Premalo smo spoštovali dogovore in merila
V stabilizacijskem koraku
KAKO SE ŠIŠENSKE DELOVNE ORGANI-ZACIJE IN NEPOSREDNI PROIZVAJALCI VKLJUCUJEJO V BITKO ZA BOLJŠE GOSPO-DARJENJE
Vsa naša prizadevanja, da bi letos odpra-vili poglavitne kritične točke, ki so bremenile naše gospodarstvo lani ali že več let, lahko str-nemo v eno besedo — stabilizacija. Toda Sta-bilizacijskega dela in vedenja si nismo začrtali šele z letošnjimi resolucijami. Ze prej smo se zuvzemali za razumno gospodarjenje, le da smo
dogovore in merila premalo spoštovali. To ka-že, da bilke za stabilizacijo ne bomo dobili z besedami, temveč z dejanji. Zatorej si mora v letošnjem letu sleherna organizacija združenega dela in sleherni član naše družbe prizadevati, da s cimboljšim delom in doslednim uveljav-Ijanjem vsega zapisanega v praksi pripomore h gospodarski stabilizaciji.
Obiskali smo nekatere organizacije združe-nega dela v šišenski občini in poprašali, kako se nameravajo vključiti v stabilizacijska pri-zadevanja. Poprašali pa smo tudi delavce v ne-posredni proizvodnji, kaj menijo, kako bi lahko sami pripomogii k boljšemu gospodarjenju.
MILAN SUSTAR, pravnik Tiskarne Slove-nija: »Ker smo pri naši proizvodnji precej od-visni od uvoza, si borao v letošnjem letu pri-zedevali predvsem zmanjšati to odvisnost. Z Grafiko iz Ilirske BisLrice smo že sklenili sa-moupravni sporazum o združevanju dela in srodstev za nakup opreme in izdelavo priprave za tisk s ploskve. Večjo produktivnost smo že dcsegli s spremembo pravilnika o nagrajeva-nju in dobro urejeno družbeno prehrano. Za izplačevanje dnevnic in potnih stroškov smo lani porabili zelo malo, zato nas je prizadel za-kon o desetodstotnem povišanju teh sredstev letos. Ce želimo letos bolje gospodariti in do-seči večji dohodek, bi morali narareč več po-tovati. Menim, da ne bi smela biti višina porabe teh sredstev tako linearno določena, temveč očvisna od obsega dela in dohodka.«
JANEZ KOŠIR, proizvodnja: »Delavci v pro-izvodnji bi z bolj odgovornim delom prav go-tovo lahko prispevali velik delež k stabiliza-Ciji. Vse premalo se namreč zavedajo, da na-pake, ki se pojavljajo v tiskarni, terjajo do-datno  porabo  časa  in  materiala  ter prinašajo
izgube. Zato je delavski svet, katerega predsed-nik sem, že pripravil nov pravilnik o osebni odgovornosti. Tako bosta na višino izplačanih osebnih dohodkov vplivala kvaliteta in kvan-titeta dela ter gospodarnost uporabe materiala.«
ZORAN KOS, jodja kadrovske službe, Pi-vovarna Union: »Težko nam je v prvih mese-cih leta, ko je proizvodnja najmanjša, izvajati resolucijsko postavko glede razmerja rasti re-alnega osebnega dohodka in nominalnega do-hodka. Zato skušamo ustrezno dopolniti sistem nagrajevanja. Sprejeli pa smo tudi vrsto nalog za izboljšanje gospodarjenja. Z večjim izkorist-kom surovin, izdelanimi normativi uporabe ma-teriala in zaostreno delovno disciplino ter na-domeščanjem uvoznega repromateriala z doma-čim, kar že poskušamo, bomo dosegli večjo sto-rilnost in večji prihranek. Zmanjšali borao re-žijsko delo strokovnih služb in z razširjenim preventivnim zdravstvenim varstvom znižali bolniško odsotnost. Z novim obratom proizvod-nje piva pa bomo zagotovili boljše pogoje dela, zvišanje dohodka in večjo produktivnost«
MIŠO KOGOJ, TOZD proizvodnja: »Zasta-rela proizvodnja piva terja dokaj velik kalo. Vendar pa bi vsak delavec sam lahko precej prispeval k boljšemu gospodarjenju, z bolj ra-
cionalno porabo vode na primer, pa pralnih in zaščitnih sredstev. Mislim, da smo z nagrajeva-njem po delu, ki ne gre mimo gospodarne po-rabe materiala, že marsikaj dosegli. Težje je v sezoni največje proizvodnje, ko v stiski s ča-som težko paziš pri uporabi teh sredstev. Me-nim, da bomo v novem obratu ob boljših po-gojih dela lahko mnogo več prihranili, saj se že zdaj vsak delavec zaveda, da s tem pripo-more k boljšemu gospodarjenju in tudi k bolj-šemu lastnerau zaslužku.«
JANEZ KAMNIK, pomočnik direktorja Avtomontaže: »Ker so naši izdelki pod kontrolo cen, smo se že ves čas primorani obnašati sta-bilizacijsko, če želimo dobro gospodariti. Med-tem ko se cene izdelkov na primer dvignejo za 9 odstotkov, se cene repromaterialov dvignejo kar za 30 odstotkov. Zato stalno iščemo notra-nje rezerve v racionalizaciji uporabe materiala, boljših konstrukcijskih rešitvah, novi tehnologiji in povečanju produktivnosti. Lahko se pohvaii-mo, da smo s produktivnostjo pri montaži avto-busov na primer na evropski ravni. Naša aktiv-nost na področju samoupravnega povezovanja je že prinesla boljšo organizacijo dela, večjo produktivnost in cenejšo proizvodnjo. Naša največja ustalitvena prizadevanja v letošnjem letu pa veljajo zmanjšanju uvoženega reproma-teriala na minimum.«
MIHA POZGAJ, TOZD tovarna vozil: »Pri nas se delavci že zavedamo, da boino prejeli večji dohodek, če bomo dobro delali. Nagraje-vanje po delu nas spodbuja k čimboljšemu iz-koristku delovnega časa. Ceprav večina delav-cev tudi gospodarno uporablja material, pa mi-slim, da bi ravno pri tem lahko mnogo več pri-hranili. Moti me tudi, da je inovatorstvo pre-malo stimulirano. Tako nekdo, ki pogrunta kakšno izboljšavo pri delu, to ohrani zase in sam na račun le-te dosega boljše rezultate. Če pa bi bil za to izboljšavo primerno nagrajen, bi jo »izdal« drugim in tako pripomogel k do-seganju večje produktivnosti in boljšemu go-spodarjenju.«
C. Ramen