15. Y Ijubljani, 15. avgusta 1903. Leto XX.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 40 K, na '/, strani 25 K, na '/* strani 15 K in na '/, strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Obseg: Gnojenje gozdnemu drevju. — Peronospora na grozdju. — Kaj je Tomasova žlindra in kako se rabi. — Stiskanje sira. — Bodi snažna pri molži. — Snaženje hleva. — Kisanje zelja. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Gnojenje gozdnemu drevjn.
Mnogobrojne poskuse z različnimi gnojili so že izvršili pri vsakovrstnih kmetijskih rastlinah ter so iz
dobe 42.—44. Poskusno gnojenje je bilo izvršeno 1. 1893., drevesca, ki jih je videti na slikah, so pa fotografirana 24. februarja leta 1900.
Podoba 42. Negnojeno.
Podoba 43.
800 kg Tomasove žlindre. 800 „ kajnita.
njih in na podlagi znanstvenih razlogov izvajali pravila za praktično porabo. Profesor dr. Gotting v Siid-hausenu je umetna gnojila poskušal tudi pri gozdnih rastlinah s prav povoljnim uspehom, kakor kažejo po-
Podoba 44
1600 kg Tomasove žlindre. 1600 „ kajnita.
Peronospora na grozdju.
V mnogih vinogradih na Dolenjskem in na Vipavskem nahajamo letos pogostoma peronosporo na grozdju.
To bolezen zamenjavajo mnogi s plesnobo. Razloček med peronosporo in plesnobo na grozdju je pa zelo lehko spoznati, kajti jagode, napadene od plesnobe, postanejo najprej na površju sive, kakor bi jih potresel s pepelom, pozneje pa se razpokajo, tako da peške gledajo iz jagod, in nazadnje se jagode posuše.
Če pa so napadene od peronospore, se ne razpokajo, temveč dobijo najprej od peclja doli temnomodre lise ali proge in nazadnje počrnč in se popolnoma posušijo.
Pogostoma se letos vidi, da so se grozdički kmalu po cvetju, preden so bile jagode debele kakor grah, posušile, bodisi vsi ali vsaj deloma.
Suha jagodica je pa prevlečena z belo volno.
Ta bolezen je tudi peronospora; bela volna je pa njen micelij in njeni trosi (seme).
V	tem slučaju je peronospora napadla grozdje jako z?odaj, precej po cvetju.
Iz tega sledi, da peronospora letos grozdje posebno rada napada.
Napada ga pa bolj ali manj vsako leto, in zato je treba skrbno na to paziti, da se zlasti pri drugem in tretjem škropljenju tudi grozdje dobro poškropi.
Da je pa ta bolezen posebno nekterim vinogradnikom znatno škodo povzročila, so ti sami krivi, in sicer zaradi tega, ker so škropili ali prepozno, ali pa v predolgih presledkih.
Znano je namieč, da galica hrani trto samo preventivno pred peronosporo, to se pravi, da mora biti trta takrat, kadar padejo trosi (seme) te bolezni na njo, že poškropljena.
Če torej škropimo šele takrat, kadar se bolezen že kaže, je že prepozno.
Ker se pri nas raznašajo trosi peronospore navadno začemkom meseca junija, je treba škropiti najpozneje začetkom junija, ali še bolje takrat, kadar zrase jo mladike kakega pol metra dolge.
Za škropljenje, bodisi za prvo, drugo ali tretje, zadostuje popolnoma na 100 i vode 1% galice ter 2 kg ugašenega (ali pa 1 kg neugašenega) apna. Drugo škropljenje se mora vršiti tri tedne pozneje, torej navadno neposredno po cvetju.
Tretje škropljenje se pa vrši kake 4 tedne po drugem, torej koncem' julija.
Kakor je bilo že rečeno, je treba po drugem in tretjem škropljenju na to gledati, da se tudi grozdje dobro poškropi. Mnogi posestniki so sicer letos prav zgodaj škropili, drugo škropljenje so pa izvršili šele začetkom ali sredi julija.
Ker je deževje meseca junija galico hitro opralo, je v tem predolgem presledku peronospora napadla ne samo nepoškropljeno grozdje, ampak tudi poškropljeno in od dežja zopet oprano listje.
V	ponovljenje naj sledi:
Kratko navodilo glede škropljenja trt proti peronospori:
1.	Proti peronospori se škropi najmanj 3krat na leto.
2.	Na 100 i vode se vzame za vsako škropljenje 1 kg modre galice in 2 kg ugašenega ali pa 1 kg neugašenega apna. Za vsako škropljenje je pripraviti svežo zmes, ker stara ne učinkuje.
3.	Prvo škropljenje se vrši takrat, kadar so mladike zrasle pol metra dolge, to je najpozneje začetkom junija.
4.	Drugo 'škropljenje se vrši 3 tedne pozneje, torej takoj po cvetju.
5.	Tretje škropljenje se vrši 4 tedne po drugem, torej proti koncu meseca julija.
6.	Pri prvem in dragem škropljenju je tudi grozdje dobro poškropiti.
7.	Več kakor trikrat je treba šropiti samo v hudo deževnih poletjih, kakor kaže potreba.
8.	Na suho ali zeleno cepljene trte je treba škropiti kmalu potem, kadar so odgnale, in sicer večkrat v kratkih presledkih.
9.	Če je po škropljenju deževalo, preden se je galica dobro posušila, je treba kar najhitreje nanovo poškropiti. Bohuslav Skalicky,
c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko.
Kaj je Tomasova žlindra in kako se rabi.
1. Kaj je Tomasova žlindra.
Skoraj v vseh železnih rudah, ki jih dobivajo po raznih evropskih deželah, je toliko fosfora, da so jo prejšnje čase težko podelovali v jeklo. Angleža Thomas in Gilchrist sta pa iznašla poseben način, da se fosfor izpravi iz sirovega železa; pravimo mu nakratko „T6-masov način." Po tem načinu se sirovo železo raztopi, vanje se umetno napelje obilno zraka, in ta izpreminja fosfor v fosforovo kislino. Preden pa se začne železo topiti, denejo v topilnike k sirovemu železu določeno množino živega apna, in sicer na 100 stotov sirovega železa kakih 15 stotov živega apna. Ob topljenju železa se nastajajoča fosforova kislina takoj veže z apnom v fosforovokislo apno ter se to obenem s kremikovokislim apnom ter z nekoliko železnega okisa nabira kot raztopljena žareča žlindra na očiščenem jeklu. To je Tdmasova žlindra. Ohlajena in zmleta Ttfmasova žlindra se prodaja za gnojilo, ki ga danes že povsodi poznajo in pripoznavajo njegovo dobroto.
2. Zakaj je T6masova žlindra dobro gnojilo.
Tomasova žlindra je v prvi vrsti fosforno gnojilo; potem je pa v nji še kakih 50 »/o porabnega apna. Fosforova kislina Ttimasove žlindre se ne topi v vodi, kakor fosforova ksilina v superfosfatu; zato prve čase niti mislili niso, da bi mogla kaj prida koristiti. Šele številni poskusi so nas prepričali, da je fino zmleta T6masova žlindra res izborno fosforno gnojilo. Da se pa fosforova kislina v Ttfmasovi žlindri lehko topi, da torej dobro učinkuje, je vzrok to, ker je notranji ustroj fosforovo kislega apna v Tomasovi žlindri tak, da lehko razpada; del fosforove kisline je namreč vezan na 4 dele apna, dočim v drugih fosfatih hodi del fosforove kisline na 3 dele apna. Že prav slabe kisline in pa kisli sokovi, ki jih izločajo rastlinske korenine, morejo raztopiti fosforovo kislino v Tčmasovi žlindri. Zato tudi vrednost fosforove kisline v T6masovi žlindri določajo s citronovo kislino. Koliko je vreden ta način preiskovanja, naj pokažejo naslednji uspehi tozadevnih poskusov:
Tomasova	Raztopnost fosforove kislilne	Pridelek-
žlindra:	v citronovi kislini:
1	100-0 »/o	100'0
2	88'2 o/o	90-3
3	71-4 o/„	74*1
4	57'8 o/,	60-2
5	37-1 o/0	38-5
6	22-8 »/o	16-0
Iz tega je razvidno, da sta raztopnost fosforove kisline v citronovi kislini in pa njena delavnost (moč)
domalega popolnoma enaki. Zato naj bi kmetovalci ne kupovali Tomasove žlindre, ki od svoje fosforove kisline nima vsaj 80 °/0 raztopne v citronovi kislini. Naši prvi kmetijski kemiki pravijo, da je v citronovi kislini raz-topna fosforova kislina T6masove žlindre tako izdatna in toliko vredna, kakor v vodi raztopna fosforova kislina superfosfata. — Izdatnost Ttimasove žlindre pa še to povečuje, ker je v njej do 50 «/0 lehko raztopnega apna, torej skoraj v istem razmerju, kakor se fosforova kislina in apno nahajata v rastlinah. — Če se pa obe rastlinski hranilni snovi dajeta rastlinam v tako ugodnem razmerju ter lehko raztopni. potem se ne bomo čudili, če povsodi po veliko več pridelujejo, če rabijo res dobro Ttimasove žlindro. Žal, da ponekod izpečavajo tudi manj vredno ali celo ponarejeno T(5masovo žlindro. Zato opozarjamo kmetovalce, naj Ttfmasovo žlindro kupujejo le pri zanesljivih prodajalcih, ki za njeno dobroto jamčijo.
3. Kdaj in na kakšni zemlji je rabiti Tomasovo
žlindro.
V prejšnjem odstavku smo spoznali, kako lehko se topi fosforova kislina Tdmasove žlindre in kako vsled tega hitro deluje. Raztopno fosforovo kislino TOmasove žlindre rastline lehko kar uživajo. Izprva so mislili, da mora T6masova žlindra dolgo časa v zemlji ležati, da se laže topi; to pa ni resnično. Zato tudi ni res — kakor nekteri še mislijo — da se mora T<5-masova žlindra rabiti le jeseni; priporoča se prav tako spomladi, in na tisoče je izkušenj iz vseh dežel, ki dokazujejo izdatnost T<5masove žlindre pri spomladnih setvah. Celo na glavo so ozimini gnojili s prav dobrim uspehom pozimi in spomladi. To je tudi umevno, saj na travnikih Tčmasovo žlindro kar povrhu raztrošajo ter dosegajo izborne uspehe.
Na vprašanje, kdaj je rabiti Ttimasovo žlindro, torej nakratko porečemo, da vselej, kadar gospodarske razmere to dopuščajo. — Na travnikih in pašnikih se priporoča, Ttfmasovo žlindro rabiti takoj po prvi košnji poleti, ali pa jeseni po drugi košnji. Sicer se pa lehko rabi še vso jesen in zimo, kadar je vreme zato; potem pa tudi spomladi, ko poneha mraz. — Na polju zadošča, če se Tdmasova žlindra raztrosi in podorje jeseni ali spomladi, ali pa če se potrosi na preorano njivo ter se potem podvleče.
Da se more Tčmasova žlindra rabiti na vsaki zemlji, je razvidno iz tčga, kar smo doslej izvedeli o tem gnojilu, saj njeno delovanje ni odvisno od zemlje. Izprva so mislili, da je Tdmasova žlindra posebno gnojilo za peščeno in celo za barsko zemljo. Številne poskušnje in dejanske izkušnje so nas pa prepričale, da T6masova žlindra mnogo izda tudi na boljši in najboljši, na pr. na ilovni zemlji.
4. Raba Tomasove žlindre pri raznih rastlinah. o) Na travnikih in pašnikih.
Poraba T<5masove žlindre na travnikih in pašnikih seje silno pomnožila; to je najboljši dokaz, kako izborno mora biti to gnojilo. Primerno gnojenje s T6masovo žlindro, če je treba tudi s kalijevimi solmi, pridelka ne le ne podvoji, da celo potroji in počveteri, ampak je tudi klaja povsodi mnogo boljša. Če večkrat zadostno gnojimo s Ttimasovo žlindro, je mogoče, da se že v dveh letih doslej slabi travniki in pašniki izpremene v dobre ali v deteljišča.
Glede časa, kdaj je Tomasovo žlindro rabiti, opozarjamo na ono, kar smo povedali v 3. oddelku.
Sicer pa ne zadošča, če travnik pognojimo s T6-masovo žlindro samo enkrat; gnojiti je treba večkrat. Najprej se priporoča za hektar vzeti 500—800 kg ter se potem opravičeno sme pričakovati, da bo košnja za 30—40 q boljša. Pozneje zadošča tudi nekoliko manj T<5masove žlindre.
b) Pri domači in nemški detelji.
Znano je, da na travnikih zrase mnogo detelje, če so bili pognojeni s Ttfmasovo žlindro. Iz tega so sklepali, da mora biti T<5masova žlindra izborno gnojilo za deteljo; in res se je izkazalo, da je to domnevanje resnično. Če se lahka zemlja dobro pognoji s T6masovo žlindro in s kalijem, se povsodi na nji lehko uspešno v kratkih presledkih prideluje domača, nemška in turška detelja ter seradela. Zgodilo seje že, da so na lahki zemlji, kjer so pridelovali po 50 q sveže detelje, pridelali '200 q, ko so pognojili s Tomasovo žlidro. Če se pa še pomisli, da je za lepo deteljo tudi lepo žito, potem je jasno, da za deteljo ni bojšega gnojila, kakor je Tčmasova žlindra. Samo deteljne korenine zaležejo rastlini, ki pride v deteljišče, toliko, kakor če bi zmerno pognojili s hlevskim gnojem. Da Ttfmasova žlindra pri detelji toliko izda, bi utegnilo odločevati tudi to, da vse detelje zahtevajo mnogo apna v zemlji. T6masova žlindra pa ima, kakor smo že omenili, do 50 <•/„ porabnega apna v sebi ter vsled tega tudi v tem oziru deteljam bolje služi, kakor vsako drugo gnojilo.
Za deteljo jemljemo po 600—800 kg T<5masove žlindre na hektar, in je najbolje, če jo podorjemo, preden vsejemo rastline, ki vanje pride detelja. Za nemško deteljo in za krmske rastline, ki rasejo dalj časa na istem prostoru, je seveda treba vzeti večjo množino, 1000—1200 kg Tomasove žlindre na hektar, ker mora dalj časa delovati.
c) Pri stročnicah.
Kakor detelja, morajo tudi vse semkaj spadajoče rastline: grah, bob, fižol, grašica, leča in volčji bob, dušik, ki ga potrebujejo, jemati iz zraka; vse te rastline so nabiralke dušika. Njim torej ni treba gnojiti z dušič-natimi gnojili; zato se mora tudi gnojenje tem rastlinam s hlevskim gnojem imenovati zapravljivost. Toliko bolj pa jim je treba gnojiti s fosforovo kislino; kajti le tedaj, če imajo v zemlji zadostno zalogo fosforove kisline in kalija, se morejo dodobrega okoristiti z zračnim dušikom ter se krepko razviti. Zato bi bilo skrbeti, da se tem rastlinam dobro gnoji s fosforovo kislino, ker bodo potem gotovo dajale največje pridelke. Na hektar se jemlje 600 kg T6masove žlindre. Če se tako gnoji, se stročnice lehko bolj pogosto sejejo za seboj, ker za njimi ostane še toliko fosforove kisline v zemlji in toliko koreninskih ostankov, da za njimi dobro uspevajo žita, krompir i. t. d.
č) Pri žitu.
Vsa žita — ozimna in jara — zahtevajo zadostno zalogo fosforove kisline v zemlji, ker jim je vsekakor potrebna, da morejo tvoriti zrnje. Stem, da žitu dobro gnojimo s Tomasovo žlindro in z dušičnatimi gnojili, bodisi s čilskim solitrom, s hlevskim gnojem ali pa z zelenim volčjim bobom, moremo skoraj v vseh razmerah od žit dobivati največ in tako dobrih pvidelkov, da so izborni tudi za tehniško porabo, na pr. v pivovarstvu in žganjarstvu. 600 kg TGmasove žlindre za hektar bi utegnilo povsodi zadoščati, da se dosežejo najboljši uspehi.
d) Pri okopavinah in oljnih rastlinah.
Okopavinam in oljnim rastlinam radi gnoje s hlevskim in z zelenim gnojem ter se to gnojenje tudi res posebno priporoča. Poleg teh gnojil se pa iz različnih vzrokov povsodi priporoča dati tudi primerno množino fosforove kisline, ter so povsodi spoznali, da se ta s koristjo daje v TOmasovi žlindri. Isto je pri zimskih oljnih rastlinah, pri ogrščici in repici. 400—600kg TOmasove žlindre na hektar skoraj povsodi zadošča.
e,) Pri hmelju, zelenjadi in finejšipovrtnini.
Vse te rastline so zelo hvaležne, če se jim gnoji s Tomasovo žlindro. Mnogo hlevskega gnoja jim ne ugaja, zato jih ni preobilno z njim gnojiti. Najbolje je vzeti pol navadne množine hlevskega gnoja ter dodati 400—600 kg TOmasove žlindre na hektar,
/) Pri sadnem drevju in vinski trti.
Kadar se zasajajo sadovnjaki in vinogradi, je treba skrbeti, da se v zemljo spravi zaloga fosforove kisline, ki izda za desetletja. Zato se priporoča, da se zemlji da vsaj 1000—2000 kg TOmasove žlindre na hektar, kadar se sadi drevje ali se prekopava vinograd. Na ta način dobi zemlja fosforove kisline, da dolgo vrsto let lehko rodi obilno sadja. — Stari nasadi se najbolje tako gnoje, da se vsaki dve leti okrog drevesa potrosi 50 g TOmasove žlindre na štirijaški meter ter se potem globoko podkoplje, ali se nad trtami napravijo globoke luknje ter se vanje dene gnojilo. Če se polovici navadne množine hlevskega gnoja doda TOmasova žlindra, to posebno pomnožuje pridelke. V tem slučaju se priporoča na hektar vzeti 900 kg TOmasove žlindre ter gnojenje na tri leta ponavljati.
g) Pri drugih lesnih rastlinah, gozdnih in vrbo vik nasadih.
Fosforova kislina in apno sta izmed onih glavnih sestavin, ki so neobhodno potrebne, da se lesne rastline razvijajo hitro in krepko; zato jih je treba zemlji dati v zadostni množini. TOmasova žlindra daje fosforovo kislino in apno v veliki meri ter zelo poceni in se zato ne more dosti priporočati za lesne rastline.
5.	Ali je treba s Tomasovo žlindro večkrat g-nojiti.
Vse izkušnje kažejo, da je povsodi potrebno odvzete hranilne snovi zemlji ponovno vračati, ter je pogosto prišlo v navado, na tri ali na štiri leta dobro pognojiti s TOmasovo žlindro. Ta način ni pra vilen; mnogo bolj pravilno je, če se večkrat dobro pognoji, da v zemljo pride zadostna zaloga fosforove kisline, potem se pa redno vsako leto gnoji s polovico deleža TOmasove žlindre. Da je t&ko postopanje pravilno, najjasneje kažejo travniki in pašniki. Tu so dobre travniške rastline le slabo razvite ter najprej potrebujejo mnogo hrane, da se nasitijo in se popolnoma razvijejo.
Če bi se drugo leto nič ne gnojilo, bi dobre travniške rastline, ki so se prvo leto okrepile vsled gnojenja, zopet opešale, dočim dobro rasejo, če se jim pognoji tudi drugo leto, čeprav bolj malo. — Gnojiti je torej vsako leto.
6.	Kvarjenje (mešanje) Tomasove žlindre z neiz-
datnimi zmletimi rudninskimi fosfati.
Zadnji čas kmetovalcem ponujajo po enaki ali nekoliko nižji ceni neizdatne rudninske fosfate pod imenom „fosfatna moka". Kmetovalce svarimo, naj ne
rabijo takih snovi, kajti znanstveno in po neštevilnih večjih in manjših poskusih je dokazano, da niso raz-topni, ne izdatni in se ne izplačujejo. Poljski poskusi so celo dokazali, da niti dvajsetkratna množina ne more nadomestiti TOmasove žlindre. — Tuintam sedaj tudi poskušajo TOmasovo žlindro mešati z neizdatnimi fosfatnimi mokami. Profesor Petermann imenuje tako mešanje ponarejanje (kvarjenje) TOmasove žlindre, goljufijo, ki jo je po zakonu kaznovati. — Da se kmetovalec varuje take prevare, naj kupuje TOmasovo žlindro le pri takih tvrdkah, ki jamčijo, da je žlindra čista. In ker smo videli, da se fosforova kislina TOmasove žlindre v obilni meri topi v citronovi kislini (75—92%), je treba gledati tudi na to, kajti fosforova kislina v sirovem fosfatu in v ponarejeni (zmešani) TOmasovi žlindri se prav pomalem topi v citronovi kislini.
7. Pripomnja.
Dočim so se prejšnje čase brez uspeha trudili, da bi pusto zemljo toliko zboljšali, da bi rodila bogate pridelke, se to sedaj lehko in poceni zgodi, če se pravilno rabi TOmasova žlindra. Treba je le pomisliti, da sta fosforova kislina in apno prav važni rastlinski hranilnilni snovi, ki gospodarstvo usposobljata, da pro-speva. če jih le zadosti pride v zemljo. Kajti iz fosfo-rovokislega apna, ki se v živalskem telesu nahaja v kosteh, se v rastlinah tvori rastlinski beljak, najvažnejša hranilna snov in prva podlaga ne le rastlinski rasti, ampak tudi hranitvi ljudi in živali. Dvakratni pridelki travnikov in deteljišč omogočujejo večje število živine; ta daje več in boljšega hlevskega gnoja, in hlevski gnoj zopet pomnožuje in zboljšuje poljske pridelke. Na ta način daje vse gospodarstvo večje dohodke.
Stiskanje sira.
Kadar je sir v kotlu dovolj premešan in posušen, se s prtom dvigne iz kotla, se pusti, da siratka nekoliko odteče, in potem se položi na okrogel ploh v obod. Sir je pa treba s prtom tako dvigniti iz kotla, kakor se je v kotlu na dno usedel, in se torej ne sme pre-vreči, in sicer zato, da pride v isti legi v obod. Če se lega sira izpremeni, more to imeti posledico, da se sir med godenjem na tisti polovici hleba, kamor pridejo večje drobtine, bolj napne.
Dalje je paziti, da sir v obodu na plohu ne pade narazen in se ne razpoka, zato naj obod v pričetku ne bo preveč narazen. Slučajno nastale razpoke je z rokama dobro skupaj zgnesti in dotlej stiskati, da se pokaže siratka. Sicer je pa treba sir po vsem površju z rokama stiskati in poravnati. Vsled takega ravnanja ostane v siru manj siratke, ne morejo se tvoriti siratkine luknje in ne nastanejo nagnila mesta.
V kotlu je pa ostalo še nekaj prav drobnih sirovih drobtin, ki se imenujejo nprah". Ta prah se tudi iz kotla pobere, pa da testo, ki ne dela lepih luknjic, ker so drobtine presuhe. Presuhe drobtine se namreč ne sprimejo dovolj, in vsled tega nastanejo votli prostori, v kterih se nabere siratka, ki potem ne more vun. Dobro je torej, da tega prahu, ki smo ga s prtom dvignili iz kotla, ne stisnemo preveč, temveč ga rajši toliko časa v sir vtiskamo, da se pokaže siratka. S takim ravnanjem se prah bolj sprime s sirom in ne nastanejo siratkine luknje.
Prvo stiskanje naj ne traja predolgo, ker se drugače prt preveč v hleb vtisne in se prijema sira.
Vender mora to stiskanje biti zadostno, da se sir ne razkolje, kadar g a obračamo. Dobro je, tisto stran hleba, v ktero smo vtisnili prah in jo imenujemo „gornjo stran", pokriti tudi še s tistim prtom, s kterim smo prah iz kosla dvignili. Ta prt naj se odstrani šele tedaj, ko sir drugič preobrnemo.
Če se sir da na spodnji strani, ko se je prvič obrnil, nekoliko obdrgniti ter se naredi majhna raz-poklina, če se močno z roko pritisne, se sme reči, da se je sir pravilno delal. Spodnjo stran imenujemo tisto, ki pride spodaj, kadar sir denemo v obod; na to stran pridejo vse tiste drobtine, ki so v kotlu ležale na dnu. Gornja stran se pa imenuje, kakor je bilo poprej povedano, tista, ki pri vdevanju v obod pride zgoraj. Na to pride prah iz kotla.
Znamenje, da je bil sir pravilno sušen, je tudi bolj čista siratka, ki se odteka. Če se odteka motna siratka, potem je bil sir premalo sušen, ali pa se je v njem razvilo preveč kisline.
Če se sir na plohu odkrije in dlje časa odkrit leži, preden je dovolj suh, potem dobi trdo in suho skorjo, ki siratki ovira odtok. Če se tak sir potem naprej stiska, se mora skorja iznova omehčati, preden more siratka zopet skoz njo. Taka siratka je ob pri-četku motna ter je grenkega okusa. Iz tega vzroka je priporočeno, sir hitro stiskati, da se ne ohladi, dokler ni dovolj suh. Posebno pozimi in ob mrzlem vremena na planinah je hitro stiskanje velevažno, sicer zastane v siru preveč siratke.
Pritisk v stiskalnici je uravnati po velikosti sira, da se siratka ob pravem času popolnoma iztisne. Na vsak kilogram sira se potrebuje 15 do 20 kilogramov pritiska. Pozimi je treba razmerno še močneje stiskati.
Med stiskanjem je zelo priporočeno pridno zavijanje sira v sveže in suhe prte. Paziti je, da se ne vtisnejo v sir gube in nitke slabih prtov, vsled česar v siru lehko nastanejo razpoke. Tudi obod je vedno treba natezati. da je ves sir neprenehano pod pritiskom stiskalnice, vendar je paziti, da se ne iztisne čez obodov rob preveč sira, ki bi delal debelo žmulo. To žmulo moramo odrezati, in če je predebela, sir ob robu rad poka.
Preobračanje in povijanje sira v sveže in suhe prte se vrši večkrat in v različnih rokih. Prvič kmalu po prvem stiskanju, drugič in tretjič vselej po preteku ene ure, in četrtič, petič in šestič, oziroma če treba sedmič, pa vselej po preteku 1 do 1 l/a nre. Ko je sir že suh, naj se vendar še porabita dva prta. Pri predzadnjem stiskanju je sir obložiti le na gornji in spodnji strani s prti, torej ne na strani proti obodu; pri zadnjem stiskanju se pa prti sploh ne rabijo več, da sir dobi gladko in čisto skorjo.
Če se je vse zvršilo pravilno, mora biti sir v 6 do 8 urah toliko iztisnjen, da sta zgornja in spodnja stran suhi, in v 22 do 24 urah mora biti stiskanje sploh končano.
Pod stiskalnico dogotovljen sir naj ima svetlo-rumeno barvo z mnogimi majhnimi belimi lisami, in to po vseh straneh; vihu tega naj bo testo nežno in prožno ter naj tvori enakomerno suho tvarino. Nasprotno je pa premalo sušen sir belkaste barve in gobastega testa ter se, kadar se odreže žmula, pokažejo mokre pike, ki izvirajo od vgnetene siratke; tak sir postane premočno luknjičav
Preveč suh sir je zopet močno rumen ali celo rdečkast ter ima trdo testo, ki se prijema prtov.
Sir, ki se je med izdelovanjem premalo posušil, se z najmočnejšim pritiskom ne da dovolj iztisniti, ker
se drobtine prehitro sprimejo in vsled tega ostane med njimi siratka.
Ravno tako se močno nakisan sir ne da dovolj iztisniti, celo če je siratka že pričela kipeti, vsled česar postane penasta in gosto tekoča. Tak sir se že na plohu napenja.
Bodi snažna pri molži.
Mleko je tečna, zdrava in okusna pijača — če jo zdravo, čisto in dobro. Žal pa, da se nahaja tudi pri mleku mnogo pomanjkljivosti in napak, ki je delajo neokusno in sploh malovredno.
Te napake prihajajo deloma od krav samih, deloma tudi od slabe in izprijene krme. V mnogih slučajih smo pa tudi sami krivi, če mleko ni tako okusno in tako zdravo, kakor bi moralo biti. Semintja se lehko opazuje, da smo premalo snažni z mlekom, da posodo premalo čistimo in da sploh premalo skrbimo za potrebno čistoto.
Snaga je prva reč pri mleku in poglavitni pogoj, da se mleko ohrani zdravo, da ostane okusno in da so okusni in dobri tudi vsi drugi izdelki, ki jih dobivamo iz mleka, kakor na pr. smetana in presno maslo.
Zaraditega je gledati in paziti na snago ves čas, ne samo kadar shranjujemo mleko v latvicah po naših shrambah, ampak tudi med molžo.
Mleko se najraje nasmeti med molžo, posebno v zaduhlih in nesnažnih hlevih. Da mleko ohraniš čisto, umij si pred molžo roke in skrbi tudi, da je vime dobro očejeno. Najbolje je, da je vime suho, kadar molzeš, ne pa mokro. Če si vime pred molžo z vodo nmila, potem je prav, da ga s suho ruto obrišeš. Kdor ima dosti stelje, stori prav, če skrbi z dobrim nastiljanjem, da vime ostane snažno.
Pri nas je umivanje vimen pred molžo običajno. Glejmo pa pri tem, da ga dobro umijemo in da ne rabimo premrzle vode, ker mrzla voda škoduje gorkemu vimenu, kadar je napolnjeno z mlekom.
Tudi posoda (kabeljca, golida, žehtar), v ktero molzemo, mora biti seveda skrbno očiščena. Taka posoda se najlaže snaži, če se takoj po molži sprazni, dobro umije in spravi na suh prostor.
Namolzenega mleka ni puščati kaj dalje časa v hlevu, ker se rado navzame hlevskega duha, ampak naj se takoj odstrani in takoj precedi v snažne latvice, ki naj se hranijo v čistih in zračnih prostorih. Za pre-cejanje mleka je treba gostih in čistih cedilc ali sit, ki jih je tudi treba po vsaki rabi skrbno osnažiti, sprati, in če je treba, tudi s ščetjo (krtačo) očediti, da se odstranijo vsi ostanki, ki se sicer radi nabirajo ob kraju ali pa na spodnji strani dotičnih sit.
Če bomo tako ravnali z mlekom in povsodi pazili na potrebno snago, v hlevu in v shrambi, potem bo tudi mleko bolj čisto, bolj zdravo, mlečni izdelki pa veliko bolj okusni.	E.
Snaženje hleva.
Dolžnost vsakega živinorejca je, da ima hlev v takem stanju, da živali ne trpe škode, ampak da ostanejo zdrave. Čistota odvrača bolezni, a nesnaga jih vabi k sebi; to naj si vsak prav dobro zapomni. Naši slovenski gospodarji mnogo grešijo v tem, da se premalo ozirajo na čistoto v hlevu in na snaženje živine same. Iz nesnage pa izvira mnogo bolezni, ki jih nevedno ljudstvo pripisuje vražam in čarovnijam; vse to
pa nič ne velja. Kriv je gospodar sam, ker se ne briga za snaženje.
K snaženjn hleva prištevamo kidanje gnoja, na-stiljanje, čiščenje sten, poda in jasli ter slednjič odstranjevanje nadležnih mrčesov.
V nečednih in nesnažnih hlevih se razkrajata gnoj in scalnica ter usmradita ves prostor, kar gotovo ne more dobro vplivati na živalsko zdravje. V zanemarjenih hlevih se živina onesnaži, kožno hlapenje se pomanjša, kopita se na mokrem gnoju zmehčajo, kopitna strela začne gniti. Pri ovcah in govedi se vname koža med parklji, da počnejo hromati (šepati). Zadnje konjske noge se vnemo v scalnici in blatu okoli biclja (rape); vedna nesnaga neti bolezen, in pri takih razmerah je ozdravljenje skoraj nemogoče. Iz navedenega se učimo, da bi bilo najumestneje, če bi hleve vsak dan izkidali, a drugi oziri govore zopet nasprotno. Če namreč gnoj leži v hlevu, postane veliko mastnejši in boljši ter njivam mnogo več zaleže. Tu smo zašli v nekako za gato! V škripcih smo! Poskusimo se rešiti! Da zadostimo po možnosti na obe strani, v kolikor se sphoh more dvema gospodoma služiti, storimo takole: Ce nočemo konjskih hlevov izkidati vsak dan, moramo jih na teden vsaj po dvakrat; iz govejih hlevov in iz svinjakov pa odstranimo gnoj vsakih 7 dni. Ovčje hleve moramo kidati na mesec vsaj enkrat, da nam živali ne zbole. Da se hlevi preveč ne usmradijo, jih moramo često zračiti in po gnoju semintja potrositi nekoliko malca (gipsa). V ta namen rabimo tudi žve-pleno kislino, ki je v resnici dobra. Žvepleno kislino — pazi, ker peče — pomešamo med vodo in s to mešanico poškropimo gnoj. Na ta način dosežemo, da v hlevu preveč ne smrdi in da gnoj dober ostane; žve-plena kislina in malec se namreč spojita z amoniakom, ga zadržujeta v gnoju ter odstranjujeta smrad.
Žlebove, ki služijo za odpeljevanje scalnice, moramo često splakniti z vodo ter jih omesti z metlo. Koristno je, da poškropimo hleve semintja z vodo, da se nekoliko ohladijo; zlasti za svinjake je to škropljenje velike važnosti. Pred kidanjem odstranimo s sten in stropa pajčevine in prah; vsaj enkrat na leto moramo pobeliti zidane hleve. Pri nekterih zanikarnih gospodarjih so napolnjene jasli do polovice z zemljo, s sempirjem ali si skisano klajo. Nova krma, ki se meče v take nesnažne jasli, se pomeša s preostalo nesnago, izgubi na okusu in je zraven tega tudi škodljiva. Snažimo torej jasli, kolikorkrat je to potrebno.
Ne puščajmo kokoši v hleve; sploh naj bodo kokošje grede od njih primerno oddaljene. Kako lehko se dogodi, da žival s krmo pojč kokošje pero, ki ji utegne škodovati. Nadalje zlezejo ponoči kokošje uši (kurje pršice) na žival, osobito na konje, pijO kri iz njih ter jih nadlegujejo, da nimajo pravega počitka in miru. Razen tega povzročajo srbečico, da, celo slab tek in majhno groznico. Živali se močno drgajo, koža se vname, dlaka začne izpadati, in nasledek so brezdlakaste, luskinaste lise.
Muhe, podgane in miši so v nečistih hlevih navadni gostje. Ti nadležneži so živalim prava preglavica, ker jih neprestano nadlegujejo, jim pijO kri in jih celo ranijo; posebno podgane so to že večkrat storile, Pripoveduje se namreč, da so izglodale v živo debelo svinjo (v slanino) cele luknje, in da so tam pustile svoje blato. Sploh pa ti nepotrebni gostje vznemirjajo in dražijo živali. Delavna žival si dovolj ne odpočije, pitanci se slabeje rede, molzne krave izgube dosti
mleka itd. Kako se je po možnosti ogibati teh na-dležnežev? -- Natančna hlevska čistota največ pripomore, da se ne naselijo muhe, miši in podgane. Ko so so enkrat vgnezdile, tedaj jih je kaj težko pregnati. Poskusimo! Vse mišje in podganske luknje moramo zamašiti in zadelati, gnil les odstraniti ter ga nadomestiti z dobrim. Nedolžen, a dober pripomoček proti mišim in podganam je tale: V vsako podgansko in mišjo luknjo vlijemo žlico kolomaza ali katrana. Podgane se onesnažijo, tekajo vse zbegane iz luknje v luknjo, in ko vse ogrdijo, zapuste hlev. Še bolje je, če namažemo živo podgano s katranom ter jo izpustimo, da onesnaži luknje; na to vse podgane pobegnejo, ker jim katran preveč smrdi. Kozel (njegov smrad) prežene baje vse podgane iz hleva. Nekten posestniki imajo navado, da nastavljajo v hlevu mišnice, fosfora in drugih strupov. To se meni ne zdi pametno, ker bi se lehko tudi živina zastrupila. Za odstranjenje miši je najboljše sredstvo — past. Muham zabranimo najuspešneje pot v hlev z zračenjem, s pridnim kidanjem in sploh s čistoto. V temnem hlevu se muhe ne drže rade; torej omrežimo okna in zapirajmo vrata ter izpodimo nadležne živalce z vejami. Skoraj v vsaki prodajalnici (štacuni) dobimo prašek proti mrčesom, ki odstrani različne nepotrebne, večkrat kaj neprijetne živalce. S tem praškom preženemo muhe na tale račin: Živali izženemo, zapremo okna in vrata ter razpršimo prašek po hlevu. V kratkem času popadajo muhe omamljene na tla, ktere pometemo in potem sežgemo ali poparimo. Dobra je tudi galunova raztopina, s ktero namažemo strop, stene in sploh vse hlevske dele. Nekteri kuhajo orehovo listje ter namažejo s to tekočino živalsko kožo, kar odganja muhe ter umori njih zalego. Veliko muh pokončajo lastovke; ne odganjajmo jih torej, če si hočejo napraviti gnezdo v hlevu. Slednjič še nekaj proti nadležnim muham. Naberimo metlike (divjega pelina), zvežimo jo v snop ter jo obesimo s tenko nitjo na strop. Kmalu posede na njo vse črno muh. Proti večeru vzemimo široko vrečo, držimo jo pod snop ter prerežimo nit, da ujamemo muhe. Pri tem poslu pa moramo ravnati prav oprezno, ker sicer se vse muhe razprše.
Risanje zelja.
(Odgovor na 132. vprašanje.)
Ko zelje popolnoma dozori, se poreže ter čedno otrebi vse gnilobe in druge nesnage, pa tudi zelenih listov, tako da ostane le bela glava. Le iz čisto osna-ženih glav se da napraviti zelje, da je, kadar je kislo, lepe citronovorumene barve, ki očem posebno prija. Če bi se pa za kisanje porabilo tudi zeleno listje, bi kislo zelje imelo neprijetno, temnozeleno barvo. Razrezati se mora zelje lepo in kolikor moči drobno; le tako napravljeno zelje se lehko jemlje iz posode, kadar se rabi.
Preden pa se zelje vloži v kad, jo je treba dobro pregledati, kajti odkar se je zadnje zelje vzelo iz nje, so se morebiti na dnu napravile kake luknje ali razpoke, skozi ktere bi utegnila odtekati zelnica. Vsled tega bi zelje v kadi porjavelo, ostalo bi trdo ter bi se tako popolnoma izpridilo. Dobro je torej kad kakih 5—8 dni, preden se vanjo dene zelje, do vrha naliti z vodo ter jo tako pustiti. To pa je že zato koristno, ker jo je mogoče potem od znotraj popolnoma osnažiti. Jako napačno pa je, da semtertja puščajo v kadi vso nesnago prejšnjega leta ter novonarezano zelje denejo kisat v neosnaženo posodo. Kakor povsod, povdarjati je treba
tudi tukaj, da je in mora biti tudi pri kisanju zelja snaga vedno prva!
Ko je kad pripravljena, pripraviti se morajo tri deske, ki se polože na potlačeno zelje, kadar je kad polna. Eazume pa se, da deske ne smejo presegati dolgosti dna. Kadi so namreč navadno tako napravljene, da se proti dnu počasi zožujejo, in če bi bile deske predolge, uprle bi se v kad in zelje bi se gotovo izpridilo, če bi se ne opazilo to še o pravem času.
Ko je vse to pripravljeno, očedi se primerna množina kamenja, ki jo mislimo naložiti vrhu zelja.
Kadar je kad pomita, osnažena in na svojem mestu, dene se vanjo kaka dva jerbasa razrezanega zelja ter se prav dobro potlači. Ko se to zgodi (ali že prej), se po zelju potrese kaki dve pesti soli. Na to se zopet dene zelje in nanje sol ter se tako nadaljuje toliko časa, dokler ni posoda polna do vrha. V nekterih krajih natresejo med zelje tudi nekoliko kuminovih zrn, kar mu daje posebno prijeten duh. Vrhu zelja se polože celi zelni listi, tako da pokrivajo vse zelje. Na to se polože deske, nanje pa se naloži kamenje. Kadar se nalaga kamenje, se mora paziti posebno na to, da se naloži ravnotežno, da se pri vsedanju zelja ne podere, kar se jako rado zgodi. Kad, v kteri se kisa zelje, mora imeti kakih 10 cm od zgornjega roba luknjo, skozi ktero se po cevi odteka zelnica. Ko je kamenje naloženo, zalije se zelje z vodo do vrha kadi.
To so glavna vodila pri pripravljanju kislega zelja. Kdor se ravna po njih, si bo gotovo pripravil dobrega zelja za kupčijo ali za domačo porabo. Zelje bo imelo prijeten duh in okus. Seveda je pri že kislem zelju vse leto posebno treba paziti na snago. Kdor ne bo vsak teden snažil svojega zelja po površju, mu bo začelo smrdeti in bo postalo neužitno.
Končno naj še omenim, da je treba vedno paziti na to, da zelje v kadi ne zmrzne, preden ni kislo. Zelje, ki zmrzne med kisanjem, dobi bledo, neprijetno barvo in se nikdar popolnoma ne skisa.	K.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 132. Jaz dobivam pozimi kislo zelje iz Štajerskega in včasih celo iz Znojma na Moravskem, od koder dobivam tudi v jesih vdejan zelen fižol, kumare i. t. d Vse te reči sem že skušal doma delati, a se mi ne posreči Ze'je se ne da fino zrezati, ni lepo belo in je preslano ali kakor kuhano. Kumare se ne drže in že do Božiča segnijejo. Kako S9 pripravlja kislo zelje in kako kisle kumare? (M. N. v B.)
Odgovor: Zakaj naročate kislo zelje s Štajerskega ali z Moravskega, dočim najlepše in najboljše zelje morete dobiti v Ljubljani v sodčekih poljubne velikosti. Da se Vam naprava kislega zelja ne posreči, je največ vzrok nepravilno ravnanje, deloma pa tudi kakovost Vašega zelja. V posebnem spisu smo priobčili v tem listu kratko navodilo, kako delati kislo zelje. — Glede kumar nismo na čistem, ali želite vedeti, kako se pripravljajo v slano vodo vložene kumare, ali kisle kumare. Slane kumare se takole pripravljajo: Vzemite srednje velike, ne prezrele kumare, ki nimajo še prav nič rumenih lis, ter jih namakajte dva dni v čisti vodi. Tako namočene kumare dobro očistite s kako krtačo in jih potem pcsušite, da so na koži suhe. V posodo, v ktero boste vložili (sodček), se denejo na dno sveži listi trte, janež ali kumin, sploh dišeče reči, ki j h želite imeti. Na to se naloži vrsta kumar, druga tik druge, na kumare zopet omenjene dišave, potmi zopet kumare i. t. d.,
da je posoda polna. Tako napolnjen sod se zapre in do vrha zalije s slano vodo, ki se naredi, če se raztopi na liter vode 40 — 45 g soli. Drugi dan se zopet dolije slana voda, ker je čez dan nekoliko zmanjka. Napolnjen sod se dobro zabije, postavi v klet in vsakih 8 dni preobrne. Čez 4 tedne so take kumare vžifne. Nekteri imajo slane kumare radi kisle, tisti naj jih zalijejo z vodo, ki se naredi iz 10 litrov vode, l*/a litra dobrega vinskega jesiha in 1/i kg soli. Ta zmes se mora poprej povreti in popolnoma shlajena vliti na kumare. — Za napravo kislih kumar se vzamejo le majhne, za prst močne in tudi manjše kumarice, ki se pol dneva namakajo v slani vodi, potem se pa vlože v steklene ali lončene posoie ter se do vrha nalijejo z dobrim vinskim jesihom, ki pa mora biti poprej povret in potem shlajen. Doda se kumaricam cel poper, nekaj soli, lorberjevo listje, paprika (cela) i. t. d. Posoda se zaveže s pergamentnim popirjem ali z mehurjem in naj ostane dobro zaprta in na hladnem hranjena do porabe. Opozarjamo Vas, da je kuhanje jesiha zelo važno.
Vprašanje 133. Imam senožet, ki je bila pred kakimi 20 leti kot njiva obsejana z deteljo in travo ter bi jo letos rad pognojil z umetnimi gnojili. S kakšnimi umetnimi gnojili naj jo pognojim? Omenjam, da je zemlja peščena in da sem neko drugo senc žet z enako zemljo pred par leti pognojil za poskušnjo s Tomasovo žlindro, a brez uspeha. Letos sem gnojil turščici s Tomasovo žlindro, a kakor se mi zdi tudi brez uspeha. (V. L. v A.)
Odgovor: Tomasova žlindra da zemlji edinole fosforovo kislino in nekoliko apna, če pa zemlji nedoetaja še drugih redilnih snovi, potem sama Tomasova žlindra gotovo ne učinkuje. Mi na pr. gnojimo naš 10 oralov velik travnik vsako četrto leto s Tomasovo žlindro in s kajnitom, oziroma s kalijevo soljo, ter vsako drugo leto z gnojnico. Ko smo travnik vzeli v zakup, smo pridelali 17 voz sena in otave, danes pa pridelujemo 43 voz na leto in vrhu tega veliko boljše klaje. Ne dajajte torej travniku samo fosforove kisline, temveč tudi kalija, in če treba tudi dušika ter apna. Preberite kratki knjižici iz družbene zaloge „Gnoj in gnojenje" ter „Apno v kmetijstvu", potem pa naredite na svojem travniku poskušnje sebi in sosedom v korist Mi Vam priporočamo travnik pognojiti jeseni, in sicer oral s 300 do 400 kg Tomasove žlindre, s 100 do 150 kalijeve soli ter ga politi z gnojnico; spomladi, t. j. pri Vas že februvarja, ga pa dobro prebranati. če raztrosite na oral še 500 d& 800 kg apna, dosegli boste čuiovite uspehe. — Tomasova žlindra počasi deluje, zato se mora jeseni trositi, ia mi verujemo, da ne opazite na turščici posebnega uspeha. Gnojiti bi bili morali s superfosfatom, ker hitreje učinkuje, če pa na turščični njivi nedostaja drugih saovi, potem sevela samo fosforova kislina tudi ne more čudežev delati. Sicer se pa učinek umetnih gnojil pri žitu (in torej tudi pri turščici) ne more presojati z očesom; to pokaže le tehtanje zrnja, ki na mero lehko znaša toliko, kolikor na negnojenem svetu, na tehtnici pa veliko več.
Vprašanje 134. Vsled snaženja konja po vseh udih, se mu je razpokala zadnja noga pod bicljem, kar mu dela silne bolečine. Odkod prihaja tako razpokanje kože pod bicljem pri konju in kako je to zdraviti? (J. Ž. v V.)
Odgovor: Vaš konj je dobil na nogi rape. Zakaj rape nastajajo, še ni docela dognano, smatra se pa za vzrok pod-vrženje konja tej bolezni, prehlajenje, nesnaga, vpliv jedkih snovi, obdrgnjenje itd. Rape morejo postati nevarne, zato je precej ob pričetku vse potrebno ukreniti. Toplo Vam priporočamo poklicati veščega živinozdravnika Zdravljenje se navadno vrši tem potom, da se poreže dlaka ob biclju in se potem noga vsak dan izpira z mlačno milnico, s« posuši in bolna koža poštupa z zmesjo iz 4 delov štupe iz suhe hrastove skorje in 1 dela bakrene galice.
Vprašanje 135. V novejšem času so se razglasila razna mnenja o obrezovanju sadnega drevja pri sajenju; nekteri so za močno skrajšanje, drugi zopet ne. Kaj je Vaše mnenje? (I. K. v Sv A )
Odgovor: Naše pravilo je: Ptškasto sadno drevje obreži ob saditvi tako, da ostane mladiki nad tistim mestom, do kterega jo misliš prihodnje leto skrajšati, še 4 do 6 pcpov; koŠčičasto sadno drevje pa skrajšaj že prvo leto prav močno.
Vprašanje 136. Ali bi ne kazalo vzgajati trte na Žici namesto na kolih, zlasti sedaj, ko so novi nasadi lepo v vrstah. Kako debela žica bi morala biti, kako je potem trte vzgajati in kake slabe, oziroma dobre nasledke ima vzgoja' na žici? (I. K. v Sv. A.)
Odgovor: Prav gotovo je zelo priporočena vzgoja trt na žici za vsakega, ki ima sredstva, da pokrije prvotne stroške, ki se mu pozneje tako povrnejo, ker je nedaljno obdelovanje vinograda naslednje leto izdatno cenejše. Vzgoja trt je tista, kakor na kolih, ker se trta privezuje na žico. Žica mora biti pccinjena ter naj je močna 3 — 4 mm. Slabe strani vzgoje na žici skoraj ne poznamo, pač pa dobre. V takih vinogradih ni skrbeti za kole, ki so zelo dragi in ki vsako leto prizadevajo občutne stroške; delo in strošek za nakoljenje odpade, oko-pavanje je lažje in hitrejše, zato tudi cenejše, istotako vse drugo obdelovanje, kakor obrezovanje, privezovanje, mandanje, škropljenje, žveplanje in trgatev. Če so vrste pravilno postavljene, dobi solnce večjo moč in grozdje bolj dozoreva in tudi toča iz lehko umljivih razlogov v takem vinogradu ne mere tako splošno pobiti.
Vprašanje 137. Ali je kakšna ameriška trta, ki necepljena rodi porabno grozdje in ki kljubuje trtni uši? (I. K. v S. A.)
Odgovor: Se že dobe kake take ameriške trte, ki imajo še „ precej" dobro grozdje, a njih vzgajanje je nepraktično postalo, odkar smo se naučili s cepljenimi ameriškimi trtami tisto narediti, kar smo imeli s starimi trtami.
Vprašanje 138. Imam slanino, 7 kteri so se zaredili
Črvi. Kako črve zatreti? (J. S. v S )
Odgovor: črvi v slanini so ličinke hroščeca slaninarja (dermestes lardarius). Kadar je slanina napadena, t. j. ko je hroščec zahgel vanjo jajca in so se iz njih izvalile ličinke, potem se ne da kaj prida narediti in slanino je _kmalu porabiti. Glavna skrb bodi, slanino hraniti na tak način, da slaninar blizu ne more. Shrambo je vse zalege skrbno osna-žiti in hrošča pridno zatirati, kjer se pokaže.
Vprašanje 139. Moja krava ima na vimenu precejšnje bradavice, ki ovirajo molžo, zato bi jih rad odpravil in prosim navodila. (J. Š. v S.)
Odgovor: Bradavice so dvojne vrste: take, ki vise na tenkih reeljih, in take, ki se s široko podlago drže kože. Prve je lehko odpraviti tem potom, da se kolikor možno tesno pod-vežejo z močno nitko (najbolje svileno); podvezana bradavica se posuši in odpade. Bradavice druge vrste se zatro s soli-trovo kislino, ki se z njo namažejo. Ker je pa solitrova kislina ■elo jedka in more povzročiti na zdravi koži hudo in nevarno opeklino, zato je zelo previdno ravnati, da si človek na roki kaj ne naredi in da se istotako ne poškoduje nežna koža vimena. Zaraditega je kožo na vimenu okoli bradavice namazati prav dobro s kako mastjo, suho bradavico pa namazati s solno kislino. Mazanje se ponavlja, dokler bradavice ne izginejo.
Vprašanje 140. Imam golobe, ki po domnevanju soseda delajo škodo na njegovi strehi, zato zthteva, da jih odstranim, sicer preti, da me bo k temu prisilil? (V. A. v Š )
Odgovor: Prisiliti Vas sosed pač ne more, da bi golobe odstranili, a opravičen je zahtevati povračilo za škodo, ki mu jo Vaši golobje delajo. Z izterjevanjem škode sodnijskim potom — če se izlepa ne poravnate — Vam pa more toliko sitnosti narediti, da se Vam pač ne bo izplačalo golobe rediti.
Vprašanje 141. Kfera Talilna priprava za kokošja Jajca Je najboljša, kje se dobi in ali jo priporočate? (F. Z. v D.)
Odgovor: Valilniki se izborno sponašajo, če se znjimi pravilno ravna in če jih je sploh treba. Med najboljše valil-nike štejejo F. Sartoriusove v Gottingenu na Nemškem. V teh aparatih se dovaja na jako premeten način k jajcem neobhodno potrebni vlažni zrak, vsled česar so u&pehi posebno dobri in se zato dotična priprava za dovajanje vlažnega zraka rabi tudi pri umetnih kokošjih materah. Prodaja take priprave avstrijski založnik Franc Zimmer na DuDaju, IV. \Vienerstrasse 21.
Gospodarske novice.
* Deželni odbor bo, kakor druga leta, tudi letos nakupil nekoliko plemenskih bikov iz domače reje ter jih proti polovični nakupni ceni razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov.
Biki morajo biti čistokrvni in 1 1/2 leta stari, ter se živinorejci, ki imajo take bike muriške, pomurske, belanske pincgavske in simodolske pasme naprodaj, vabijo, naj se pri podpisanem deželnem odboru zglas£ in naznanijo tudi ceno, za ktero hočejo bika deželi prodati.
Biki se bodo kupovali v hlevu ter bo vsak prodajalec moral jamčiti, da je bik zdrav in za pleme sposoben. Oziralo se bo samo na one ponudbe, ki dajejo poroštvo, da so živali res iz čistokrvnih rej; manj ugodne ponudbe se boto takoj vrnile.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Sv. Križu pri Litiji dne 23. avgusta t. I. ob treh popoldne po litanijah v šolske prostore.
SPORED:
1.	Razgovor zaradi skladišča za umetna gnojila.
2.	Razni nasveti.
O p o m n j a. Ce bi ob zgoraj označenem času ne bilo navzočih zadosti udov, bo pol ure pozneje drug občni zbor, ne glede na število došlih udov.
Sv. Križ pri Litiji, 5. avgusta 1903.
Ivan Tomše,
načelnik.
Listnica uredništva.
V. B. v V. Glede prostora, kje sme stati čebelnjak, ni nobenih zakonskih naredeb in Vi smete na svojem posestvu kjer hočete graditi čebelnjak, če se držite določil stavbinskega reda, ki je veljaven za Kranjsko.
F. T. v S. Moker travnik se da osušiti le, če se voda odpelje, če se pa ne da odpeljati, kakor Vi trdite, potem sploh ni drugega sredstva za osušenje, izvzemši če je mogoče dotok vode zabraniti.
V. A. v S. Ce sosedov pes na njegovi njivi kakega Vašega piščanca pokonča, boste pač težko prišli do povračila škode. Vprašanje je sploh zelo kočljivo in je od mnogih reči zavisno, ktero pravno stališče je zavzeti.