485 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
– Aleksander @i‘ek, Rokodelci mojega mesta: Drobci iz delovanja celjskih cehov v ~asu krepitve
centralne de‘elnokne‘je oblasti, ZAC, Celje 2000
V kon~nem izboru so vsi ~lani komisije sogla{ali, da za nagrado Klio za dvoletje 2000–2001 izbe-
remo knjigo Igorja Grdine Ipavci.
Obse‘na monografija o {entjurski dinastiji zdravnikov in glasbenikov za~enja svojo pripoved z
genealogijo dru‘ine v 17. stoletju, vendar se v podrobnej{o predstavitev me{~anskega vzpona spusti
{ele z Matijo Ipavcem v za~etku 19. stoletja. Zgodba pa se izte~e s smrtjo zadnjega v dinastiji, Josipa,
neposredno po prvi svetovni vojni. Obsega torej ~as me{~anstva v »njegovem«, to je me{~anskem
stoletju, obdobju njegovega vzpona in prevlade, kon~uje pa se, ko so se dodobra uveljavile tudi ‘e klice
njegovega propada. Po svoji krajevni ume{~enosti, obrtni in umetni{ki dejavnosti, ki se je v dru‘ini
prena{ala iz roda v rod, je povsem upravi~en podnaslov Zgodovina slovenske me{~anske dinastije.
Grdinova zgodba je koncipirana na videz enostavno, kronolo{ko, od ~lana do ~lana rodbine, vendar
s prepletanjem dru‘inskih, lokalnih ali dr‘avnih dogodkov, na zdravni{kem, glasbenem ali kakem dru-
gem podro~ju, ki se dotika dogajanja, prera{~a v zapleteno in ve~plastno pripoved. Avtor se suvereno
sprehaja od lokalnih gospodarskih mo‘nosti pre‘ivetja, prek upravnih, politi~nih razmer na vseh rav-
neh, idejnih tokov in dojemanja vsakokratnega sveta do razmer v medicini in glasbi v razli~nih ~asih
»dolgega stoletja«. Poleg posameznih profesionalnih, glasbenih in dru‘inskih zgodb imamo slikovito
predstavljeno ‘ivljenje lokalne elite in njenih odnosov s sokrajani vseh dru‘benih razredov, zaznamo
lahko odnos pode‘elja do razli~nih sredi{~, regionalnega, de‘elnega ali cesarskega. Igor Grdina je z
izjemno {irokim razgledom po vsakovrstni literaturi in s pomo~jo arhivskih informacij najrazli~nej{ega
izvora spravil skupaj cel blodnjak informacij, a ga je sestavil v gladko berljivo in zanimivo pripovedo-
vanje, ki kljub ob{irnim izletom v dru‘insko bli‘nje in daljno okolje ohranja jasno glavno nit pripove-
dovanja. Monografija o Ipavcih v ve~ pogledih presega obi~ajne meje razli~nih zgodovinopisnih zvrsti.
Na videz lahkotno spu{~anje v najrazli~nej{e specialisti~ne strokovne probleme in globina pripovedo-
vanja tudi prav ni~ ne zaostajata za njeno {irino. Tako v metodolo{kem pogledu kot v smislu neobdela-
nosti dolo~enih zgodovinskih podro~ij prina{a veliko novega. V kontekstu slovenskega zgodovinopisja
je nedvomno zelo inovativna in sve‘a, izvirnost njenega pristopa pa bi bila gotovo hitro opa‘ena tudi v
kaki ve~ji historiografiji.
Komisija v sestavi:
dr. Branko Maru{i~, dr. Janez Marolt,
dr. Avgu{tin Malle, dr. Peter [tih
in dr. Ervin Dolenc
Poro~ila lokalnih dru{tev
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Bled 1004 v letu 2001
V letu 2001 smo se vsak prvi ponedeljek sestajali v knji‘nici Bla‘a Kumerdeja na Bledu, se stroko-
vno izpopolnjevali, naredili na~rt za leto 2004. Udele‘ili smo se strokovnih izletov npr. »Po cerkvicah
Zasipa«. Skupaj z mladino smo sodelovali avgusta na festivalu [IK 2001, imeli tri dni svojo stojnico in
privabili nekaj novih ~lanov. Z Ob~ino Bled in gospodom ‘upanom mag. Borisom Malejem smo se
udele‘ili praznovanja 1100-letnice ustanovitve mesta Brixna. Ob~ini smo poslali predloge za razglasi-
tev kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Sodelovali smo tudi pri oblikovanju Kroga prijateljstva
okoli Blejskega jezera dne 30.12.2001. Zastonj smo delili ~aj in potici in pritegnili veliko udele‘encev.
Na{i ~lanki so iz{li v Blejskih novicah in Gorenjskem glasu.
Metka @nidar
predsednica

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 486
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Novo mesto v letih 2001 in 2002
Aktivnosti v letu 2001:
Ob~ni zbor je bil 25. januarja 2001 v prostorih Dolenjskega muzeja. Izvoljeno je bilo novo vodstvo
dru{tva. V februarju 2001 smo podprli pobudo Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, da Republika
Slovenija podeli Zlati ~astni znak svobode RS akademiku prof. dr. Vasiliju Meliku ob njegovi 80. letni-
ci. V aprilu je bilo organizirano predavanje arhivske strokovnjakinje Mete Matijevi~ o preteklosti No-
vega mesta v arhivskem gradivu. Predavanje, ki je bilo v sejni sobi Novome{kega zavoda za varstvo
naravne in kulturne dedi{~ine v gradu Grm, je bilo dobro obiskano. 19. maja 2001 je bila organizirana
ekskurzija po Mirenski dolini, ki se je je udele‘ilo ve~ kot 20 ~lanov dru{tva. Za organizacijo ekskurzije
velja vsa zahvala Marjeti Bregar in Majdi Punger~ar.
V letu 2001 je ~lanarino pla~alo 20 ~lanov.
Aktivnosti v letu 2002:
Ob~ni zbor dru{tva je bil 7. marca 2002 v prostorih Dolenjskega muzeja. Na ekskurziji, ki je bila
11. maja 2002, so si ~lani dru{tva ogledali Pleterje, Kostanjevico, Kostanjevi{ko jamo in Resslovo
gozdno u~no pot v Krakovskem gozdu. Za organizacijo ekskurzije gre zahvala predvsem Majdi Punger~ar,
ki je ekskurzijo sooblikovala in vodila.
V letu 2002 je ~lanarino pla~alo 25 ~lanov.
Judita Podgornik
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Celje v letih 2001 in 2002
Organi Zgodovinskega dru{tva Celje so se v obdobju 2001/2002 sestali na naslednjih sestankih:
– 21. 2. 2001, sestanek IO ZDC
– 14. 12. 2001, nesklep~en ob~ni zbor ~lanov ZDC
– 22. 2. 2002, sestanek uredni{kega odbora revije Zgodovina za vse
– 26. 4. 2002, sestanek IO ZDC
– 7. 10. 2002 dopisna seja IO ZDC
V obravnavanem obdobju je Zgodovinsko dru{tvo Celje izvedlo naslednje akcije:
– konec leta 2000 je ZDC predlagalo akad. prof. dr. V . Melika za ~astnega ~lana ZZDS in ga obenem
proglasilo za ~astnega ~lana ZDC
– 1. 2. 2001, ve~er s prof. dr. Vasilijem Melikom, ~astnim ~lanom ZDC
– 18. 4. 2001, predstavitev knjige Marijana Tr{arja Dotik smrti (Zagreb 1941, Gonars 1942, Teharje
1945 )
– 21. 12. 2001 – odkritje spominske plo{~e v spomin na 10. maj 1848 (soorganizatorji s SSK)
– 4. 6. 2002 predstavitev knjige Jo‘eta Mlinari~a in Borisa Kuharja Samostanska kuhinja.
V obeh letih je dru{tvo v ustaljenem tempu izdajalo revijo Zgodovina za vse, skupaj so iz{le {tiri
{tevilke letnikov VIII in IX.
Bojan Cvelfar
predsednik
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva za Koro{ko
Zgodovinsko dru{tvo za Koro{ko je bilo ustanovljeno leta 1993 in {teje 49 ~lanov iz celotne koro{ke
regije. Na ob~nem zboru februarja 1997 je bil sprejet okvirni program aktivnosti, ki je ostal v glavnem
nespremenjen. Glavne naloge so:
– izdaja Koro{kega zbornika;
– izvedba predavanj in
– organiziranje ekskurzij.

487 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
V zadnjih dveh letih se je ve~krat sestal izvr{ni odbor in re{eval aktualne zadeve. Hkrati so ~lani
izvr{nega odbora tudi ~lani uredni{kega odbora in ta se je sestal {tirikrat do izdaje Koro{kega zbornika 3.
Koro{ki zbornik 3 je iz{el jeseni leta 2001 v nakladi 1.000 izvodov. Za stro{ke tiska so ve~ino sredstev
zagotovile koro{ke ob~ine, vse ostalo pa je nastalo volontersko. Dru{tvo je organiziralo tri predavanja:
– mag. Marjan Linasi (12. maj 2000), Koro{ke partizanske enote, v Dru‘benem domu na Prevaljah;
– dr. Risto Stojanovi~ (14. junij 2000), Nekatere kontroverze v zgodovinopisju o {tevilu zajetih in
usmr~enih kolaboracionistov na Slovenskem in Koro{kem v Avstriji, v knji‘nici Radlje ob Dravi;
– Alojz Krivograd (17. maj 2001), Razvoj ‘elezarstva v koro{ki krajini, v Likovnem salonu na Rav-
nah na Koro{kem.
Dru{tvo je sodelovalo pri jubileju 55. obletnice zadnjih bojev ob koncu druge svetovne vojne na
Poljani. Oktobra in novembra 2001 smo organizirali dve predstavitvi Koro{kega zbornika 3 v knji‘nici
Ksaverja Me{ka v Slovenj Gradcu in Koro{ki osrednji knji‘nici na Ravnah na Koro{kem. S turisti~no
agencijo smo organizirali strokovno ekskurzijo v Benetke, kjer smo si ogledali razstavo o Etru{~anih
(2001), maja 2002 pa smo skupaj s {tudijsko skupino za zgodovino za O[ sodelovali na ekskurziji po
Reziji.
26. februarja 2002 smo imeli ob~ni zbor, kjer smo izvolili nov izvr{ni odbor in sprejeli smernice za
nadaljnje delo. Na{a prizadevanja so usmerjena v naslednje leto (2003), ko bomo praznovali 15. oblet-
nico nastanka dru{tva, 50. obletnico zborovanja Slovenskega muzejskega dru{tva na Ravnah ter 50.
letnico ustanovitve dana{njega Koro{kega muzeja na Ravnah.V tem sklopu nameravamo izdati tudi
Koro{ki zbornik 4.
Romana Ko{utnik
predsednica
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Ljubljana
ZDL je v letih 2001 in 2002 organiziralo naslednja predavanja:
– Milan Pahor: Primorski Slovenci v Italiji (8. marec 2001)
– Andrej Pan~ur: Politi~ni in nacionalni konflikt ob sprejemu valutne reforme v Avstro-Ogrski leta
1892 (17. maj 2001)
– Lilijana @nidar{i~-Golec: Pomen Ijubljanskega stolnega kapitlja do srede 16. stoletja (8. novembra
2001)
– Mateja Re‘ek: Pravosodje in sistem politi~ne kazenske represije v Jugoslaviji v desetletju po sporu
z Informbirojem  (13. december 2001)
– Boris Golec: Etni~na in jezikovna podoba mestnega prebivalstva na Slovenskem v zgodnjem sred-
njem veku (31. januar 2002)
– Boris Mlakar: Kolaboracija v Evropi med drugo svetovno vojno (7. marec 2002)
– Andrej Studen: »Hudi~i! Le naglejte se me, da boste vsaj siti!« O zlo~inu in justifikaciji cigana
Simona Helda v Novem mestu (4. aprila 2002)
– Ervin Dolenc: Kulturni mozaik prve Jugoslavije (23. maj 2002).
V skladu s sklepom ob~nega zbora smo podelili dve plaketi o ~astnem ~lanstvu ZDL in sicer na
predavanju dne 8. marca 2001 dr. Milici Kacin Wohinz, na predavanju dne 17. maja 2001 pa akad. prof.
dr. Vasiliju Meliku.
Skupaj z In{titutom za novej{o zgodovino smo 20. marca 2001 pripravili predstavitev knjige Go-
razda Bajca: Zapletena razmerja (Ivan Marija ^ok v mre‘i primorske usode) in rezultatov projekta
Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a Koper ter Univerze v Trstu: Vzroki in posledice izseljevanj iz slo-
venske Istre po 2. svetovni vojni (objavljeni v Annales, {t. 20/00 in 21/01).
Uredili smo evidence ~lanstva ZDL (okrog 350 ~lanov) in pla~evanje ~lanarine.
Nevenka Troha
predsednica

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 488
Poro~ilo o delu zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru od oktobra 2000
do septembra 2002
V dru{tveno leto 2000/2001 je na{e dru{tvo vstopilo z novim predsednikom, doc. dr. Andrejem
Hozjanom, in podpredsednikom prof. dr. Darkom Fri{em. Po ‘e ustaljenem delovnem na~rtu smo orga-
nizirali ve~ rednih mese~nih sre~anj, ki so bila vsako drugo sredo v mesecu ob 17.00 v Pokrajinskem
arhivu Maribor, ki nam velikodu{no nudi streho nad glavo. Nikakor se nismo omejevali izklju~no na
klasi~no zgodovinopisje, ampak so v dveh letih – od oktobra 2000 do maja 2002 – udele‘enci sre~anj
lahko poslu{ali vsebine iz urbano-gradbene topografije, muzeologije, muzikologije, kulturne, religioz-
ne in umetnostne zgodovine, arheologije, literarne teorije in etnologije. Najve~ pa je seveda bilo zgodo-
vinskih tematik iz vseh ~asovnih obdobij, tako iz zgodovine na{ega prostora kot tudi drugih obmo~ij.
Predavanja so bila zanimiva, vsakega pa se je udele‘ilo vsaj dvajset poslu{alcev in seveda ve~. Predava-
telji so v tem ~asu bili iz na{ih vrst in od drugod: doc. dr. Dragan Poto~nik, mag. Brane Goropev{ek,
Mira Strm~nik Guli~, doc. dr. Ale{ Ga~nik, doc. dr. Andrej Hozjan, mag. Slavica Tov{ak, prof. dr. Bo‘o
Repe, doc. dr. Stane Granda, mag. Jo‘e Hudales, Janez Bala‘ic, dipl. um. zgodovinar, doc. dr. Bogdan
Kolar, prof. dr. Janez Cvirn, doc. dr. Darko Darovec in doc. dr. Vincenc Raj{p.
Dru{tveni ekskurziji smo v tem ~asu imeli dve – eno po starem centru Maribora z ogledom tudi
nam Maribor~anom manj znanih, a sedaj obnovljenih objektov, in drugo na obmo~je Savinjske doline
ter mesta Celja. Obe sta imeli kar zadovoljivo udele‘bo. Po do‘ivetjih nam je lanska ekskurzija vsekakor
ostala v trajnem spominu, {e posebej zaklju~ni obisk fotografskega ateljeja Pelikan in skupnega foto-
grafiranja v slogu iz za~etka prej{njega stoletja. Junija letos pa smo izvedli tudi prvi dru{tveni piknik,
upamo, da jih bo {e ve~. Dru{tvo je soorganiziralo predstavitve ve~ publikacij tako na{ih ~lanov kot
drugih avtorjev. V lanskem letu je odbor predlagal ob~nemu zboru tudi podelitev dveh ~astnih ~lanstev
v dru{tvu, in sicer akademiku prof. dr. Vasiliju Meliku iz Ljubljane, in prof. dr. Sergeju Vri{erju iz
Maribora, kar smo izvedli maja 2001. Akademika dr. Melika je na{e dru{tvo lani tudi uradno predlagalo
za ~astnega ~lana ZZDS.
Dru{tvo ima svojega stalnega predstavnika v Komisiji MO Maribor za imenovanje in preimeno-
vanje ulic, trgov in naselij v mestu Maribor.
Teko~e delo dru{tva vodi izvr{ni odbor, ki se sestaja na ve~ sejah.
6. volilni ob~ni zbor Dru{tva je bil 25. marca 2002, spet z udele‘bo enega od predstavnikov vodstva
Zveze. Novi predsednik je postal prof. dr. Darko Fri{ in podpredsednik doc. dr. Dragan Poto~nik. Na
tem zboru smo med drugim sprejeli tudi sklep, da Zgodovinsko dru{tvo dr. Franca Kova~i~a v Maribo-
ru postane soizdajatelj nove znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo je v letu 2001 za~ela
izdajati Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru, to~neje njen Oddelek za zgodovino. [e en sklep
velja omeniti – zbor je potrdil soorganizacijo 31. zborovanja ZZDS v Mariboru oktobra 2002.
Andrej Hozjan
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tvo za ju‘no Primorsko za leto 2001 in 2002
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko je v letu 2001 nadaljevalo z dejavnostjo zlasti na podro~ju
publicistike in zalo‘ni{tva, sodelovalo pa je tudi pri organizaciji nekaterih pomembnej{ih strokovnih
sre~anj in mednarodnih znanstvenih konferenc.
Soizdajateljstvo v znanstvenem publiciranju interdisciplinarne revije Annales in druge znanstvene
periodike ‘e vrsto let poteka v tesnem sodelovanju z ZRS Koper, kjer ima Dru{tvo tudi svoj sede‘. V
letu 2001 je Dru{tvo z ZRS sodelovalo tako pri predstavitvah revije Annales {t. 19, 20, 21 in 22. Revijo
so 23. marca 2001 predstavili Aleksij Kalc, dr. Jakov Dul~i~, dr. Darko Darovec in dr. Lovrenc Lipej v
prostorih Banke Koper. Iz serije knji‘nice Annales Majora je bilo v pala~i Tarsia (sede‘ Primorskih
novic) 5. aprila 2001 predstavljeno delo mag. Mojce Gu~ek Anonimna arhitektura v prenovi Kopra.
Delo so poleg avtorice predstavili {e dr. Nace [umi, dr. Darko Darovec in mag. Vesna Gomezel Miko-

489 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
li~. V knji‘nici Annales sta v letu 2001 iz{li {t. 24 in 25, in sicer Prispevki s strokovnega posveta
@IVLJENJE in delo primorskega kr{~anskega socialca Virgila [~eka (Se‘ana, 26. oktobra 2000) in dr.
Rade Cossutta, nare~na podoba Kri‘a pri Trstu. Delo sta v pala~i Tarsia v Kopru 12. novembra 2001
poleg avtorice predstavila dr. Goran Filipi in mag. Vesna Gomezel Mikoli~. Med predstavitvami je bila
nedvomno najodmevnej{a predstavitev slovenskega prevoda znamenite »Corografie« koprskega {kofa
Pavla Naldinija z naslovom: Cerkveni krajepis ali opis mesta in {kofije Justinopolis ljudsko Koper.
Predstavitev je potekala 18. decembra 2001 v glavni dvorani koprskega Pokrajinskega muzeja. Po poz-
dravnem nagovoru koprskega {kofa Msg. Metoda Piriha sta delo predstavila predsednik Dru{tva Salva-
tor @itko in redaktor dr. Darko Darovec; delo je ob 300 – letnici izida izvirnika iz{lo v knji‘nici Annales
Majora. Posebej je bilo delo predstavljeno tudi v Ljubljani na sede‘u In{tituta za novej{o zgodovino;
predstavila sta ga dr. Eva Holz in dr. Darko Darovec, dr. Egon Pelikan pa je predstavil zbornik s prispevki
posveta o ‘ivljenju in delu primorskega kr{~anskega socialca Virgila S~eka. V okviru knji‘nice Annales
je v letu 2001 iz{lo tudi delo Borisa Kry{tufeka in Vladimirja Vohralika: Mammals of Turkey and
Cyprus. Gre za prvo monografsko delo o ‘u‘kojedih Tur~ije in Cipra, ki mu bo sledilo monografsko
delo o glodalcih. Med {tudijskimi sre~anji, ki so potekala v soorganizaciji Zgodovinskega dru{tva naj
omenimo mednarodno znanstveno konferenco z naslovom »Govorica nasilja«, ki je v prostorih Po-
krajinskega muzeja v Kopru potekala od 11.–13. oktobra 2001. Kot soorganizatorji so nastopili tudi:
Univerza v Vidmu, Univerza v Benetkah, Filozofska fakulteta v Pulju in Fakulteta za humanisti~ne
{tudije v Kopru. Sledila ji je konferenca ob deseti obletnici samostojnosti republike Slovenije (»Dan
prej« in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije 25. oktobra 1991), ki se je ravno
tako v muzejskih prostorih odvijala 25.–26. oktobra 2001. Z uvodnim govorom je sodeloval predsednik
R Slovenije Milan Ku~an. Kot organizatorji so nastopili ZRS Koper, Fakulteta za humanisti~ne {tudije
Koper, Narodna in {tudijska knji‘nica v Trstu in Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko. Zgodovin-
sko dru{tvo je z ZRS Koper in Primorskimi novicami 6. decembra 2001 sodelovalo tudi v javni disku-
siji o poro~ilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 1880–
1956, pri kateri so sodelovali dr. Jo‘e Pirjavec, dr. Milica Kacin-Wohinz in Branko Maru{i~ in dr.
Nevenka Troha.. V okviru Zgodovinskega dru{tva ‘e vrsto let poteka tudi zelo pestra in bogata dejav-
nost Pinine Akademije; njeno podrobnej{e delovanje bo predstavljeno v posebnem poro~ilu.
V letu 2002 bo Dru{tvo nadaljevalo z dejavnostjo zlasti na podro~ju publicistike in zalo‘ni{tva,
sodelovalo pa bo tudi pri organizaciji nekaterih pomembnej{ih strokovnih sre~anj in mednarodnih znan-
stvenih konferenc. Pri tem je treba opozoriti, da je v leto{njem jubilejnem letu, konkretno ob 10-letnici
izida 1. {tevilke revije Annales, pri{lo do znatnega zmanj{anja prora~unskih sredstev Mestne ob~ine
Koper, kar je v veliki meri ogrozilo izid na~rtovanih {tevilk naravoslovne in humanisti~ne serije Anna-
lov pa tudi druge znanstvene periodike, vendar naj bi po zagotovilu ‘upana g. Dina Pucerja iz prora~unskih
sredstev le zagotovili sorazmeren dele‘ za pokritje tiskarskih stro{kov. Ob tem je predviden v seriji
Acta Histriae zbornik z mednarodne konference, 1400-letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v
Istri« (Koper, 12.–14. oktober 2000), zbornik s simpozija ob 10. obletnici samostojnosti Slovenije ter
dve {tevilki z mednarodnega znanstvenega sestanka Govorica nasilja.
V sodelovanju Zgodovinskega dru{tva, Mestnega prirodoslovnega muzeja iz Trsta, Odseka za zgo-
dovino pri N[K v Trstu in Pokrajinskega muzeja Koper bo v leto{njem letu prijavljeni mednarodni
projekt Dnevnik dr. Karla M. Moserja.
V jesenskem delu leta 2002 je predvidena tudi vrsta znanstvenih sestankov v soorganizaciji in
sodelovanju Zgodovinskega dru{tva:
1. Slovensko-italijanski odnosi v zadnjih sto letih, 23. septembra 2002 v Pokrajinskem muzeju Koper
2. Perspektive koeksistence ob slovensko-hrva{ki meji, 29. oktober 2002 v ob~inski pala~i v Piranu
3. @ivljenje in delo primorskega pravnika, narodnjaka in poslanca v rimskem parlamentu, dr. Josipa
Wilfana, 17.10.2002 v Narodnem domu v Trstu
4. Pravni polo‘aj Slovencev pod Italijo 1866–2002, 8.11.2002 v Pokrajinskem muzeju Koper
5. Slovenski istrski pesnik, pisatelj in duhovnik Alojz Kocjan~i~, 18. 11. 2002 v Kulturnem domu v
Izoli.
V leto{njem letu je predviden tudi izid naslednjih monografij, ki jih je Zgodovinsko dru{tvo prija-
vilo pri Ministrstvu za kulturo:
Gorazd Bajc: Iz nevidnega na plan; primorski narodnjaki in ozadje britanskih misij med drugo

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 490
svetovno vojno; Janez [umrada: Statut izolskega komuna od 14. do 18. stoletja; Egon Pelikan: Tajno
{tetje prebivalstva v Julijski krajini leta 1933; Mateja Sedmak: Narodnostno me{ane zakonske zveze;
Roberto Starec: Vodni mlini v Istri. Zgodovinsko-etnografska {tudija; Marina Furlan: Psiholo{ki vidiki
dvojezi~nosti; De Min Raffaella: Mehku‘ci obalnega morja v Tr‘a{kem zalivu; Lovrenc Lipej:
Se~oveljske soline; Rada Cossutta: Slovenski dialektoli{ki leksikalni atlas Slovenske Istre; Darko Da-
rovec: Kratka zgodovina Istre.
Salvator @itko
predsednik
33. {tudijski teden: Ekonomija in umetnost od 13. do 18. stoletja
Prato, 30. april – 4. maj 2001
Znanstveni posvet Mednarodnega in{tituta za gospodarsko zgodovino »F. Datini« iz Prata je bil
tokrat posve~en gospodarskim vidikom tistega, ~emur pravimo umetnost. Razpravljavci so se ukvarjali
z vsemi vrstami izdelkov te ~lovekove dejavnosti, razen z arhitekturo, ki je po mnenju prvega uvodni~arja,
predsednika znanstvenega sveta in{tituta Hansa Pohla z univerze v Bonnu, posebna, zelo raznolika
kategorija in se zato ne bi dobro vklju~ila v koncept posveta. Ta pa je bil, umestiti to posebno dejavnost
v gospodarske tokove vsakokratnega prostora in ~asa in pokazati njihovo medsebojno povezanost ter
vzvode zanjo. O tej temi je razpravljalo in diskutiralo ve~ kot petdeset udele‘encev raznih strokovnih
profilov, zgodovinarjev razli~nih specialnosti, ekonomistov, umetnostnih zgodovinarjev, antropologov,
zbiralcev in prodajalcev starin. Rezultat – skoraj decimeter debel zbornik razprav in diskusij, ki bo,
tako kot vsi dosedanji Datinijevi zborniki, pazljivim bralcem {e dolga leta vir podatkov, novih spoznanj
in raziskovalnih navdihov. Datini je v zgodovinopisju intelektualna {pica, zgled resnega dela, tam ni
prostora za blef, modne domislice in bli‘njice.
Pohl je za za~etek namenil nekaj besed terminu »umetnost« (ars) v obravnavanem obdobju in seve-
da ugotovil, da ljudje takrat {e niso delali vrednostnih razlik: umetnost jim je obsegala vse, od izjemnih,
unikatnih del, do bolj ali manj mojstrskih izdelkov in reprodukcij originalov, ~e se omejimo samo na
predmete. Dana{nji koncept umetnosti se je rodil {ele ob koncu 18. stoletja, ko so francoski enciklope-
disti za~utili potrebo razmejiti in opisati zvrsti umetnosti.
Drugi uvodni~ar, profesor Arnold Esch z nem{kega zgodovinskega in{tituta v Rimu, je suvereno
uporabil besednjak, ki ga v zvezi z umetnostjo nismo najbolj vajeni: govoril je o povpra{evanju in
proizvodnji, cenah, honorarjih, naro~nikih, trgu, specializiranih trgovcih in trgovskih mre‘ah. Spra{eval
se je in iskal odgovor na dejstvo, da je na primer renesan~na Italija proizvedla toliko umetni{kih del
vseh vrst, ki {e danes v velikem {tevilu kljubujejo zobu ~asa. In Nizozemska 17. stoletja toliko slik, s
katerimi so bili okra{eni domovi vesoljne Evrope?
@e renesan~ni umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari je za razmah in {iritev renesan~ne umetnosti
navajal ekonomske razloge in je opazil, da zaradi {tevilnih nadarjenih umetnikov v Firencah med njimi
prihaja do konkurence, vedno bolj pogosto pa sprejemajo tudi naro~ila izven rodnega mesta. Tudi
najstarej{i znani naro~niki in meceni, renesan~ni dvorjani, so se zavedali socialnega in ekonomskega
pomena umetnosti, ki nikakor ni bil le v denarju: investirati v umetnost je pomenilo investirati v svoj
dru‘beni polo‘aj, dru‘beni polo‘aj pa je bil spet vreden ve~ kot le golo premo‘enje. Svojemu nosilcu je
omogo~al kredite vsake vrste.
Prvi del posveta je bil namenjen teoriji, opredelitvi predmeta in raziskovalnim metodam. V sijaj-
nem referatu o ekonomiji in »svetovih umetnosti« je Laurence Fontaine z evropskega in{tituta v Firen-
cah govorila o usodnih povezavah med dru‘beno mo~jo, denarjem in umetnostjo, o nastajanju in vlogi
okusa, zna~ilnega za neko dobo in prostor, celo za posamezne dru‘bene skupine, ter z njim povezanimi
vrednotami. Danes vse dru‘bene vede preverjajo, kje so meje njihovega podro~ja dela in se odpirajo
drugim vedam, zato so tudi v zvezi z disciplino, ki se ji re~e umetnostna zgodovina, umestni, celo nujni