4 2001 XXXII
38
GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Dr. Olga Denac
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
POMEN AFEKTIVNEGA
PODROČJA PRI NAČRTOVANJU
IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
GLASBENE VZGOJE
Če raziskujemo cilje glede na njihovo pripadnost različnim sistemom klasifikacij lahko opazimo, da ciljno
usmerjeni vzgojno-izobraževalni proces spodbuja predvsem kognitivno področje otrokove osebnosti, afektivno pa
zanemarja tako pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraževalnega procesa. Že leta 1956 so Bloom
in njegovi sodelavci ugotovili, daje na kognitivnem področju razvoj učnih načrtov najbolj napredoval, saj za
omenjeno področje obstaja jasna definicija vzgojno-izobraževalnih ciljev v obliki otrokovega vedenja. Krathwohl
(1975) in njegovi sodelavci so pri preverjanju ciljev v časovnem obdobju desetih let opazili zmanjšanje ciljev na
afektivnem področju. Tudi sedanji vzgojno-izobraževalni proces glasbene vzgoje tako v vrtcu kot v prvem razredu
osnovne šole ne ustreza optimalnim ciljem celostnega razvoja otrokove osebnosti in se omejuje predvsem na
načrtovanje, izvajanje in vrednotenje kognitivnih ciljev ter ne upošteva sodobnih pedagoških in psiholoških zahtev
po enakomernem zastopanju produktivnih in reproduktivnih dejavnosti, ki aktivirajo afektivne, ustvarjalne in
psihomotorične procese (Denac, 1995, 1999).
Izhajajoč iz podane problematike smo iz vidika potreb
celostnega in uravnoteženega razvoja šestletnih otrok
oblikovali eksperimentalni program glasbene vzgoje. Pri
oblikovanju programa smo izhajali iz temeljnih faktorjev
glasbene kulture (recepcije, reprodukcije in produkcije)
in glasbenih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti (razvoj
poslušanja, razvoj izvajanja, razvoj ustvarjanja ter razvoj
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj).
Namen raziskave je bil:
• izoblikovati cilje in naloge, vzgojno-
izobraževalno vsebino, povezano s cilji
afektivnega, kognitivnega in psihomotoričnega
Ui področja otrokove osebnosti, in predvideti
metode, oblike in sredstva vzgojno-
izobraževalnega procesa;
• eksperimentalno preveriti učinkovitost
< obstoječega in eksperimentalnega programa
glasbene vzgoje, kije bil pripravljen za
V* raziskovanje (spremenjeni cilji, vsebina in
didaktična struktura);
ifl • ugotoviti vpliv glasbene vzgoje na celostni in
uravnotežen razvoj šestletnega otroka in
“ • ugotoviti vpliv afektivnega področja na razvoj
glasbenih sposobnosti in spretnosti.
IM
Cilji eksperimentalnega programa
< V eksperimentalnem programu glasbene vzgoje smo
sledili naslednjim ciljem, s katerimi vplivamo na afektivni,
kognitivni in psihomotorični razvoj otrokove osebnosti.
Afektivni razvoj otrokove osebnosti:
• spodbujanje pripravljenosti za sprejemanje in
sodelovanje v najrazličnejših glasbenih dejavnostih,
• razvijanje interesa za različne glasbene dejavnosti,
• razvijanje pozitivnih čustev (veselje) do glasbenih
dejavnosti in kanaliziranje negativnih čustev
(strah, jeza),
• razvijanje pojma o sebi: zaupanje v samega sebe
in svoje sposobnosti pri samostojnem izvajanju
glasbenih dejavnosti,
• spodbujanje doživljanja glasbenih vsebin,
• spodbujanje notranje motivacije pri izbiri
glasbenih dejavnosti.
Kognitivni razvoj otrokove osebnosti:
• razvijanje glasbenega pomnjenja,
• razvijanje slušnih zaznav, predstav in slušne
občutljivosti,
• razvijanje usmerjene pozornosti,
• razvijanje glasbene ustvarjalnosti,
• razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha,
• razvijanje temeljnega glasbenega besednjaka,
• razvijanje sposobnosti za presojanje oziroma
vrednotenje lepega.
Psihomotorični razvoj otrokove osebnosti:
• razvijanje spretnosti petja,
• razvijanje instrumentalno-tehničnih spretnosti,
• razvijanje sposobnosti gibalnega, likovnega in
verbalnega izražanja doživetij in predstav
glasbenega dela.

39
4 2001 XXXII VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ
Ker je ciljno in procesno načrtovanje vzgojno-
izobraževalnega dela bistveno za pedagoško prakso in
pogoj za učinkovitost procesa, so cilji v eksperimen¬
talnem programu najpomembnejši element. Oblikovani
so z vidika potreb celostnega razvoja šestletnih otrok, s
katerimi enakomerno vplivamo na afektivni, kognitivni
in psihomotorični razvoj otrokove osebnosti.
METODOLOGIJA
Kot osnovno raziskovalno metodo smo uporabili
eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja
(enofaktorski eksperiment z oddelki kot primerjalnimi
skupinami), nekatere prvine akcijskega raziskovanja in
kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega
pedagoškega raziskovanja.
Kontrolna skupina (n=44), v kateri se je izvajal
obstoječi program glasbene vzgoje in eksperimentalna
skupina (n=44), v kateri seje izvajal eksperimentalni
program glasbene vzgoje, sta bili ustrezno izenačeni
v pogledu spremenljivk, ki se nanašajo na spol,
glasbeno razvitost, interese in sodelovanje otrok
ter izobrazbo staršev.
Eksperimentalni programje vključeval 24 didaktič¬
nih enot in je trajal šest mesecev. Učinke eksperimen¬
talnega programa smo preverjali na podlagi sprememb
v sposobnostih, spretnostih, znanjih in vedenjih, ki so
bila vključena med cilje eksperimentalnega programa
in so vplivala na vsebinsko in didaktično strukturiranost
programa. Pri tem smo uporabili: simbolne teste za
ugotavljanje otrokovih interesov za različne glasbene
zvrsti (Abel-Struth, 1979) in prepoznavanje tonov v
različnih tonskih obsegih (Denac, 1997); Gordonove
ritmične in melodične teste (Gordon, 1979); izvajalske
teste za ugotavljanje natančne izvedbe pesmi ter posne¬
manja melodičnih in ritmičnih fraz (Denac, 1997);
opazovalne protokole za sistematično spremljanje vedenj
otrok pretežno afektivne razsežnosti, vedenj vzgojiteljic
pri komunikaciji z otroki ter anketne vprašalnike za
starše za ugotavljanje interesa otrok do glasbenih
dejavnosti v vrtcu in doma (Denac, 1997).
INTERPRETACIJA REZULTATOV
Eksperimentalni programje pozitivno vplival na:
Afektivni razvoj otrokove osebnosti - otroci
eksperimentalne skupine so pokazali večjo
pripravljenost za sprejemanje in sodelovanje v različnih
glasbenih dejavnostih, razvili interes in pozitivna
čustva do glasbenih dejavnosti in kanalizirali negativna
čustva, pridobili večje zaupanje v samega sebe in svoje
sposobnosti pri samostojnem izvajanju glasbenih
dejavnosti, kazali občutljivost za estetsko oblikovanje
glasbenih vsebin in se začeli zavzemati za glasbene
dejavnosti (notranja motivacija).
Višji rezultati v eksperimentalni skupini na
afektivnem področju otrokove osebnosti so bili pogojeni
z doslednim načrtovanjem ciljev afektivne razsežnosti,
ki so jim vzgojiteljice zavestno sledile pri izvajanju in
vrednotenju vzgojno-izobraževalnega procesa in od
socialno-emocionalne kompetence vzgojiteljic, ki so
ustvarile čustveno prijetno ozračje v skupini, kar
potrjujejo rezultati opazovalnega protokola vedenj
vzgojiteljic pri komunikaciji z otroki.
Kognitivni razvoj otrokove osebnosti - otroci
eksperimentalne skupine so dosegli boljše rezultate
oziroma so pokazali večjo sposobnost glasbenega
pomnjenja, razvili so slušne zaznave, predstave, slušno
občutljivost, melodične in ustvarjalne sposobnosti in
dosegli dolgotrajnejšo usmerjeno pozornost kot otroci
kontrolne skupine. Slednji so dosegli boljše rezultate le
na testu ugotavljanja razvitosti ritmičnega posluha, kar
lahko utemeljimo s strukturiranostjo eksperimentalnega
programa, kije vključeval več aktivnosti, s katerimi
razvijamo melodični posluh. Uspešnost eksperimen¬
talnega programa, ki je v fazi načrtovanja, izvajanja
in vrednotenja rezultatov sistematično vključeval
glasbene aktivnosti, s katerimi razvijamo melodične
sposobnosti otrok, lahko potrdimo z raziskavo Winga
(1941), ki pravi, daje potrebno glasbeno izobraževanje
od četrtega leta naprej postaviti na melodično osnovo.
Zavedati se moramo, da gre pri poslušanju,
izvajanju in ustvarjanju glasbenih vsebin za specifične
spoznavne procese znotraj zvočnega polja, kar poudarja
tudi Gardner v svoji teoriji o več inteligencah (1995),
kjer opredeljuje glasbo kot ločeno intelektualno
sposobnost.
Psihomotorični razvoj otrokove osebnosti - otroci
eksperimentalne skupine so dosegli boljše rezultate pri
posnemanju petih in govorjenih ritmičnih fraz, pri
razvijanju instrumentalno tehničnih spretnosti in pri
razvijanju sposobnosti gibalnega ter likovnega izražanja <C
doživetij in predstav glasbenega dela.
Ker imajo psihomotorične spretnosti na področju
glasbene vzgoje posebno vlogo, jim moramo pri
načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-
izobraževalnega procesa posvečati enako pozornost kot
afektivnim in kognitivnim sposobnostim, saj je ena
izmed nalog glasbene vzgoje tudi ta, da uvaja otroke v
motorične aktivnosti in jih vključuje v proces
ustvarjanja estetske informacije.
<
Učinkovitost ciljne, vsebinske in didaktične
strukture eksperimentalnega programa je bila pogojena

XXXII
40
4 2001 XXXII V Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
tudi s kvalitetnim izvajanjem vzgojno-izobraževalnega
procesa, kije vključeval strokovno in socialno-
emocionalno kompetenco vzgojiteljic, torej njihove
pozitivne osebnostne lastnosti (emocionalne, socialne,
kognitivne lastnosti), ki so se kazale v pozitivnem
odnosu do glasbene kulture, umetnosti, v izražanju
interesa in veselja do poslušanja, izvajanja, ustvarjanja
glasbenih vsebin in v razvoju glasbenih sposobnosti,
spretnosti in znanj. Oblakova meni, da »kljub temu,
če ima bodoči učitelj razvite glasbene sposobnosti,
mu je potrebno v obvezni kontinuiteti šolanja
izoblikovati globlji odnos do glasbene kulture in
glasbenih znanj in mu razvijati avtonomni čut
odgovornosti do vzgojnega dela na področju glasbe.«
(Oblak, 1991, str. 8)
Ker nas je posebej zanimal vpliv afektivnega
področja na razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti,
smo statistično preizkusili povezanost večine afektivnih
vedenj in posameznih glasbenih sposobnosti in
spretnosti, ki so bile vključene med cilje
eksperimentalnega programa in ugotovili pozitiven
vpliv afektivnega področja na razvoj glasbenih
sposobnosti in spretnosti.
Preglednica: Vpliv afektivnega področja na razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti
Rezultati raziskave opozarjajo na veliko vrednost
afektivnega področja otrokove osebnosti in se
pridružujejo številnim raziskavam, ki potrjujejo vpliv
emocionalnih stanj na kognitivne procese (Duncan/
Todd/Perlmutter/Masters, 1985; Jauševec/Bakračevič,
1989, Kruse/Schnellen, 1989) in raziskavam, ki
potrjujejo pomen načrtovanja, izvajanja in vrednotenja
ciljev afektivne razsežnosti in opozarjajo na nujnost
enakovredne zastopanosti kognitivnih in afektivnih
ciljev v vzgojno-izobraževalnem procesu (Uguroglu/
UJ Walberg, 1979; Quack, 1979; Sauer/Gattringer, 1986,
Griihn, 1995, Sicher/Kafol, 2000).
7 Če spodbujamo sodelovanje, interes in veselje do
glasbenih dejavnosti, vplivamo tudi na glasbeni razvoj.
<£ Zato moramo ne glede na vsebino, ki jo obravnavamo,
izhajati iz doživljanja. Procesi doživljanja in izražanja
morajo biti spodbujeni pri vseh glasbenih dejavnosti.
Vplivati moramo na čustva, ki so tudi osnova za
{/) razvijanje estetskega čuta, okusa in odnosa. Samo
intenziven glasbeni doživljaj ustvarja pogoje za spontan
“ otroški odziv v glasbenih aktivnostih. Ker vsak otrok po
svoje dojema umetniško delo, moramo ustvariti prijetno
vzdušje, da bo lahko najpopolneje izrazil svoje
doživljaje. »Če želimo sprožiti kakovostno učenje
< »višjega reda«, zasidrano v celotni osebnosti in priti do
zares življenjskega, trajnega, uporabnega, angažiranega,
C£ ne le »šolskega«, abstraktnega znanja, moramo že v
njegovo pridobivanje vplesti tako čutenje in čustvovanje
kot socialno akcijo v ozračju, ki zadovoljuje temeljne
psihosocialne potrebe tako učencev kot učiteljev.«
(Marentič Požarnik, 1996, str. 3)
SKLEP
Eksperimentalni program glasbene vzgoje seje
pokazal iz vidika doseženih rezultatov na afektivnem,
kognitivnem in psihomotoričnem področju otrokove
osebnosti učinkovitejši od obstoječega programa in je
pozitivno vplival na splošni in glasbeni razvoj šest do
sedem let starih otrok. Izsledki raziskovalne naloge:
• potrjujejo učinkovitost ciljne, vsebinske in
didaktične strukturiranosti eksperimentalnega
programa,
• dokazujejo pomen institucionalne glasbene
vzgoje pri celostnem in uravnoteženem razvoju
otrokove osebnosti in
• potrjujejo vpliv afektivnega razvoja na razvoj
glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Vzgojno-izobraževalni proces glasbene vzgoje
moramo oblikovati kot celosten proces, ki ne dopušča
enostranosti v smislu spodbujanja samo afektivnega,
kognitivnega ali psihomotoričnega področja otrokove
osebnosti. Čustveni procesi spodbujajo aktivnosti na

41 VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE 2001 XXXII
spoznavnem in gibalnem področju. Prav na
interakcijskem odnosu procesov čustvenega,
spoznavnega in gibalnega polja pa temelji glasbeni
razvoj. Obča didaktika in specialne didaktike bi morale
več pozornosti posvetiti pomenu afektivnega v
osebnostni strukturi otroka in s tem načrtovanju,
izvajanju in vrednotenju ciljev afektivne razsežnosti.
LITERATURA
Abel-Struth, S. (1979). Musikalische Horfdhigkeiten des
Kindes. Mainz: Schott.
Bloom, S. B. (1956). T axonomy of Educational Objectives.
The Classification of Educational Goals. Handbook I:
Cognitive Domain. White Plains: Longman.
Denac, O. (1995). Ciljno načrtovanje estetske in glasbene
vzgoje v teoriji in praksi male šole in 1. r. osnovne šole.
Educa, 6, 377-391.
Padagogik, 4, 531-553.
Jauševec, N./Bakračevič, K.(1989). Kognitivno emocionalna
interakcija - razvojni vidik. Anthropos, V-VI, 149-157.
Krathvvohl, D./ Bloom, S. B./Masia, B. (1975). Taxonomie
von Lernzielen im ajfektiven Bereich. Weinheim und
Basel.
Kurikulum za vrtce - predšolska vzgoja v vrtcih. (1999).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Quack, L. (1979). Zur Bedingungsanalyse der Schulleistung:
Der Beitrag kognitiver und nicht-kognitiver Merkmale der
Schiilerpersonlichkeit. Diisseldorf.
Marentič Požarnik, B. (1996). Šola — uspešna ali prijazna?
Uspešna in prijazna. Šolski razgledi, 18, 3.
Oblak, B. (1991). Mesto glasbene vzgoje v splošnem šolstvu.
V: Problematika glasbene vzgoje in glasbenega
izobraževanja v vertikali splošnega šolstva. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Sauer, J./ Gattringer, H.(1986). Zur Aufklarung der
Schulleistung durch spezifische und gemeinsame
Varianzanteile von Intelligenz und Motivation. Gottingen.
Sicher/Kafol, B. (2000). Vpliv celostne glasbene vzgoje na
področja afektivno-socialnega, psihomotoričnega in
kognitivnega razvoja. Glasbeno-pedagoški zbornik
Akademije za glasbo, Ljubljana, 3, 20-38.
Učni načrt - glasba (1998). Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Uguroglu, M.AValberg, H.(1979). Motivation and achieve-
ment: A yuantitative syntesis. American Educational
Research Journal, 16, 375-389.
Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok
(1985). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
Wing, H. D.(1941). Musical Ability and Appreciation.
London: London University.
Povzetek A b s t r a c t
A
Dosedanja teorija in raziskovalna praksa se v večji
meri omejujeta na preučevanje kognitivnega
področja otrokove osebnosti in postavljata v
ospredje storilnostni efekt, zapostavljata pa pomen
afektivnega, čustveno motivacijskega področja, kije
pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa
glasbene vzgoje še kako pomembno.
V raziskavi smo, izhajajoč iz celostnega in
uravnoteženega razvoja šestletnih otrok oblikovali
eksperimentalni program glasbene vzgoje,
eksperimentalno preverili učinkovitost obstoječega
in eksperimentalnega programa ter potrdili vpliv
glasbene vzgoje na afektivni, kognitivni in
psihomotorični razvoj otrokove osebnosti oz. vpliv
afektivnih stanj na razvoj glasbenih sposobnosti in
spretnosti. Eksperimentalni program glasbene
vzgoje je pozitivno vplival na splošni in glasbeni
razvoj otrokove osebnosti, kar potrjuje učinkovitost
ciljne, vsebinske in didaktične strukturiranosti
programa ter uspešnost socialno-emocionalne in
strokovne kompetence vzgojiteljic, ki so program
izvajale.
Earlier theories and research practice have mostly been
limited to studying cognitive areas of child’s personal-
ity. Productive effect has been prioritised while affec-
tive and emotional - motivational areas, that are
highly significant for planning educational process of
mušic education, have been disregarded. The research
is based on holistic and balanced development of six-
year children. We have developed an experimental
programme of mušic education and we have assessed
effectiveness of the existing and of the experimental
programme. The influence of mušic education to
affective, cognitive and psycho-motor development of
child’s personality or the influence of affective States
to development of musical abilities and skills have
been proved. The experimental programme of mušic
education has positively affected general and musical
development of child’s personality. Further, the effec¬
tiveness of programme structure related to aims and
objectives, contents and teaching methods as well as
effectiveness of socio-emotional and professional
competence of educators who have been implementing
the programme have also been proved.
_ J
Ul
>
<£
M
t/5
N
<
OL