P RO LET AktC if DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2091. IBM mMm, Ok. «. WT, m tfc. dmI i mmšm tfc. Act «1 C—r— «f Mvtk im. CHICAGO, ILL., November 12, 1947. Published Wtokiy ot 2301 8. LawndaU Ave. •«• LETO—VOL. XLII. TA TEDEN se je pričela v Atlantic Cityjn konvencija naj-večje unije v CIO—United Automobile Workers. Nesreča zanjo je. da jo prevevajo ljuti frakcijski boji. Kriv jih je Reuther, krivi so jih njegovi nasprotniki. Od kraja so vpili, "organizirajte so!" sedaj pa postavljajo vso organizacijo v opasnost. In magnati kajpada se zadovoljno smehljajo, ko se delavca kregata. Francija in Italija najvažnejši točki ameriške politike Do 17 milijard podpor* zapodnemu bloku. Pogoj je ohranitev sistema po vzorcu USA. — Negotovost politične situacije in krize v Frond ji Načrt za zgraditev obroče okreg Rusije i po prvi svetovni vojni so mu rekli "cordoi^ Sani-ta ire") je v glavnem dogotov-ljen in pride pred to izredno zasedanje zveznega kongresa. V komisiji, ki ga je izdelala, je bilo par članov vlade, načelniki velikih korporacij in bank, par profesorjev ekonomije in po en odbornik unije CIO in unij AFL. Zedinili so se, da naj se porabi za prvo pomoč v prihodnjem iUu državam, ki so se v poletju udeležile v Parizu na nasvet našega državnega tajnika Mar-shalla konference za ekonomsko obnovo blizu šest milijard dolarjev. Deležnih jo bo vseh 16 držav zapadnega bloka. Podpora s pogoji j » Amerika bo tem deželam pomagala pogojno, da si med tem tudi same pomagajo, da ekonomsko in politično sodelujejo druga z drugo in si dele surovine, predvsem premog, les in železo. Ameriška vlada si pridrži pravico« popolnega nadzorstva kako se njene dajatve uporablja in ukiniti sme podporo kadarkoli bi smatrala, ds je prizadeta dežela ni več vredna. Uvod in druga pojasnila v načrtu omenjene komisije prsvi med drugim, da so do ameriške podpore te države upravičene, ako in dokler se bodo držale sporazuma sprejetega na pariški konferenci in dokler bodo varovale in imele sistem demokratične vladavine in svobodnega go-' podarstva, v kakršnem je vsakemu daria priložnost uveljaviti svoje zmožnosti. To se prsvi, vlsde, ki bodo deležne te podpore, morajo "sabo-tažno komunistično gibenje" sli držati na uzdi, da ne bo moglo i spodkopavati naporov ss rekonstrukcijo, ali pa ga kratkomalo odpraviti Ns podlagi TrUirfanO-ve doktrine in ameriške notranje politike proti ruvaškim elementom so i ostale države zapadnega bloka vabljene, da se lote proti "komunizmu" enake "močne" politike. Nemčija samostojno vključena Ameriški načrt vključuje za pritegnitev k zapadnemu bloku tudi Nemčijo. Oziroma saj tisti* del, »ki je pod anglo-ameriško-francosko okupacijo. Ta je in-> dustrialno in na prirodnih za-! kladih največji. Vlada v Washingtonu smatra, da se ekonomije zapadne Evrope ne bo moglo postaviti na noge, če se v njo ne vključi ogromne produktivne moči nemške industrije. Seveda, državni department poudarja, da bodo morale zapadne sile pri tem vedno paziti, da se Nemci znova ne zažene jo v vojno industrijo. Mnogim deželam ta ameriški predlog za obnovo nemške vele-industrije ni ljub — ker se Nemčije boje, a ameriška vlada se je zavzela postaviti jo pokonci in ako se med tem kaj izrednega ne pripeti, n. pr. nova vojna, bo obnovljeni rajh spet postal industrials in s časoma politična sila, ako ne velesila. Nadaljevanje na 5. strani.) SOVJ. UNIJA OB SVOJI 30-LETNICI Z ZED. DRŽAVAMI POPOLNOMA RAZPRTA En prvih velikih dejanj pokojnega F. D. Roosevelta v vnanji politiki ob njegovem previemu vlade je bilo tisto, v katerem je dejal, da se šestino sveta ne more ignorirati kakor da ie ni. Priznal je Sovjetsko unijo in pristaši eariima ter lastopniki kratkotrajne Kerenski-jeve vlade so morali ii ruskega poslanišs\va. Prva leta do boIjševiški revoluciji jih je ameriška vlada priznavala za predstavnike Rusiie. A čimbolj se je Sovj. unija brez tuje podpore postavljala gospodarsko na svoje noge, je ameriška vlada pod Hardingom, Cool-idgeom in Hoovrom postajala napram carističnim in drugim protiboljševiškim veljakom hlodna, a ob enem je vztrajala pri nepriznanju boljševiške vledo. V Rooseveltovih letih pa se ie med njim in Moskvo razvilo intimno prijateljstvo. Na dan oblotnice boljševiške revolucije 7. novembra vsako leto je v sovjetskem poslaništvu velika slavnosi, ki so se je udeleževali poleg najvišjih članov ameriške vlade, tudi naši najvišji generali in admirali s svojimi damami in ves diplomatski zbor. In res, bila ie to leto za letom ena najrazkošnejših svečanosti*, kar se jih le vršilo v kateremkoli poslaništvu velesil, zastopanih v Washingtonu. Letošnja svečanost v sovjetskem poslaništvu v Washingtonu pa je bila hladna stvar. Visoki člani naše vlade, med niimi državni tajnik Marshall niso "utegnili" priti. Tudi veliko diplomatov drugih držav je manjkalo. V vsem ozračju — in tudi v postrežbi gostom se ie poznalo, da so Zed. države z USSR v ljuti c živčni in ekonomski vojni. Dan pred tem največjim praznikom je govoril v Moskvi sovjetski vnanji minister Molotov. Na naslov Zed. držav ie poudaril, da naša dežela nima že dolgo več monopola nad skrivnostmi atomske bombe. In zapad no Evropo je svaril, da ji ameriška vlada ne nudi podpore na krožniku brez da bi pričakovala od nje kaj v povračilo. Molotov je govoril bojevito, s povdar-janjem, da ie Rusija za mir, a ob enem se zaveda, da kuje ameriški kapitalizem s pomočjo Anglije novo vojno proti nji. j Dne 7. nov. so se no Rdečem trgu v Moskvi vršile velike vojaške in civilne svečanosti, vse v duhu, da je Sovjetska unija pripravljena odbiti vsak sovražen napad, pa naj pride s katerekoli strani. Glavni govornik na slavnosti 7. nov. je bil notranji minister maršal Nikolaj Bulganin. Molotov, Bulganin in drugi so poudarjali, da postaja sovjetski gospodarski sistem čezdalje jačji in kapitalistični pa gre navzdol. Koliko časa bo trajala ta živčna vojna, predno poseže vanjo tudi orožje, je težko prerokovati. In kdorkoli bo bombe prvi vrgel, bo prav tako zločinec nad človeštvom kakor sta bila Hitler in Mussolini. To bi morali razumeti posebno v Washingtonu, pa bi potem morda ne bilo toliko rožljanja z našo mehanizirano bojno silo, z našo mornarico in letalstvom in sklicavanja na našo brezprlmerno atomsko bombo. KONCERT "ZARJE" Cleveland, Ohio NA ZAHVALNI DAN v četrtek 27. novsetos. Pričefek ob 4. popoldne, Stavke vse "komunistične" Štiri province v južnoameriški republiki Čile so prišle pod vojaško oblast, ker so se v njenih rudnikih nitrata in bakra razširile "komunistične" stavke. Delavci v resnici zahtevajo le višjo plačo (n pa da se bi z njimi človeško ravnalo. Omenjeni rudniki so večinoma posest ameriškega kapitala. Tudi dva jugoslovanska "komunistična" diplomata sta bila izgnana iz Cile vsled te stavke. <. čemu tako malo boja proti koleri? . V Egiptu in v Indiji divjo kolera in kuga. V Egiptu jih je pomorila že več tisoč. Iz Kaira so poročali, da je kolera pogubi la v enem dnevu 560 ljudi. Kje je sedaj tista proslula za-padna civilizacija, ki zapravlja milijarde proti "kugi komunizma" namesto da bi odpravljala pravo kugo in pomagala najbolj revnemu, brezpravnemu ljud-«tvu v Mali Aziji, Egiptu in v Indiji? Prekupci marsikje temeljni vzrok navijanju cen Francoska vlada pod vodstvom Ramadierja si resno prizadeva zastaviti inflacijo, znižati črne potrebščinam in hraniti na izdatkih kjerkoli mogo-če. Uradniki oddelka za kontrolo nad živili so dognali, da predno pridejo do največjega števila konsunientov, to je med delavske gospodinje, vzamejo prekupci 75 ods'otkov kupne cene. Torej dobe kmel)e in drugi pro-ducenti za svoje blago 25 odstotkov, prekupci drug za drugim skupno 75 odstotkov in nato še trgovci na drobno, ki tudi ne morejo delati brez dobička. Cela vrsta takozvanih vcletrgovcev »3 debelo, manjših trgovcev na debelo in oglaševalcev je vmes, predno pride blago od produ-centa do odjemalca. To se tiče posebno živilskega trga, ki je v časih nezadostnih pridelkov in premajhnih zalog najbolj prizadet, in vsled tega prvi dostopen draginji in inflaciji. Franeoska vlada je nedavno poskusila z novim eksperimen-tini v prid konsumentov. Izdala je odredbo, da mora vsak trgovec označiti na predmetih, ki jih prodaja, koliko je plačal zanje prckupcu ali od kogar že jih jc kupil in kaj je sedaj zanje cena na drobno. Konsumenti bi na ta način videli saj koliko napravi dobička prodajalec na drobno. • Toda kaj so storili mali trgovci? Domenili so se kakor na znamenje. da blaga pod takim dekretom ne bodo več kupovali, kajti čemu bi dopustili ministru za ekonomske zadeve Julesu Moehu, da se bi utikal v njihove kupčijske zadeve in v njihove dobičke! Svoje trgovine so sicer odprli in ko so gospodinje pokupile kar je bilo v njih, so police ostale prazne in trgovci so sloneli eb mizah ali stenah t pre-križanimi rokami. Razjarjenim gospodinjam so pojasnjevali, da v takem položaju nočejo kupčeva ti. ker ne marajo, da bi vlada krivdo za inflacijo nanje tvra-čala. Končno jc vlada sklenila z njimi kompromis in ostalo je po starem. Tudi v Zed. državah je mnogo prekupčevanja. Poglejmo Ha primer na žitne borze. Ti ljudje špekulirajo z žitom, dasi dela na farmah niti ne poznajo in še manj pa so ga poskusili. In Četudi niso orali, ne sejali, jim te špekulacije prinašajo na stotiso-če in na milijone na leto. Enako je v mesni in v ostali živilski industriji. Nekateri obrati pa so se organizirali tako, da gre že brez pre-kepeev. Iz njihnih tovaren gre namreč blago direktno v njihne prodajalne (chain stores, mail order houses) in tako ostane ves dobiček njim. Na ta način delajo tudi drugi monopoli. In vslod tega mali trgovci pri nas postajajo reveži — so le še "komiji" prekupeev, za katere prodajajo na drobno. j KOMENTARJI i Zbira in presoja urednik V Siamu (država v Aziji z za rekonstrukcijo. Hrvaški Ivan okrog 10,000,000 prebivalcev) Maček je bil miren in poslušen tudi vre vsled socialnega nepo- ves čas vojne, ko je živel pod koja. V starih dobrih časih za- Paveličem in Hitlerjem. Bivši padnega imperializma j2 bil madžarski premier Ferenc Na-Siam izkoriščan kot je bila Ki- gy, ki je tudi pobegnil, si želi tajska, Burma, Indija, Koreja nazaj tako Madžarsko, kakršna itd. od belopoltnih mogotcev. V je bila pod fevdalnim plem- minuli vojni so Siam "izpod tu- stvom. Pod anglo-ameriško za- jega" izkoriščanja "osvobodili" j ščito ruje tudi mnogo starih srb- Japonci in postavili na vlado skih politikov in oficirjev, ne- prijatelja gesla "Azijo Azija- kai hrvaških, slovenskih, veliko tom", nekega Songrama. Zavez-1 Poljakov in Slovakov, par starih niki fo ga označili za vojnega bolgarskih politikov in tudi kak zločinca, toda ga niso zahtevali Albanec je mogoče med njimi, v roke. Prešlo nedeljo so poro- Bivši kralj Zog se je zavezni- čali, da je ta Songram vrgel staro vlado, ki je pobegnila z dinastijo vred in se on polastil državnih vajeti. Begunci so nato govorili o civilni vojni, ki mora priti, novi glavar Siama pa, da bo iztrebil krivice in korupcijo kom že ob koncu vojne ponujal, da jim je pripravljen pomagati osvoboditi "njegovo" Albanijo. Pa so ga Albanci s pomočjo ruskih čet prehiteli. Harold E. Stassen, ki bi rad ter pomagal ljudstvu do boljše- postal pr^sed"\k Zf in ga življenja. Ko pišemo te vrsti- P^uja kand.d.rat. na listire- ce, še ne vemo. kak je bil poz- fm,bl'kanske Mstran*e J« nekle neiši razvoi ali kakšen bo Ve- Ču1, da ,e V New Yorku mno«° • , . ur L- socialistov. Včasih jih je res bi- mo le, da postanejo v Washing- . ..... .. • ' . ,, tonu in v Londonu nervozni čim lo, Njihovo gibanje ,e razbila čujejo o kakem novem nasilnem vojna nister.ja v letih inu preobratu, dasi Songram trdi. PfL *>?> me^ n)lml komum- da se je pri njih izvršil brez pre- StJ Brzkone blV8em" minnesot- livanja krvi. skemu governerju to m znano, • ve pa, da je po svetu nekaj ta-V Egiptu ljudje se mrjejo od kih, ki se nazivajo za socialiste kolere. Kakih deset tisoč jih je in ob enem uvajajo reforme, na- že pokosila. Egipt je dežela bo- videzno v korist delavstva, ki pa gatih muslimanov, ki žive v bar- so le vbrizg za podaljšanje živ- žunu, v zlatu in biserih. Je de- ljenja kapitalističnemu redu. žela srednjega sloja, ki mu gre Tak je bil naš "new deal", za silo dobro. Najbolj pa je Tako je Stassen v svojem kam- Egipt solzna dolina mase. ki je panjskem govoru v New Yorku brezpravna, nešolana, vražever- apeliral na ""iskrene" socialiste na, živi v bedi in nesnagi in je za združenje s kapitalizmom "zs podvržena fatalizmu. Nevedna in podhranjena je toliko, da jo uporniki ne morejo ogreti za ; tudi, da se bo i Rusija obrnila k moderniziranje ter prenovitev' ekonomske svobode. — Dejal je boj proti socialnim krivicam. Masa si misli in verjame: tako je bilo od nekdaj, tako bo na vse večne čsse. * ** * Anglo-ameriški tajni agenti ekonomski svobodi, ko bo uvidela, da evropske dežele in Zed. države producirajo v nji veliko ved kot pa morejo delavci v sedanjem sovjetskem sistemu. Si- "TV......~JItl •»"""Icar pa predno bo kampanje do na Poljskem so zelo ponosni, ker, p^^njega novembra konec, se jim je posrečilo iztihotapiUj^ ^^ski ^ poljskega protikomunističnega voditelja Mikolajčka izpod "železnega zastora". Sedaj je pod varstvom Zed držav in Anglije že precej beguncev, ki služijo Trumanovi doktrini jako dobro; posebno s tem, ker motijo dežele, proti katerim rujejo, v delu še veliko takih govorov, ki nimajo ne repa ne glave. Trygve Lie je s svojo službo generalnega tajnika Združenih narodov zelo nezadovoljen. Lie je bil na Norvežkem nekoč radi-(Nadaljevanje na 5. siio.u./ Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo Delavstvo 4. nov. izgubilo vse volilne bitke V Readingu, Pa., kot mnogo-kje drugje po Ameriki, so imeli 4. novembra občinske volitve. V Kentucky!u se je šlo sa governerja, drugod je bilo treba Izvoliti nekaj poelancev in enega senatorja v zvezni kongres. Socialisti v Readingu so bitko isgnbUl. Prejšni župan socialist J. Henry Stump, ki je bil v to službo trikrat izvoljen, je bil 4. nov. poražen s sedemdesetimi glasovi. In vzeli so mu jih "unijski voditelji", ki so si v pohlepu ss "extra" službami ln vsled dragih nečednih namenov ustanovili kampanjski odbor za demokratsko •♦ranko. loading je bil mnogo let socialistična trdnjava. Ker je demokratska in republikanska stranka vsaka na svojo pest nista mogli premagati, sta se pred leti združile s skupno listo kandidatov. Od takrat Imajo socialisti toliko večje težave, da so si obvarovali večino saj sa župana in nekaj mestnih odbornikov. Reading je eno poslednjih mest, kjer je socialistična organizacija res organizacija In delavci v nji socialistično vzgajani za borbo proti koruptnim političnim maši na m in kapitalizmu. V Dctroltu je bil za župana Edward J. Jeffries štiri termine. Unije CIO so mu v par prejšnjih kampanjah nasprotovale, s v minuli pa so ga podpirale, ker je bil med nasprotniki razkričan za zaščitnika "unijskik pokojnikov" v stavkah, njegov proti- kandidat Eugene I. Van Antwerp pa je obljubljal v stavkah vzdrževati "red in mir". Socialisti imajo sedaj še dve občini, namreč Bridgeport v Connecticutu ln zmagali so 4. novembra v Norwalku v isti državi. Za žnpana v Bridgeportu je že mnogo let Jasper Me Levy in v Norwalku pa novoizvoljeni Irving C. Frecse. V Chicagu se je šlo 4. nov. v glavnem za sodnike in pa za izdan je raznih bondov. Repuhli-kanska-devnokratska stranka sta sestavili skupno listo kandidatov za sodnike, a med tem se je ustanovila v opozicijo progresiv-«s stranka in postavila svoje -vto. Dobila je okrog IS odstotkov glasov. En njen * kandidat Homer F. Carey, zelo sposoben, pošten odvetnik in profesor, je bil indorsiran tudi od tukajšnjih meščanskih listov in dobil vsled svojega slovesa toliko glasov več. Toda politična mašina v tistih vardah, v katerih je največ slumsov, beznic in gangsteri-zrna, ga je oropala sa glasove. Kajti celo Hearstov "Herald-American" trdi, da je Carey zmagal s 85 tisoč glasovi veči-ne, a gangsterski politišni so mu jih črtali in pripisali kandidatom demokratske-republikanske koalicije. Ir> v New Yorku je reakcija zmagala s odpravo preporčnega zastopstva ter s tem onemogočila manjšinskim strankam mandate v občinskem svete. Nekaj o naših stvareh Minulo nedeljo se je vršila v Waukeganu konferenca Prosvetne matice in JSZ. Bila je zelo informativna in konstruktivna. Podrobno poročilo o nji bo v prihodnji Številki. Clevelandski pevski *bor "Zarja" se. pripravlja na svoj veliki koncert, ki bo na Zahvalni dan 27. novembra. čitajte poročila o tem na notranjih straneh. Kako nam gre s Koledarjem? Gradivo je postavljeno, vse prve korekture so bile poslane tiskarni m ker v ni dovolj stavcev v slovenščini, da bi ga mogli izvršiti ob rednem času, delajo na našem koledarju veliko čez ure. Z gradivom je pomagalo šest naših tukajšnjih so-trudnikov. Izredno veliko pestrih povesti, prevodov, pesmi in informativnih člankov pa smo dobili iz starega kraja. Po vsebini bo torej ta letnik bolj raznolik kot pa je bil lanski ali predlanski. Urednik je pripravil dolg informativen članek o spremembah na polju slovenskega tiska v zadnjih dveh letih in o stanju današnjega slovenskega časopisja v Zed. državah, v Kanadi in Južni Ameriki, članek s podatki o predsedniških volitvah v tej deželi in o raznih drugih stvareh. Vseh povesti, člankov, razprav,, Informativnega gradiva in pesmi v letniku 1948 je okrog 60. In to brez koledarskih podatkov in slik. V koledarju 1947 jih (o bilo 42. Oglasov je v novem letniku približno tolikšno število kakor v letošnjem. Torej so se nabiralci oglasov tudi letos pri tem delu pridno trudili, da so dosegli svoje prejšnje kvote, ali pa jih celo presegli. Manj so se potrudili naši tukajšnji sotrudniki. Ini nimajo časa, drugim se ni ljubilo pisati v poletju, šele pozno v jeseni pa je prepozno. Ostalim hvala za poslane spise. Zanimiv članek o svojih skušnjah med vojno na poti v izgnanstvo je nam poslal Cvetko Kristan. 2al, da je prispel prepozno. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. » 1 == IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jufoslovsnsks Delavska Tiskovna Družba, Chicago, J0&K0 OVEN jiTKV 1U. idi*. ii11'A fK> . v v. o, RAZGOVORI GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTieNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; %a pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. . »- X -M j* £1- '/"V »V/. i , ' V »V > Prva nedelja v novembru je v Angliji so bili laboriti precej tepeni. O tem bi se lahko precej ni i Val rokopisi in oglasi morajo biti v na»em uradu najpoan«*? do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906 Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. _ ~~~ PROLETAREC 23$ 1 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone. ROCKWELL 2864.__ Kaj je "policijska" država? Ko so reporterji na sestanku s Trumanom v Beli hiši vprašali, da-li bo kongresu predlagal uvedbo prisilne kontrole nad cenami (nov OPA) in pa prodajanje potrebščin na odmerke, je I VAL ZLOCINSTEV JE V TEJ DEŽELI sedaj tolikšen kot še nikoli prej od kar je bila oddajal, da ne. Poudaril je, da je proti takim odredbam zato, ker pravljena prohibicija. Poleg teg«fje danas lra^ j* » S£^l*1^-? v mirnem času ne veruje "v policijsko državo". Predsednika so nato vprašali, kaj pravzaprav smatra za 'policijsko državo". Jasno, imel je v mislih Rusijo ter Jugoslavijo I -5. . ..!...; • .-V*** . d 'ureal bila v resnici to kar pričakuje človek v zgodnji jeseni. Zrak je bil čist, nebo jasno in sonce je metalo svoje žarke skozi z roso posute veje dreves, katerih listje je žarelo v nepopisnih barvah. Sedel sem zadaj za hišo na vrtu ter se skoro opijanil * v jo to lepoto. In nisem bil sam. V grmih in drevju so skakali, cvr-čali in peli ptiči, kateri se še niso pripravili na pot proti jugu. In zadaj za ograjo, v ptičji kopeli, se ie kopalo kar pol ducata divjih kanarčkov, katerih, rumeno perje se je svetilo, v vodi kot čisto zlato. Pod hruško sem imel natrganih košaro hrušk. Ni bilo dolgo ko sem opaail dolg košat rep, kateri je smukni okoli košare. Zagledal sem dvoja žare-čih oči. To je moja soseda veverica, katera je naš stalni gost od kar so hgjUU dozorele. £ena jo pokliče. Oprezno se približa in jemlje z njenih rok koščke a 1 dja. Ko zagleda mena ae takoj Midva umakne. Me ne pozna. ruVX^^oi^'Ld.i.Te'p^l.U j^ stalo'to "deieio' 13~ mili jairi iurjTv n." l^xa'pobiian* --diva samo ob nedeljah, zločinstev. Ker sc že toliko brigamo za red in mir po ostalem svetu, čemu si ne bi vzeli rajše več časa za to nalogo doma? ''*' r__ in ostale sovjetske "satelitke'. Ampak reporterji vedo, da so v Angliji razne medvojne naredbe še v veljavi, vštevši prodajanje živeža in drugih potrebščin na odmerke, in da je vlada spet ustavila prodajo gasolina razen tistim, ki ga potrebujejo v prometne namene, zdravnikom in za druge nujne stvari. ALBIN ČEBULAR MIR; MIR, MIR potegniti za Seboj, zato tudi mladina noče V prepad, ker vidi, da je pogubno zanjo in se ji približa le po mnogokaterih opazova- To je simfonija življenja na deželi. Mogoče se vse to sliši nekako pretirano, ali sa nas, kateri smo se rodili na poljanah, je vse to opojno. Naj se umaknemo še tako daleč med mestna zidovja — pogled na sveže zorano po- Lepa je misel "Proletarčeva",, krvi se da v vseh člankih poudarja za belosti kakor pa dvigne. In žar .. j., V . j,* , , , . — pogiea na sveže zorano po- telo raje nagne k -b-j M™!* £ »je. aH P« duh jesenske megle ' nujne siva« n^. Kaj je mir in vojska, to ve- kaj narodnost živi še? Zato, ker Anglija je uvedla letos naredbo ki daje vladi moč poš^jaU n ; je Jneposrcdno v igri in ker'živ- delavce iz enega obraU v drugega, kjer se jih najbolj potrebuje, ** y J - - in delavci morajo iti, pa če jim je všeč ali ne. Vrh tega ima Anglija stroge odredbe glede valute in za kršilce tudi stroge kazni. "Ali je Anglija vsled tega policijska država?" Poglejmo v Francijo. Premier Ramadier jo vlada na temelju demokratične ustave. Toda vzlic temu je v Franciji polno takih odredb, ki po Trumanovem mnenju ne spadajo v demokratično država "Ali je tudi Francija policijska država?" so ga vprašali. Predsednik je bil v zadregi. Posebno še potem, ko so ga v raznih listih prijemali, naj pove, če ne spadajo v kategorijo živi jaftno oboje. Vojna je kruto j 1 jen je hoče, da živi, ker mora dejanje, to je. dvigne se brat da živi in se ozira na mase in ne proti bratu, in to je zločin. Clo- poedince, ne pa umeje, kar mu vesko življenje je ustavrjeno ni odkazano. Ker človek živi od tako kakor vsaka stvar, da se vplivov, ga jc tem bolj navajati vodi, živi in umrje. Narava že k dobrim dejanjem, da življenje sama skrbi, da da pred živijo- samo ne izvrže kakor pomlad, ki njem pogoj in ni se treba boriti1 vstane iz jesenskega mrtvila. varna biti v njeW bMim zato jo ' ^ £ ' boža. se ji dobrika in Jo tako 4 m ^ policijskih dežel tudi^ed države V enem intervjuvu je omenil "tajne policije v totalitarnih deželah*'. ' Dobra ampak mar ni naš FBI prav tako "tajna policija", kot so sorodne službe v drugih dbželah? Mar ni FBI tajno preiskal življenje in delovanje vsakega znanega komunista in tudi takih, ki so širši javnosti neznani? In mar nima v svojih zapiskih "skrivnosti" neštetih drugh javnih osebnosti? Ze pred tremi leti in prej so agenti FBI znova preiskovali tudi prepričanja in aktivnosti tujejezičnih listov in se posebno zanimali za tiste urednike, ki urejujejo liberalne in radikalne liste. Za pojasnila so vpraševali sosede in od kogar koli bi mogli kaj izvedeti. Tobrigali so se tudi za delovanje filmskih zvezd ter drugih višjih osebnosti, ki so uposlene v filmski industriji. Večina prebivalstva te dežele misli, da FBI zasleduje samb zločince, ponarejevalce denarja, defravdante, trgovce iz nižin, ki ugrabijajo dekleta in jih prodajajo bordelom v Argentini in drugim po svetu in sploh da je FBI največji zaščitnik ljudstva pred tolovaji, morilci in raznimi drugimi velezločinci. V resnici ima FBI poslednja leta več dela z drugimi nalogami kot pa z lovom na razbojnike in velesleparje. V zvezni službi je na stotisoče civilnih uslužbencev. Zvezna vlada je na Trumanov odlok odločila preiskati ptepiičenje in delovanje vseh teh stotisočev, da dožene njihno zvestobo ali pa nezvestobo tej republiki. Mar se taka odredba kaj razlikuje od policijskega vohanja po tvojih privatnih zadevah v totalitarnih deželah? Mar je naredba v Taftovi-Hartleyjevi postavi, ki določa, da mora vsak odbornik unij odgovarjati na vprašanje, če je ali če ni komunist, kaj drugega kot policijsko umešavanje v prepričanje posameznih odbornikov delavskih unij? Po mnenju liberalno mislečih, svobodoljubnih ljudi v tej deželi je kongresni odaek, ki preiskuje "un-American activities' ne samo policijska temveč skoz in skoz reakcionarna, protidemo-kratična ustanova in po njihovem mnenju, neustavna. Upamo, da bo vrhovno sodišče kmalu imelo priliko odločiti o tem. New Republic, ki jo urejuje Henry Wallace, zatrjuje iz dobro poučenih virov, da kroži med delodajalci črna lista progresiv-ev. Ne sicer navadnih progresivnih delsvcev, temveč takih, ki so bili v službi v raznih vladnih oddelkih pod Rooeeveltom in v drugih javnih ustanovah. To so veščaki v raznih poklicih, intelektualci itd., ki so bili pod sedanjo administracijo odslovljeni, ali pa ie v času Rooaeveltove bolezni. Ogromni večini teh ni bilo rečeno drugega kot da so odslovljeni. Čemu? Tega jim niso nikdar pojasnili. Je pa v vladnih policijskih zapiskih pojasnjeno, čemu so bilj kratkomalo vrženi na cesto. In is teh tajnih zapiskov v merodajnih vladnih uradih so dobili agenti Wall Streeta, kl so v sedenji administraciji zastopani celo bolj kot so bili v Hoovrovi dobi, priložnost pobrati imena "nezanesljivih" in jih poslali v tajno cirkulacijo truatjan- skim zaupnikom. Ali je Uko početje demokratično? Ali je kongresni odsek za protiameriške aktivnosti demokratičen, ko zahteva od tebe samo odgovore "de" ali "ne" in ti ne dopuftta prebrati nhi iajave v svoj zagovor, niti ne dopušča odvetniku, dp bi te branil? • * Kje se božjo voljo bi mogli najti v kakem parlamentu na svetu odsek, ki bi posloval bolj nedemokratično kot je U? Dočim so dobili nekateri višji vladni uradniki vsled odslo-vitve zaradi njihne "nezanesljivosti", oziroma radi suma v njihovo lojalnost Zedinjenlm državam, saj nekaj pubHcitete, pa so navadni vladni nameščenci brez moči. Ce rečejo poštenemu delavcu, na podlagi pole, na kateri je odgovoril na vprašanja o svojem delovanju in avojem prepričanju, da mu ni traba več priti na delo, kam naj se pritoži? Od koga naj zahteva, da ga naj zaslišijo in doženejo, ds se mu godi krivica? Ui tak človek je z odslovitvijo ob vse pravice, ki jih je imel za svoj obstanek ampak le za rast skrbi. Človek živi, od vplivov, saj vidimo deteta, da dobi govorico od svojih staršev, ki so mu najbližji, potem gre v šolo, koder dobi prvo izobrazbo po. dobri vzgoji, ki mu odpre pot v bivanje, nastopi službo, ki ga uči upravljati svet, ki je že po tisočletjih vedno enak, pa najsi bo pri farmarju, obrtniku, delavcu ali uradniku in potem stopi v počitek, ali pokoj. Kar ne gre po tej poti sonca, vodi v bolezen, propast. Naše telo je urejeno tako, da je občutljivo proti vnanjim dražljajem — neprili- Res, da vojne nc bomo zatrli, ker to je svetobol, če ne pa odmev od njfe. ker to je izbruh hipnosti, preprečimo jo pa večkrat lahko. Za vsako malenkost žalosti, aii pa navdušenja se ni treba preegj vzdigniti, ampak počakali. da poleže, ker čas celi rane ne pa hip. No sejmo na skale in ne zvonimo po toči. Ne hle-pimo po bogastvu, da bi si pri-" dobili zakladnice kar čez noč, saj ničesar nismo prinesli na svet in zato tudi ničesar odnesti ne moremo z njega. Bodimo kakor narava z malim zadovoljni, ker tu je tisti tajni napredek, spremlja tudi na žadnjih potih življenja. !! t-,: Kateri so za mir? Za mir so tisti, ki so graditelji Človeštva. Tam je blagostanje. Ob smrti klicati na pomoč je prepozno. Narodi, kakor opazimo, ki so ubijali še druge, so mislili za-gospodariti čez ves svet, so mrtvi sedaj v temi in grozoti; so, žive in bodo le deviški narodi. V zarje svitu, žarkih barvah, us- kliče nazaj. Pondeljek Na potu na delo čitam časopis . Nič kaj lepe novice. Z velikimi črkami čitaš: "Dvanajstletni deček zaklal svojega 7-letnega tovariša." Malo naprej: "Hči zabodla očeta s kuhinjskim nožem. Oče umrl v bolnišnici." Temu. sledi kot navadno cela procesija ropov, tatvin, požigov, pisalo. Krivda poraza ni ravno stranka s^ma, četudi se je napravilo veliko napak, še posebno v zunanji politiki. Krivda le- v ekonomskem stanju Anglije, katere 'je zapustila zadnja vojna v skoro bankrotnem stanju. Naj nqše časopisje še Uko piše o porazu socializma (kateri v pravem pomenu besede ni v Angliji nikdar prišel v poštev), ter sa raduje nad torijsko zma-t go, resnica je, da je Wanes ves svet v krizi in naj se nihalo časa in razvoja nagiblje na levo ali pa na desno, končna pot v socialistično družbo je neizogibna. Danes ko to pišem praznujejo sovjetska ljudstva tridesetletnico bolj še viške revolucije. Od takrat, ko je bila njih zemlja opu-stošena in razbita po civilni vojni ter tuje intervencije — pa do danes je silna razlika. Trpljenje in strahovite žrtve obeh svetovnih vojn je obrodilo svoj sad. Svetovno delavstvo čestita in občuduje njih delo in napredek. Pri nas Tudi v naši deželi smo imeli volitve. V Chicagu, kot tudi po drugih krajih smo izvolili republikance in demokrate. Samo v Bridgeportu, Conn., so že osmič ponovno < izvolili socialista za mestnega župana. Ime tega so-druga je Jasper McLevy. Dobil je 4,000 več glasov kot pa njegova republikanska in demokratska kandidata. Kot izgleda, socialist ni< tako slab ... Naše gibanje Urednik Zaitz se je pridružil moji sugestiji, da bi bilo dobro za naš list in za naše gibanje če bi po večjih slovenskih naselbinah priredili od časa do časa kakšno večjo kulturno prireditev v prid Proletarcu. Bila bi kam ohranjevanja, zato ima že! saj če pogledamo na turo, ona nesamohotne nagibe, ako opa- dela nevidno šibko kločico po- ziš, da je v očesni otiini, da je zavarovani, da se ne bi razlilo potom neprilik, pokrito z očesno kožico, ki ima na koncu trepalnice, da se ne bi zaprašilo, ko ga pripiramo ob potrebi, ker vsaka vejica brani prašinko, ali zasenči oko pred nenavadno svetlobo. Ako gremo po parku med rož- mladno in šelo .v jeseni dvigne zaklad, katerega človek odvaža z vozovi. Ne delajmo obratno, da nas mati zemlja ne izpod-koplje. Ono naj nas uči, da živimo smotreno in enakomerno, ne pozna naglice, ampak je iz vekov in bode v veke, je planet v vse- nimi grmi, se samo zapre, da ga mirju med planeti vsejan kakor ne bi ranil kak list, proč sc k1 človek med ljudmi. Zakaj se stezici, pa se samohotno zapre, ukvarjati z grenkimi občutki. In to so le slučaji, drugače pa i obupnimi izrazi, zamolklimi gla-zre oko svobodno v svet, zato si sovi, ki žalijo živce, kar se še pt ire jamo pota široka, posuta s mladost izogiba, ki je že od roj» peskom. Ni se nam treba u- stva prirejena po zakonu nara- avtomobilskih ponesrečb, samo-pavajoči godbi, katera se razli- j umorov itd. Ali to so lokalne no-1 ^rektna priliki za našo i*giU- ----- t-.x ,----:n se zopet vlce Mednaroo- Progresivne Slovenke hod in ne smrt milijonov ljudi. vabijo na zabavo Chicago. 111. — Kot je slovenski javnosti v našem mestu že znano, se je tu meseca septembra ustanovil krožek Progresivnih Slovenk št. 9. Svoje seje ima vsako prvo sredo v mesecu v Šlov. del. centru. Ta krožek ima vzlic temu, da obštoja komaj še-1® poldrugi mesec, že nad sto članic, r > • Prihodnjo nedeljo dne IS. novembra priredi krožek P. S. svojo prvo domačo zabavo. Prične 5c ob štirih popoldne. Večerja bo servirana ob petih. In sicer večerja zares. Vsska porcija vsebuje štruklje, krvavice in razne prikuhe — vse to za en dolar. Vstopnina prosta. Vabljeni vsi. Umevno, kdor bo želel sendviče, potico in kavo, bo tudi tega dovolj na razpolago. In pa točilnica, kjer bo preskrbljeno, da ne bo nikomur treba iti Žejen iz dvorane. * Igral bo Debevetz in njegov orkester. Torej vsi prijatelji prijetne ridite na zabavo Progresivnih uve- rili se boste, ds ste res prišli na pravo domačo zabavo. Vršila se bo v dvorani SNPJ. Za publicijski odaek, Anne Beniger. Razlaščevanfe nem-ških veleposestev Francoski zunanji urad naznanja, da so francoske okupacijske oblasti v svoji coni v Nemčiji izdale iiaredbo, da se morajo razlastiti vsa nemška posestva z nad 400 akrov zemlje. Nemški uradniki so bili obveščeni, da morajo prodati zadevna zemljišča farmarjem. Zaeno so bili na isti način razlaščeni _ ^ 4 w , . gozdovi. Odredbo je izdal gene- Zedinjenih držav. Molotov je to ral phm Koenig ^^ francoskih čet v francoskem delu okupirane Nemčija po navodilih francoskc vlade. V riiski okupacijski coni Nemčije se je že davno izvršilo temeljito raz-laščehje Veleposestev in podržavljen je industrij, dočim je zlasti v ameriški coni še vse po sta- Boj proti raku se stopnjuje Zdravstvena raziskava v državi New York je dognala, da 20 izmed vsskih 100 oseb "lahko pričakuje, da bodo podvržene eni sli drugi obliki raka " Ženske srednje starosti so bolj podvržene rsku kot moški, dočim moški po 60. letu stsrosti postanejo žrtve raka v večiem številu. trdil v svojem govoru 6. nov. Upajmo, in to iskreno, da je še dovolj trezno mislečih ljudi v tej deželi, da se prepreči nakane \tojnih hujskačev ter tistih, kateri kujejo profite iz človeške krvi. In upajmo, da nas v^ej deželi ne objame tista nalezljiva bolezen "napoleonitis", za katero je umrlo nad pet milijonov Nemcev s "firerjem" vred. Po svetu Na Grškem še vedno divja civilna vojna. Kar je težko umlji-vo, ter kar se čudno vidi celo našim kOngresnikom, kateri so obiskali Grčijo, je to: Kako more peščica gerilskih partizanov, katerih je po mnenju grške vlade komaj 18,000 mož, kljubovati moderni grški armadi, opremljeni s angleškim in ameriškim orožjem in ki šteje nad 180,000 mož? Ameriškim administratorjem, kakor tudi naši vladi v Washingtonu, se ta avantura na Grškem prav nič ne dopade. Ali kako končati? Ciang Kaišek je končno storil to kar se je od njega moglo pričakovati. Levo krilo "koumin-tanga" je bilo s silo razpuščeno in njih voditelji vrženi v ječo. S tem je zadušen zadnji liberslnf glas v njegovi vlsdi. Kajškove armade z vso tujo pomočjo ne morejo niksmor. Tiste o&abne besede njegovih generalov, da bo v treh mesecih konec ljudskih armsd, je postala le farsa. Od takrst je minilo že precej mesecev, kmslu bo že leto, in komunisti so vedno močnejši. V zadnjih občinskih volitvah rem, kajti gre za ameriškim oblastem enterprise 1 ne gre eko to, da ameriško časopisje nič ee vpije sa sajeaitev Inflacije ie sa saviranje cen šiv-I jonskih potrebščin, kriči pa na vse grlo azoti komunizmu, kot de je M^Mnll ie vso našo deželo. to mi nikakor ne ure v glavo! VLADIMIR NAZOR: NOVELE Angd» zvonini (Nadaljevanje.) Lepo je pomladansko jutro. Redka so drevesa, ki ie cveto po vrtovih. Mestece je tiho, ker so skoraj vsi ljudje po vinogradih ali pa v pristanišču. Ne slišim nič drugega kot ptičje glasove povsod naokrog in žvižganje ladje tam spodaj na pomolu. Okrog cerkve je popolen mir. Samo lastovke se poganjajo okrog vrha zvonika, čez travnik pa frfotata dva bela metulja in iščeta cvetko. Gledam v nebo. Oblaček visi visoko nad zvonikom. Sonce ga obsevs samo s ene strani, tako da so mu robovi ko pozlačeni. Počasi se spreminja. Daljši postaja; navzgor se pomika; vedno bolj je podoben odraslemu dečku z dolgimi porotnicami. — Angel! Gledam vanj. Spušča se niže, manjši postaja in bolj bel. Sonce mi sije v oči, da ne morem več gledati. Vendar vidim, da se je spustil za vrh zvonika, pa je izginil, izginil. Bim! Bi m! Bim! — je jeknil zvon veselo v pomladno jutro in jata vrabcev je zbežala s strehe. Tokrat so trije udarci tudi v meni globoko odjeknili. Nekaj je zazvenelo v mojih prsih. Naj-prej sem se začudil, potem pa sta me zajela vznesenost in veselje. Tečem domov; planem pred mater. — Mama! Zdaj vem. Vse sem videl. — Kaj pa, sinek? — Angela. Na zvonik se je spustil, s kladivcem je udarjal po "Vnuku". — Kaj si ga videl udarjati? — Nisem. Toda ... — Molči. Pusti angela in zvonik. Ne potepaj se okrog. Nikamor več od hiše! Toda mati ima preveč dela, da bi me mogla varovati; njene besede pa so v meni budile novo željo. Prav zares. Dobro bi ga bilo videti... toda od blizu. Gledati, kako udarja po zvonu. Pa kakšen je? Ali ima plame-neče lase? In peroti iz pravega perja? In. njegovo kladivce, ali je v resnici zlato? 4. Skrivaj se zmuznem zdoma. Nekaj časa mimo čakam na poti. Vse je tiho in pusto. Spustim se na travnik; približam se vratom v zvonik in — glej! — samo priprta so. Neodločen obstanem. Toda česa bi se bal? Saj to je angel, ki ga pošilja dobri Bog z nebes na zemljo. Ali se ne priporočam vsak večer svojemu angelu varuhu. Nič več me ni strah. Zmuznem se v zvonik. Tako mračno je v njem, da bi najraje takoj zbežal. Toda nekaj malega svetlobe pada od zgoraj in skozi lino ob strsni že vidim kamnite stopnice, ki se vi jejo vedno više. Naglo se vzpenjam proti tisti svetlobi in puščam temo za seboj. Vse je tiho; nič drugega ne slišim, samo cvrkutanje lastavk, in to samo takrat, kadar letijo mimo lin vrh zvonika. Da, visoko sem že, na tleh so deske. Tri debele vrvi vise od zgo-raj. No, zdaj vidim. Do sem se pno Starček, Sin in Dečko, teh vrvi se oprimejo in vlečejo. Tudi zvonove vidim. Široke, okrogle odprtine imajo, in bate, ki so podobni debelim jezikom. Leskečejo se v soncu, jaz pa sem še vedno v somraku. — Tik! Tik!... Tik! Tak! To je ura. Udarja kakor naša na zidu v jedilnici, samo mnogo močneje in bolj zamolklo. In kaj sedaj? Mirno bom čakal, dokler ne pride. On. Slišal bom šuqn njegovih kril, vidfel nekaj plamenu podobnega, zagledal ga bom nad seboj. Po vsem zvoniku bo zasijalo. In opazil me bo. Spustil se bo k meni. "Veš, jaz sem tisti dečko, ki se ti priporoča vsak večer." — "Vem, dober otrok si. Kaj bi rad?" — "Rad bi videl, kako nabijaš z zlatim kladivcem. Da bi tudi mama vedela, kako in kaj je to. In očka tudi ..." Potem me bo prijel za roko; dvignil me bo. ko da sem peresce ali pa slamica. Znašel se bom pred "Vnukom". — "Drži" mi bo dejal in mi ponudil kladivce. Vprašal ga bom: "Ali smem?" Pokimal mi bo. Potem bom dvignil roko, udaril... To bo veselje! A \ Gledal sem navzgor, skoraj nestrpno. Jeknil je hrapav železen glas, od katerega je, vsaj zdelo se mi je tako, zadrhtel ves zvonik. — Bim! Bim! Zajokal bi rad, toda toliko strahu je v meni, da si niti tega ne upam. Strah me je laziti doli po temačnih stopnicah, v tisti somrsk ns dnu zvonika. Toda lastovke zopet cvrkuta-jo. In vse postaja zopet tiše. Kmalu je tišina večja kakor je bila. Tudi moje srce ne bije več tako močno. Znova začenjam misliti. Ne jaz nisem videl! Njega, ne On mene. de više bi moral zlesti. Gori! Kjer so zvonovi in kjer sije sonce! Z očmi iščem okrog sebe. V senci, tik ob zidu, zagledam le- seno lestev. Od klina do klina je nekam predaleč za moje noge, toda z rokami se krepko držim; počaai se vzpenjam vedno više. . Sedaj sem že blizu zvonov. V temi sem, toda pred menoj je mnogo svetleje. Strah me je gledati predse v prepad, nad katerim se mi zdi, da visim. Čutim, da ne bom dolgo vdrial na tej strmi lestvi, pa dvigam oči in šepetam: — Angel! Angel! Nekaj črnega in molčečega je švignilo mimo mene; ko miš je zacvililo. Predramil sem majhne črne živalce, ki visijo sa mojim hrbtom ob zidu. Zopet so zaprhu-tale okrog moje glave; doteknile so se me z nečem golim in hladnim. Strah me spreletava. Noro iz-tegujem, da bi se spustil nudol, toda ko da so presledki med klini postali sedaj še večji, ne morem najti prečke. — Mama! Tisti grdi ptičj frfotajo okrog mene, pa ne morem ne naprej ne nazaj. Na jok mi že gre. Ko že ne vem, kaj bi počel, zagrabim z eno roko vrv, ki visi tik mene, pa jo majem in vlečem. In zvon je zazvonil. Njegov glas odmevs po zvoniku; nekam premočan se mi zdi. toda tako zvonek — in tudi znan — da mi takoj malo od-leže. — Don, don, don — se oglaša "Vnuk", meni pa je kakor da mi govori: — Samo vleči in nateguj, ti bom že pomagal! Dokler zvonim ,ti nihče ne more do živega. Toda tudi to ni trajalo dolgo. Vrv mi je na lepem spolzela iz rok in nehalo je zvoniti. Pod menoj na lesenem odru je stal možak, držal spodnji konec vrvi v rokah in me gledal — Kdo si? Ksj počenjaš tukaj? Takoj doli! In spustil sem se v jok. Vzpel se je po lestvi, sprsvil me je doli. Začel me Je zmerjati in spraševati. Pa sem samo ihtel. Potem me je vzel v naročje in me odnesel ven. Prijel me je za roka Popeljal me je čez travnik v eno najbližjih hiš. (Dalje prihodnjič.) kdo drugi, tiste, ki so najbolj zanimivi. ' Ko že pišem naj še dodam, da smo tu imeli dne 2. novembrs slavnostno otvoritev novega ae-roplanskega pristana, ki ima ime "Springfield Capitol Airport". Ob otvoritvi je krožilo po zraku veliko število letal spodaj pa je bila vsa okolica polna avtov, v katerih se je pripeljalo več tisoč ljudi na to slavnost. Pozdrav čitateljem, Proletarcu pa veliko uspeha. Ursula Zattich. SENATOR JOSEPH BALL Is Minnesote je v i večni sbornlcl eden najglasnejših sagovornikov reakcije la privatnih interesov sploh, le tudi sag risen nasprotnik unij. Ker je v Mlnneaoti mnogo radarjev ln je Bali nasprotnik njihne anije, so priredili na svoji nedavai konvenciji satire, v kateri se norčajejo Is njega. PRISTOPAJTE K ii SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DiStT ČLANOV(IC) if TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROS VETA Naročnina sa MflUl drftsve (isvsemši Chicaga) in Kaaade 00 na late; 94.99 sa pel leta; 9199 sa letrt lata; sa Chleago ln Cook Co., 99.SS ss sale lete; 94 79 aa pel leta; sa laesemstvo 911. Naslov N list In tajniltvo I" 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE sto«' ••"> \ ■ ■ r , » t » * • CHICAGO 23, ILLINOIS Zarjo" kliče na koncert Cleveland, O. — Kot vsako leto, v času dolgih jesenskih večerov, bo Zarja tudi letos priredila koncert na svoj običajni datum, namreč na Zahvalni dan, v četrtek 27. novembra v avditoriju Slovenskega narodnega doma. % Sploh je ob jesenskih in zimskih večerih na odru SND na St. Clairju jako živahno. Ta ali ona skupina se vadi za vprizoritev igre ali pa koncert. Ena teh skupin, kot ie prej omenjeno, je Zarja. Njeni pevci in pevke se z vso vnemo vadijo. V svojem sporedu imajo šest pesmi za meian zbor, šest pesmi v duetih in tudi moški zbor jih nekaj poda. 2e iz tega ste lahko prepričani, da bo vsakdo, ki se te priredbe udeleži, imel obilo užitka. Toda gornje še ni vse. ~ Videli boste tudi zabavno opereto "Ponočnjaki". Vljudno vabimo vse od blizu in daleč. Sezite po vstopnicah, ki so 85c v predprodaji in $1 pri blagajni. Te oboje vstopnice so veljavne sa koncert in zvečer za plesno zabavo. Samo za ples so vstopnice po 75c. Igral bo Ved-nalov fant s svojimi pomagači. Koncert se prične točno ob 4. Želimo, da boste na fiestu ob pravem času. Za Zarjo vabi Prank Kokal. (Op. dopisniku.—To Vabilo je za objavo v prejšnji številki prepozno prišlo.) Za komunkte nolo vrata niso odprta CIO je povabil na konferenco v Ameriko dva glavna odbornika zveze francoskih delavcev, namreč Henri Raynsuds in Pierre Lebranija. Zastopata jih okrog šest milijonov. Državni department jima je vizo odklonil, ker sta komunista. Dobila fta jo šele na posredovsnje odbora CIO. Iskan)« pogrešanih • m Dodatni način, potom katerega je mogoče priti v dotiko s pogrešanimi ali drugimi osebami, o katerih ni bilo vesti odksr je počele vojna, je omogočil naš državni urad z ustanovitvijo urada Division of Protective Service. Ts oddelek pomaga ameriškim državljanom poiskati v prekomorskih deželah osebe, ki so ameriški državljani. Včasih ta oddelek pomaga tudi pri poizvedovanju za nedržav-ljeni, ako so ti izven takozvanih "neurejenih" predelij. Nedr-žavljani naj ne naslavljajo prošenj za poizvedbe na ta urad, ker jih ne bo sprejel. Delovanje tega zvez'nega urada za poizvedbe je opisal njegov nsčelnik Albert E. Clatten-burg tekom svojega nastopa pred kongresnim pododsekom za nakazila. Dejsl je: Ako smeriški državljan pjfe našemu oddelku naj mu pomaga poiskati sorodnika recimo v Čehoslovakiji, izda oddelek takoj navodila pristojnemu konzulu v omenjeni deželi. Ako je pogrešana oeeba ameriški državljan ali državljanka, se storil vse, kar mogoče, da se tako osebo najde. Ce pa pogrešanec ni ameriški državljan, tedaj se poizvedovanje omeji na pregled razpoložljivih imenikov naslovov in imen v krsju, kjer naj bi bila ta oseba svoj čas bivsls. V slučaju pa, da taka oseba živi v "neurejenem" predel ju, konzulat ne pod vzame poizvedovanja. Ameriški konzul n. pr. ne more poizvedovati za kakim pogrešanim Nemcem v deželah preko morja, ker še ni zato vzpostavljen zadostno ustrezajoč poizvedovalni aparat. Mr. Clattenburg je dejal, da oddelek ne more storiti ničesar za ameriške državljane, ki bi radi isksli svoje sorodnike v Estoniji, Latviji in Litvinski. Poizvedbe v tskih slučsjih je treba nasloviti na ameriško ambasado v Moskvi, ki bo poslals pismo na zadnji znani naslov pogrešane osebe. Pripeti se, ds se na ta način včasih najde pogrešano osebo. Ambasada pa po mednarodnih pravilih ne more zahtevati od sovjetske vlade naj poizveduje za kako osebo, ki po državljanstvu pripada pod njeno oblast. Kdor želi nasloviti poizvedbe na zvezni poizvedovalni oddelek, naj piše na Special Projects Division, Department of State, Waahington 25, D. C. Pomniti pe Je pri tem treba, da mora končno delo poizvedovanja izvršiti konzularni urad preko morij in radi tega se priporoča, da se državljani obrnejo na zvezni urad samo v najnujnejših slučajih — v slučajih, da vsi drugi poskusi poizvedovanja potom -drugih v prejšnjih člankih omenjenih organizacij niso uspeli. Tu so ponovno navedeni naslovi in imena organizacij do katerih se morete obrniti v slučaju, da želite najti kakega pogrešanega sorodnika, znanca ali prijatelja v deželah preko morja: 1. The American Christian Committee for Refugees, Inc., 147 West 42nd St., New York 18, N. Y.—2. American Friends Service Committee, 20 South 12th St., Philadelphia 7, Pa. — 3. American Federation of International Institutes, 11 West 42nd St., New York 18, N. Y. - 4. Canadian Location Service, 4221 Esplanade Ave., Montreal, Canada. — 5. HIAS (Hebrew Sheltering and Immigrant Aid Society), 425 Lafayette St., New York 3, N. Y. — 6. International Migration Service, 122 E. 22nd Street, New York 10. N. Y — 7. United Service for New Americans. 15 Park Row, New York 7, N. Y. Nekaj zgražanja nad položajem Fontana, Calif. — Ko čitam ameriške novice o raznih preiskavah o zvestobi državi, hujskanje proti Rusiji, Jugoslaviji itd. človeka prime, da bi takih listov več ne prijel v roke. In veliko poročajo tudi o razmerah v naši stari domovini. Hujskanja čez ljudsko vlado v sovražnem tisku je nič koliko. Le napredni listi nam vse te dogodke in spletke pravilno tolmačijo. V Prosveti z dne 21. okt. sem čitala, kaj duhovščina tam počenja. In kako kaplan spletkari v moji nekdanji fari Smarjeti. Ko sem bila pred 40 leti še jaz tam je bil za kaplana duhovnik, ki se je pisal Perko. On je bil tudi prebrisan. Morda sta s sedanjim kaj v sorodu. Tisti, kateri vedo, da sem iz omenjene fare, me vprašujejo, če vem, kakšnega duhovnega "vodjo" imamo tam. Dasi tega ne morem biti jaz kriva, vseeno mi je nerodno. Mislila sem, da je duhovščina tam boljša. Ali od kar so ji vzeli Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 1714 WEST MU STREET Tal. Crawford ttlt OFFICE HOURS: 1:99 U 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) 9:99 to 9:99 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) ttlt So. Eldsewav Ave. Tel. Crawford 9449 If no answer — Can Aastfta 1799 O nezavednih ljudeh In nekaj o drugem Springfiled, III. — Cenjena Anne Benlger:— Prejeli smo obvestilo o potečeni naročnini, torej je tu znesek, ki naj bo za obnovitev lista in ostalo za v tiskovni sklad. Proletarec se mi zelo dopade in je res škoda, ker ga ne dobiva vsaka slovenska hiša. 2al, da je na svetu veliko ljudi, ki rajše čitajo zavajalne liste kot pa take kakršni so jim potrebni. Trudila sem se že večkrat dobiti kakega novega naročnika, a doslej je bil še vsak tak moj poskus zaman. Tudi sem ga že temu ali onemu ponu dila, da naj ge bere in če mu bo čtivo všeč, naj si ga naroči, človek pri tem sprevidi, da veliko ljudi sploh ne zna brati takih listov, ki kaj resnega povedo in uče, pa se izgovarjajo, da ne razumejo, da je tako branje pre-umorno, nezanimivo itd. A dobe se tudi taki, ki te na vprašanje surovo nahruli. Pravijo, da se človeštvo pro-buja in izobrazuje. A dokler bo še toliko nevedne, zavedene ma se kolikor jo je sedaj, bo še hudo na svetu. Zanimiva so poročila Pavla Berger j a iz starega kraja. S svojimi dovtipi veliko pove. Zelo z veseljem sem čitala potopis Antona Shularja iz Kan sasa, ki je bil z ženo na obisku pri hčeri in zetu v Sslt Lake Cityju v Utah. Njega nekoliko osebno poznam. Napisal je s svojega potovanja tja in nazaj res veliko zanimivega. Intereeantnl to dopisi "Big" Tony j a Tomšiča iz Osklands, Calif. Pravzaprsv čitsm vse dopise, najbolj pa seveda, kot vss- ooooooeooooooooeooooooooee j BARETINCIC & SOK : I POGREBNI ZAVOD 1*1. 90-9C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. politično moč je vsa zaripljena od jeze in provocira, da bi nagajala vladi in kalila mir. Mar naj bi rajše čez teden delali za vsakdanji kruh, v nedeljo pa maše-vali, pa bi postali koristni člani človeške družbe. Kajti v novi Jugoslaviji je bogočastje prosto ni pa duhovščini dovoljeno u-ganjati klerikalno politiko in ljudstvo ščuvati proti obstoječi vladi. Zato se je Jugoslavija tudi g. Gabrovšku tako zamerila. Pozabil je že, da se je Kristus učil za tesarja, ne pa živel od zakramentov in raznih odpustkov in od nagrabi jenih posestev, kot je živela duhovščina na Slovenskem. Pričakujem, da mi bodo moji ljudje tamošnje razmere bolj podrobno opisali. In upam, da bo ljudstvo tam gonjo duhovščine samo ustavilo s tem, da ji za-bičijo, naj opravlja duhovniške posle in da naj krščanski nauk pravilno uči, ne pa po farizejsko in pri tem misli le na dohodke in na udobno življenje. Spet bi bilo treba, da se bi našel kak Kristus, ki bi izganjal menjalce iz tempelja. razvoi že sPrido P"roje-tudi v nasprotni smeri, toda obi- ne«a ^družnega čuta. Tako je v čajno je ostal osamljen. predvojni Rusiji, ki je bila edi- Vodilni krogi zadružništva.na država ki ni čutila posebno idealisti, so zagovarjali ^^dnega pritiska tujih iz-združitev zadružništva v enotnokonščevalcev. zato pa te* bolj vaseh. Med prvimi je bila ustanovljena hranilnica v Skednju < 1880), nato obrtniško društvo v Barkovljah (1885) ifd. V Kopru so se tri leta borili s tamkajšnjimi oblastmi, preden so si lahko ustanovili svojo prvo domačo zadružno organizacijo. Ustanavljali pa so si v isti dobi tudi že obče gospodarske in konzumne zadružne organizacije. Ustanovljena je bila tudi zadružna zveza, v Trstu (druga v Gorici). Naši ljudje, ki so se pred ustanovitvijo zadrug vedno bolj odmikali od Trsta in drugih centrov, so začeli po ustanovitvi Zadrug v njih spet^utrjevati in u-veljavljati. Kakšna je bila moč našega zadružništva, priča n. pr. že samo zadružna zveza v Trstu, ki je bila ustanovljena leta 1921. in je štela 138 članic ter dosegla letni promet do 137 milijo- John O lip md vabi v Hollywood Moj stari prijatelj John Olip mi je poslal dne 30. okt. z zračno pošto sledeče pismo: "Cenjeni mi Fr. Zaitz: Cital sem, da-si, oziroma si še bolan. Obžalujem, da se Ti je primerila ta nezgoda in upam, da se sedaj že boljše počutiš. Zdi se mi, da bo Proletarec izhajal še več let le, ako ga Ti za nekaj časa zapustiš ter si vzameš počitnice, ne za en teden temveč za mesec, dva ali tri Jaz imam v svoji hiši lepo sobo, katera je tebi in tvoji ženi na razpolago. Zena bi lahko delala v Los Angelesu, ti bi se pa na soncu grel ter užival svež zrak> Delal bi kar bi se ti poljubilo, samo časopisov bi ne smel čitati. No, kaj praviš k temu? Ne odlašaj temveč stori kar tvoje zdravje zahteva. • Pozdravi ženo in na svidenje. Tvoj John Olip. M Zares zapeljivo vabilo! In posebno, ker že toliko let ni bilo ■ počitnic. Kvečjemu za nekaj dni Tako je mogočna Marseljeza na konvencijo, na katero dvignila francosko delavstvo in moraš nesti tudi svoje brige in ostalo francosko uporno ljud- svoje dclo namesto da bi ga ko-stva v boj za strmoglavljenje ti- mu drugemu izročil, ranov in za silen odpor proti ^^ Rq m ^ razmere dru_ Koncert pevskega zbora Zarja Cleveland, O. — Ni ga večjega duševnega užitka kakor poslušati lepo ubrano petje, posebno še, če je to močna delavska pesem, ki vzpoduja človeka v globočino duše ter ga navaja k razredni zavesti. Taka pesem ga bodri k večjim naporom v borbi za delavske pravice. Bismarckovi armadi, ki jfe pri- gačne, pa več mladostnega na- šla na pomoč gospodujoči fran- *dušenja tudi med Starejšimi ne coski gospodi. Armada uporni- Je med mlajširni močmi, smo ^ kov jo je podila čez mejo, a ko ji je jela iti bolj trda, je njen poveljnik apeliral na glavni stan: Pošljite nam še kaj oro- nov lir. Na zadružni podlagi so *ja an pa Marseljezo. In pesem v takih slučajih d njegovo imenovanje v delavski sna in prosta zabava. Igral bo bom sel spet k zdravniku, oziro- department lahko velike važno-Johnny Vadnalov orkester. ma grem vsak petek k dvema, sti, četudi je zvezano s politič- vsak torek k enemu, ki me zdra- nimi manevri, vila. In dr. Zavertnik pravi: Ko j Hannah je resigniral zato, da boš iz nevarnosti in dobiš nazaj bo posvetil svoj čas boju proti dovolj krvi, pojdi na počitnice. Taftovemu zakonu, ki postavlja Just relax. Don't worry about delavce na suženjsko stopnjo, anything." Ne vem, ako je on hrez skrbi. Bržkone jih ima več ali manj. Ampak jaz se jih ne morem publiko, da poseti njen koncert otresti. Če ne bi bil zvest Prole-v obilnem številu in nabavi i tarcu. namesto da sem prenašal vstopnice že v naprej, ker so Ce- skrbi zanj, kdaj bi si že lahko ni jse in se vam ne bo treba gne-1 na boljše pomagal. In tu je' sti zanje pri blagajni. Zarja bo Družinski koledar, knjiga, ki jo storila svoje in od vas se nadeja. | urejujem že toliko let z največjo da ii dvorano napolnite. Saj ve- ,vncmo __ tudi ta je skrf) zame. ste, da brez "copakov" ni mogo- S pomočjo žene in par drugih če ničesar vzdrževati. Vrh tega smo poskrbeli', da je šlo i to delo Vstopnina v predprodaji 85<^in pri blagajni $1. Dobite jih v predprodaji pri pevcih in pevkah Zarje, v trgovini Jos. Dur-na na Waterloo, pri "večnem popotniku" Jankoviču in v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clairju. Zarja apelira na vso napredno kakor je sam izjavil. John T. Kmetz je menda prvi Slovan v delavskem departments ako ne prvi Slovan v katerem koli zveznem departments ki bi zavzemal tako važno me- Nov množični grob ruskih ujetnikov Agencija Associated Press je BHI prinesla vest. da je posebna ko- so pevci in pevke, ki se trudijo daljc in je bil0 v tiskarni misija, ki preiskuje nemške voj-držati sloves naši Zarji' brez koncem septembra, postavljanje ne zločine, našla množični grob vsake odškodnine, veseli vaše kopij v črke pričeto, gre zdrže- 40,000 ruskih ujetnikov 50 milj moralne podpore. Kajti v naj- ma dalje, sotrudniki, nabiralci: severno od Varšave. Poleg ži-večje bodrilo jim je. ako vidijo oglasov in v uradu pa smo ga dovskih žrtev, ki so jih nemški ~ pričeli že v poletju. sadisti pomorili na milijone med Prijatelj Olip, vzradostil sem vojno, znašajo ruske žrtve po se ne toliko tvojega pisma kot j istih sadistih največje število, tega. da si se me spomnil in mi dobro želel ne le z besedami ampak tako, da bi pomagalo. Morda, ako si svoje delo uredim tako, da mi bo za nekaj časa z odra pred sabo polno dvorano. Domače in vnanje goste zagotavljamo. da botna tej priredbi vse drugo dobro preskrbljeno. To brigo so prevzele naše kuharice, strežajke in toča ji. Torej naj pridejo na Zahvalni dan k nam v obilnem številu tudi rojalu in rojakinje iz sosednih naselbin, da si bomo lahko segli v roke in se skupaj zabavali v veseli, brstski družbi. ' John Kje bel. Ljudje božji, ljubite se, kajti kdo za zlocqa bi vas sicer imel< rad!—Voltaire. ^ Celica vladq bo obdavčila bogataše Čehoelovaške koalicijska vlada! se je odločila, da bo visoko obdavčila premožne sloje, kar bo pomagalo dvigniti poljedelske produkte s subvencijami farmarjem od dobljenih davkov. V državi je okrog 35,000 milijonarjev, ki bodo sedaj višje obdavčeni. Davčna mera se bo stopnjevala po dohodkih. Računa se, da bodo novi davki prinesli državi $130,000,000 na lote Ts vsota bo šla v pomoč farmarjem v prizadevanju, da se poljski pridelki zvišajo. Pokg tega je Rusija utrpela največ materialne škode po nemških hordah, ki so divjale po Ukrajini in Beli Rusiji za časa okupacije. Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu j Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Podrušniea št. 60 SANS priredi zabavo na Martinovo soboto. 1.1. nov. v A. Tomaiinovi dvorani, 1902 W. Cermak Road. Krotek št. 9, Progresivne Slovenke domača zabava v nedeljo 16. novembra v dvorani SNPJ. Slavija št. 1 SNPJ, Silvestrova zabava 31. decembra v jednoUni dvorani. SANS, podružnica it. 2, priredi zabavo januarja prihodnje leto. Točen datum bo oznanjen pozneje. Centrala Sansovlh podružnic. —slavnost proslave tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije v nedeljo t. maja 194S v dvorani SNPJ. sato _ flowers NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim varnpoleče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. S SEJE IN BANKETA AMERIŠKEGA SLOVANSKEGA KONGRESA F. A. VIDER, predsednik SANSa Ameriški siovanski kongres je kot ie omenjeno, kako zaintere-12 okle bra priredil slavnostno 3 irati za Ameriški slovanski večerjo v počast progresivnemu| kongres našo tu rojeno mladi-senatorju Pepper ju iz Floride v [ io. V to debato je dobro posejala tudi mladina in je povedala svoje razloge, zakaj ni med njo večjega zanimanja za naše napredne ustanove. Izmed važnih vzrokov je bil povdarjan eden, ješ, da re na naših sejah preveč govori v slovanskih jezikih, tatere mladina po večini ne razume, in tako seje zanjo niso atraktivna. Bilo je kajpada izraženega tudi nekaj šovinizma, katerega pa ni nihče jemal re-ino ali štel mladini v zlo, ker upejtevati je treba tukajšnje razmere, kakor tudi šolsko vzgojo. Seje se je udeležila tudi mlada članica American Slav Youth Councila Irena Vlahov, ki se je baš vrnila iz mladinskega festivala v Pragi in je nam opisala svoje potovanje, kakor tudi kaj vse je videla, tako dramatično, da je bilo res prav zanimivo jo poslušati. Kot smo že čuli, tako je tudi ona trdila, so prvenstvo iz omenjenega festivala odnesli Rusi in Jugoslovani, Med svojim izvajanjem je tudi omenila, da če bi tukajšnja mladina imela tako vzpodbudo za zanimanje za politična ter ekonomska vprašanja. kot jo ima mladina pod novo demokracijo na Češkem, v Jugoslaviji itd., tedaj hi se tudi ona bolj zainteresirala v domača socialna vprašanja. Povedala ie tudi, da ni nikjer opazila kakšnega "železnega zagrinja-la", o katerem se v tej deželi to-} liko govori in piše ln kar je le petvarjanje resnice. Orgcnizrcijp ASYC je zbrala vsoto $3,000 in poslala na proslavo v Prago njo in mladega Franka Očuka. kateri se pa še ni vrnil, kajti obiskati je šel porušeno Ukrajino, da se bo tako cam prepričal o nemški civilizaciji na ruskih tUh. Povedala ja tudi, da sta imela že vsa pripravljeno za potovanje, kakor tudi rezervacijo na ameriški la- hoielu Pennsylvania v New Yor-ku Podpisani sam imel čast udeležiti se ga kot predsednik SANSa. Ker pa je tajništvo SANSa tukaj dni prej dobilo sporočilo, da se ima obenem vršiti važna seja slovanskih zastopnikov, na na katero smo bili SANSovi zastopniki vabljeni, sem se tudi stje udeležil. Reči moram, da je bila seja izredno dobre* obiskana po zastopnikih slovanskih narodnosti in Slovenci nismo bili zadnji; tudi tu rojena mladina slovanskega porekla je bila zastopana. Zlatko Balokovič, predsednik Ameriškega komiteja za jugoslovansko pomoč, je v kratkih btsedah odprl zborovanje in je posebno povdaril dejstvo, da danes ta dežela in z njo kot ameriški državljani tudi mi stojimo na pragu resnih časov, ki so poprečnemu državljanu skoro ne-zapopadljivi. In vsled tega je potrebno, da bomo liberalno misleči državljani trajno čuječi. Naznanil je, da bodo na dnevnem redu tri važne točke ali vprašanja, katere ima seja rešiti, in sicer: 1. Pospešitev našega gibanja in dobava potrebnih finančnih sredstev za borbo pro* ti reakciji; 2. kako zainteresirati našo mladino za delo v tej napredno orientirani organizaciji; in 3. razprava o novi reviji in političnih vprašanjih. Leo Krzycki, predsednik A. S K., se je od nas kmalu poslovil. ker je imel biti isti dan na konvenciji CIO v Bostonu. Pred odhcdum je , v govoru izrekel par precej značilnih besed, ki so važne tudi za slovenske delav-cc. ki spadajo v krog strokovnih unij. Rekel namreč je. da gre s težkim srcem na konvencijo strokovno organiziranega delavstva. pred kojega delegacijo su ne mere tako jasno in odprto i laziti, kot ic to mogoče na na- do dvanajst. Navzočih je bilo do šest sto ljudi in lt žal, ker ni televizija tako ra»vita, de bi bilo vam doma mogoče videti pestro družbo in slišati govore, kakršnih se v sedanjih časih ne sliši posebno pogosto v tej deželi. Priznati je treba, da so vsi govorniki govorili tako, kot jim je svetoval zdrav razum in srce, namreč, da stoji dsnes ljudstvo tega kontinenta pred krizo, kakršne še ni nikdar poznalo in ga je treba zdramiti prej ko bo prepozno. George Pirinsky je odprl program j£X v kratkih besedah predstavil briljantnega stolo-ravnatelja v osebi liberalnega Raymonda E. Walsha, ki je vodil program posebno mojzter-sko. Reči je treba, da bolj sposobnega človeka za ta posel ni« so mogli izbrati. fr en "kerpiien proets UOKMJA KAJUKATt KA pr. q rfavlja "kritično delavnico" sa ls-delovanje r»s4raafvalnih in otna-mllnlh sredptfy, a lukršnimi ae v V pričet nem govoru — pome-; tej dobi saatmplja iakoavano javne mnenje, ali po naše. široke Ij*d> sl|e množice. Prekucuhe vidijo t^ vrata "kemiki" aa vsakim vogalom, šanim s humorjem — je rekel, da kdor je zasledoval zasedanje delegacije Združenih narodov in govor našega državnega tajnika j a*«1 tavaslja s barbarskem Marshall*, ta je moral dobiti hreaversksaa vzhada, delavska uni- vtis - sai takega je dobil on, k, »"J™**™*** ^^ * .tm zborovanju. Naše delavske toda zadnjo minuto je bila unije so še daloC' od prave demo kracije, ker večina delavstva j2 rezervacija preklicana, da m prortora. Tedaj sta se odpeljala rr»o:-strirala konvencija AFL v San Franc iscu. ki deia odprto italažo reakciji. Nato so sledila poročila ekse-kutivnih uradnikov, tajnika in blagajnika, v katerih je bil ob-širna pojasnjen naš stari problem, vprašanje financ. Razprave o tem so bile dolge, po mojem mišljenju predolge, ker bi se bil porabljen čas lahko po&v> til boli koristnim namenom. Ker ni bih sama ne razume. To je baš de- v Kanado in od tam v Cehoslo vaško. Za tem ie podala precej obširno pcročilo urednica revije The Slavic American, katera je posebno naglasa la potrebo zbiranja fonda, ker draginja v tiskarni in tudi na papirju je v teh časih silna in če se hoče9revija obdržati, bo treba poleg naročnine tudi posebnih subvencij od štreni onih, ki jim je mogoče kaj več žrtvovati v to svrho. O poli- ga pa nikomur ne vsiljuje — da se ie naša vlada odločila razbiti orgsnizacijo Združenih narodov. "Jaz ne morem razumeti tistih naših državljanov, brez razlike na njihovo profesijo, pa bi bila ista tudi pokrita z duhovniško haljo, ki se navdušujejo za novo vojno, da ne pomislijo, kaj ista tudi zanje pomeni. Ne samo to, da bo človeštvo v novi vojni po-meteno s površja te zemeljske oble, ampak tudi če bi se slučajno kdo rešil, bo zemlja tako po-žgana in opustotena. da ne bo rodila desetletja in bo poginil od lakote. Prvega govornika je predstavil Zlatko Balokovič. katerega govor je bil zelo pomemben in le škoda, ker ga nimam pri rokah za celotno priobčitev. Med drugim je rekel tudi to: Naš namen ni graditi svet za Anglo-saksonce in tudi ne za Slovane, empak za splošno človeštvo. Henry Wallace, kateri je bil tudi navzoč, je govoril za Baio-kcvičem in se je zelo lepo izrazil o ameriških Slovanih ter njihovi lojalnosti za časa zadnje vojne in rekel, da ga boli, ker se nas ie tako hitro pozabilo. Za Xmsrikance slovanskega porekla se pripravljajo težki časi, je rekel, in te razmere se ne spremenijo toliko časa, dokler ne pride v Washington na krmilo demokratična ljudska vlada, končno ie tudi citiral iz knjige v neyarnoaU itd. Torej j« tre bp, nekaj ukreniti. Tako ao javnest pripravili v ras-draženje, da aedaj sahtevajo razne organiaaeije veteranov, cerkve,,politiki ia čaaopiai "čimatroije a »red bo" sa sadašltev "nesašfIjenih, ua-iemu sistema nevarnih elementov". In adi &r. 4* ae bo ta histerija ve-čala in nič ae ae ve. do kakšnik posledic šo lahko dovede. Vabilo v Windsor, Detroit. Mich. — Zveza kanadskih Slovencev v sosednem Windsorju v Kanadi priredi svojo prvo jesensko zabavo in ples v soboto 15. nov. v Ruski dvorani na 1220 Drouillard Road, Windsor, Kanada. Rojaki v Detroitu in okolici so bratsko vabljeni, da se udeleže te zabave v obilnem številu. S tem imamo priliko, da jim povrnemo za njihovo udeležbo na naših priredbah v Detroitu. MarUn Celinski. KOMENTARJI (Konec s i. strani.) kaleč in idealist. Slednje je še d#nes. Pa mu je žal, ko vidi, k^fco konferenčniki na zborovanju Z. N trošijo čas v boju msd dvema silamp, ki dosedaj ni do-vedel še do nobenih pozitivnih, konstruktivnih zaključkov. Najbolj v zadregi so male dežele, ki bi sc rade izmuznile, saj mnoge izmed njih, pa se ne morejo. Lic pravi, dp neg lede kako zvite politike bi se podu žile in ne-gkde kano bi se sklicevale ne zdravo p»met, v nobenem slučaju se jim ni več mogoče ogniti* problemom in prepirom, ki dol-1 bejo po svetu. Clsra J« Ford, vdova Henryja Forda, bo prejemala za svoje vzdrževanje V tem letu tri sto tisoč dolarjev. Tako je odločil sexinik James H. Sexston. ki ima v De-tfeitu besedo nad zapuščinami bogatih ljudi. Takih vdov in drugih bogaUških dam v tej deželi je mnogo. Ene so celo multi-milijonarke, dasi niso prispevale niti centa k svojemu bogastvu. Od otroških let, pa dokler jim leta dovolijo, žive v veselja-čenju in privoščijo si lahko vse, kar jc mogoče kupiti i denarjem. In koliko je delavskih vdov. ki prejemajo recimo saj tri tisoč dolarjev na leto za sve>-je vzdrževanje? Kako bi jih! Saj niti dokler so bili njih možje živi in delali, ves zaslužek ni znašal toliko na leto. <(■• • i t V Atenah na Grškem so se delavci vsled mizernih razmer pripravljali na generalno stavko. Vlada jo je preprečila s tem, da je vse delavce "mobilizirala" v armado in jih podvrgla vojaški disciplini. Zelo enostavna "rešitev". Nasprotja se združujejo in iz različnega nastaja najlepše soglasje.—Heraklit. - 9 3)7,152 turistov v v- Opatiji Slovito letovišče Opatijo blizu Reke je letos obiskalo dvakrat več turistov kot lani. Do 30. septembra so v* Opatiji registrirali 31,152 turistov s skupnim šfcvilom 80,875 prenočišč. Dober del turistov jc bilo iz ino- Francija in Italija najvažnejši točki ameriške politike Sprememb« v naši vnanji in notranji politiki Ker so se Zed. države odločil? rešiti svet pred 'totalitarstvom', pred komunistično »abotažo ter komunistično ideologično agresivnostjo, bo na podlagi predloženega načrta potrebno tudi n > kej spramerab v notranjem u-streju Ze«J. držav. Tako pravi komisija, ki ie izdelala načrt. To pemeni. da bo Washington zavzel politiko močne roke z vsemi državami, 1 ki nasprotujejo Manhallovemu načrtu. In da bodo potrebne tudi notranje spremembe. To slednje najbrž pomeni, da se bodo policijske r.aredbe za kontroliranje političnega prepričanja posameznikov v tel deželi poostrevale, da se komunistično stranko — dasi je šibka, prepove in da se bo v slučaju večanja vnanje nevarne>-sti preganjalo komuniste, "se>-petnike" in druge take, ki politiki vlade v Washingtonu nasprotujejo namesto da ji bi bili zvesti in U pomagali. Radikaliz-mu te dežele bo šla torej trda, ker ie že dosedaj do malega zatrt in kar ga je še, je demorali-ziran. Anglija nezadovoljna Angleži so se na ameriški načrt že oglasili. Pravijo, da je VTOta blizu šest milijard za pri-hexinje leto premajhna, kajti konferenčniki 16. držav v Parizu so rekli, da potrebujejo v letu 1D48 okrog 9 milijard podpore in potem naslednja štiri leta po približno pet milijard na leto. Tudi Francij' se zdi vsota v ameriškem načrtu prenizka, a si v sedanjih okolščinah ne upa preodkpts kritizirati Izredne podpore tudi velike V kongresu Zed. držav je nekaj poslancev in senatorjev, ki smatrajo, da si je vlada naložila px t veliko breme. To pa ne bo padlo nanjo temveč vse na naše davkoplačevalce, ker denar za to ameriško ekonomsko politiko proti kemunizmu morajo oni dati. Vrh tega so mnenja, da skoro štiri milijarde, ki smo jih dali Angliji, nji niso dosti zalegle. V :;?lošnem vsi člani kongresa zahtevajo, da se ameriških podpor ne sme uporabljati za graditev "socializma" pač pa s temelja, da se pomaga le tistim vladam, ki so za "free enterprise". V svoji krizi tekom prošlih let je dobila več sto milijonov ameriške podpore Francija, Italija pa v raznih dajatvah iz Amerike že nad milijardo dolarjev vrednosti. V Italijo ie letos prišlo že 100 ladij z ameriškim relifom. Ameriška poslaništvo, katoliška cerkev in De Gasperijeva vladna krščansko demokratska (klerikalna) stranka poudarjajo, da ameriška podpora preneha čim bi italijansko ljudstvo dovolilo, da se vlade polastita komunistična in Nennijeva socialistična stranka. Italija je v prošlih dveh mesecih dobila iz Amerike 238,000 ton pšenice, 615,000 ton preme>-ga in na stotisoče dolarjev vrednosti drugega blaga in zdravil. S temi pošiljat vami se bo na-dafjevalo skozi vso zimo. Ameriški krogi smatrajo, da so konservativci v Italiji spet na konju, niso pa še gotovi, kaj bo s Francijo. Pišite po aovo knjigo ' vonako-ameriaka kuharica* Prole tarče vo„ knjigarno. U.00. Naročit« si jo le in EIJECTRJCAl APPLIANCE dhvantis to«»fluiSMUTE loBsemoulMmOumsr ib v tem oziru nobenega I tičnem vprašanju pa ni bilo raz- • . ... ______ i___ju.- konkretnega predloga, je bil končno izvoljen poseben odsek, katerega naloga je bila pripraviti potreben načrt in ga pred- prave, ker ni čas dopuščal V nedeljo zvečer, kot že omenjeno, se je pa vršil banket, kateri je sijajno izpadel in brez zemstva, in sicer 7000. Največ . lavnega šoanskega filozofa' ki j ^ \e bilo iz CSR in Madžarske, je pred več leti prerokoval, da °,uli P® so bili Trzacani, Itali-bo anglo-saška demokracija za- l™} Francozi in Angleži_____ tonila, ker bazira na preveč oz- L* kosrčni podlagi, le v interesu AVSTrOH/O DO fXXir- svojega naroda, silno mah) pa za JOVl/o VS6 banke druge. Nasledila pa jo bo slo- . Canberre davno mesto Av*ralTje ^očag dT je ^ mier Chifley v parlamentu predložil načrt za podržavljanje vseh bank. Avstralska delavska vlada hoče vzeti vse banke iz pri-. . _ . vstnih rok in jih dati v upravo V I vladi Chi/ley j« dejal, da je nje- ker ona pozna demokracijo v širokem obsegu in sicer kruh za vse, delo vsem, kakor tudi splošna enakopravnost ia pravica. Bodočnost je zmaga slovansk? ložiti seji naslednji dan. Odsek v:nkega pretiravanja se lahko je drugi dan predložil načrt za zbiranje fonda v znesku $120,-000 in ta kvota je razdeljena na večja naselišča ameriških Slovanov. Nato se j'; prešlo na predmet, reče, da ie bil v ponos ameriškim Slovanom, Dasi je bila vstopnina $7.50 od osebe, jc bila dvorana do sedmih že popolnoma zasedena. Program se je pričel ob 8. uri in je trajal do četrt NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČEN1U ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINI STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK > Cena $3.00 IN AN6LESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjig ja DE. F. J. KEEN NAROČILA SPREJIMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVI, CHICAGO 23. ILL George Wuchinich iz Pitts-burgha je napravil govor za finančne prispevke. Kolekta je prinesla, kot so poročali, štiri tisoč dolarjev. Leo Krzycki, slovenski javnosti dobro poznani stari delavski boritelj, je tudi govoril in njegove besede so marsikomu globoko segle v srce. Omenil Js, kako je bila v času zadnje vojne ob marsikaterih važnih prireditvah od vladnih funkcionarjev pohvaljena lojalnost do te republike državljanov slovanskega porekla, kakor tudi junaštvo naših bratov in sester onkraj morja na bojnih poljanah. Dokler se je Slovahe rabilo za hlapce in izkoriščalo po privatnih interesih, toliko česa je bile prijateljstvo tu in tam, toda sedaj je naenkrat vse dobro pozabljeno, dasi uradni rekordi govorijo, da je bilo v času zadnje vojne v težkih industrijah 51 delavcev slovanskega porekla, kateri so največ doprinesli za poraz fašizma in nacizma od naše strani. Toda vseh dni ša ni konec in tudi naša zvezda bo še posijala, Je poudaril. Poelednji govor je imel kajpada gost senator Pepper, ki je tudi obširno poudarjal in nas državljane opozarjal na nevar-nost Teakcionarnega vala, ki je objel deželo vsled zavožene po litike vladne administracije. Su-geriral je tudi program, potom katerega bi se dalo priti da mednarodna sprave in prijateljstva ter odpravo nadaljnlh vojn. Dodam naj še to, da so bili na tej večerji navzoči tudi ljudski gova delavska stranka že leta tjdila, da ker je vpliv denarja tako močan, zato naj pride ves denarni in bančni sistem pod kontrolo javnih oblasti, ki bodo odgovorne vladi, parlamentu in narodu. Dolgovi rastejo s cenami vred Komisija Security and Exchange je v svojem poročilu dognala, da se mnogo Američanov vzdržuje na "površju"»s tem, da se zadolžuje. Dalje je razkrila, da so se dolgovi na vknjižbe v drugem četrtletju tega leta zvišali za eno milijardo dolarjev, kar je nov rekord, drugi del#ovi odjemalcev pa so poskočili za $600 milijonov. V istem času so posamezniki vnovčili bendov in obveznic za $100 milijonov. To je posledica visokih cen in inflacija. Pilita po novo knjigo "Slo-venako-ameriška kuharica" v Preleterčevo knjigarne. Cena M *. Naročite si jo fte danes. ■LICmCAL1 APPLIANCE AWARDS » Easy f« Enter.. i Nothing fs buy HMSH TWS CTATIMKNT M 80 WORDS Oft USti^ ►k* *.<&» r n .'Mbutf* zastopniki Jugoslavije, Rusije, Cehoslovaške. Poljske in Bolgarije. Nastopil je tudi operni pevec Petroff in lokalni ruski pevski zbor, kakor tudi nekaj veščih plesalcev v ruskih narodnih nošah v ♦ Duh nspredne ideje, ki nas je pritegnil v to demonstracijo za ohranitev prave demokracije v Ameriki, bo živel in nobena sila ga ne uniči, ker tak je vendar zakon narave, in to prepričanje mora v nas ostati neomajano. ^^biščite trgovca, ki prodajš električne naprave in ki je član organizacije Electric Association, še danes! Poizvejte vse o tem velikem kontestu! Lahko dobite krasne električne aparate! Oglejte si električne aparate razstavljene pri vašem električnem trgovcu in vprašajte za podatke, nato pa povejte zakaj he>-čete živeti z električnimi napravami! Ničesar ni treba kupiti. Vaš trgovec (ime spodaj) vam bo dal zastonj knjižico Contest Guide in zadevno polo. SOL ELLIS & SONS, Inc. 4606 W. Cormok Rood MEOEN ELECTRIC CO. 1804 W. Cormok Rood GOLDBLATT'S All Stores ELECTRIC V SOUTH WAftASH ASSOCIATION QMCAOO X ILLINOIS A Yugoslav Weskly DmUd te ths interMt of th« Workers • OFFICIAL OtGAN or J. S. P. and Ht Educational Bureau PROLETAREC CDU CATION OHO ANIZATI ON CO-OFIiATI V« COMMONWEALTH NO. 2091. NUbM Wookl? at «301 So. LmwmdmU Arm. CHICAGO, ILL., November 12, 1947. It's a Racket System At a political public forum in Beading before the election some candidates were asked about rackets. What was meant was the illegal rackets—crap games, bookie joints, number writers, etc.—that are used to separate the gullible public from money that is then used, in part, to "grease" and corrupt public officials. Of course the candidates hedged. They were too close to an election to hurt anybody's feelings. Even the Republican, who had been attacking rackets as a campaign issue, felt that it would be all right with him if beer clubs owned their own money machines instead of splitting the tafce with some big racketeers There was a Socialist there, too. What he said was that, while he is opposed to gambling, he thinks the legalized racket of gambling in the nation's food is a lot worse than operating money machines. From a moral viewpoint we agree with the Socialist; we have often said the same thing ourselves. However, since public officials have to do with law as it is written, and since the lav of the land permits commodity gambling, there is nothing much that can be done about (he boys who have been forcing wheal prices to all-time highs. , Nevertheless, we are glad that the Socialist made his point, because in doing so he called attention to one of the fundamental evils of our economic and social life. The fact is that we are tolerating a racket system. The majority vote for it and are annoyed by it only because they are unable to get in on the game. Even the respectable ladies and gentlemen who would never think of pulling the handle of a "one-arm bandit" think it is good Americanism to permit anybody who is able to do so to profit from the exploited labor of less clever and less powerful people. We're sorry that those ladies and gentlemen don't see it our way. If they did, they'd agree that it is just as wrong to get something for nothing by one method as by another. And they'd be ready to listen to us when we urge them to inaugurate a socialized economy under which all the wealth that labor produces would be distributed upon the basis of service, with no rewards whatever for simple ownership. If anybody accuses us with talking beside the point, we admit it. But that's because we are taking the moral side oi the question—and because morals and the capitalist system never did mix.—Reading Labor Advocate. Iranian Government in the Oil Mash The Iranian Majlis has decided to reject the proposed Russian oil concession in Azerbaijan province and to refuse all further foreign participation in the development of oil resources. This action was hardly surprising after Premier Ghavam, who signed the tentative agreement with the Soviet government in 1946. asked for its nullification. Moscow will certainly feel that it has been double-crossed and is sure to protest bitterly, even if it does not immediately take other steps. However, the Soviet case is weakened by the undeniable fact that the concession agreement was signed under duress while the Red Army was occupying part of Iran and encouraging a separatist movement in Azerbaijan. In deciding on its present action, the Iranian government has undoubtedly been emboldened by American moral and material support. We have recently .granted thet country a $25,000,-000 arms lden, and our ambassador in Teheran pointedly declared, just before the oil debate started in thc Majlis, that "the United States is firm in its conviction that any proposals made by one sovereign government to another should not be accompanied by threats." According to rumor, this public declaration has been backed up by still stronger private assurances to the Iranian government. The British government, on the other hand, is said to have advised Teheran to leave open a door for furthei negotiations with Moscow should the concession be turned down. This advice may not have been wholly disinterested, since thc barring of Russia was likely to raise questions about the Anglo-Iranian Oil Company's profitable concession in the. south. Anc the Majlis program, in fact, includes negotiations with Anglo-Iranian for larger royalty payments. Nevertheless, the British suggestion was wise. Iran cannot develop its oil without foreigr capital and technical assistance. Moreover, if there really ii oil in quantity in northern Iran, Russia is the only practicable market for it.—The Nation. People Do It! By HENBY JONES Coroner's inquest into a fire in s crowded rooming house where six kids and four women were burned to death, shows the danger of back seat driving—the back seat driving by which the whole of society is run today. This building used to house 25 white families; at the time of the fire it housed 08 Negro families, and rental has gone Ap 400 per cent. The owner was summoned and refused to testify y he was excused. The renting agent laughed and said: "I'm just an employee. I just rent.v He testified that he did not realize he .was putting people in rooms from which they coaki not escape in event of fire. The building Inspector was questioned about a report last May describing the condition of the building as good. He did not know that the original flats had been subdivided by plasterbosrd walls shutting off exits to fire escapes and crowding almost four times as many people Into the building as formerly. ' Those who knew what a fire-trap It was were those who hsd nothing to ssy shout It, the victims snd potential victims Those who had something to say about It were those who either did not know what the situation was, or whose interests were against correcting the menace. That's the wsy it is with our entire civilization. If the housing problem wss put into the hands of those who need housing, might It not expedite It s bit? If those who lived In fire-trips had the say-so about eliminating hazards, there would be fewer deaths from fire. the mahch of labor - IN THE U.S. IS COMSlOertD THE IRREDUCIBLE MINIMUM - A NUMBER MADE UP CHIEFLY OF PERSONS CHANGING JOBS. There's never any doubt about one's authority to accept the rent* but there is a lot of doubt abou' responsibilities for death attrlbut able to landlords' negligence. Wher a railroad declares a dividend, th< directors say: "Look boys rft wha we did!" But when the same rail road, running too long trains an trains too fast over poorly kep beds, meets with a bloody "accident," the directors don't say "We did it.' They say: "That's something entirely outside of our line of duties." When workers travel across oceans to kill other workers in s war, it is never one thst the men who do the fighting schemed up and made. *If civilization Is going to the dogs, it's racing there under thc direction of back seat drivers. It'f not safe to be puppets. U.S. miners are breaking thc miners strike in Chile as ths> broke the British striks of 1026 They don't wsnt to—but they src back seat driven too.—Prom Indus trial Worker. NDWOERENDS OH AMERICA FOR tWO-THtROft OF HER OCAL. Army Officers Hove Time for This Army "Brass Hats" are working overtime on peacetime conscription, but they turn aside for something nearer their hearts —fancy uniforms for officers to wear on social and "state' occasions. These uniforms will have "cocked hats, ornamental sword* and gold 'lace." The exact design will be determined by high-ranking officers at solemn conferences. What will army officers do with the "pink pants'* uniforms they were required to buy during the war, in addition to theii battle and "field service" uniforms? The pink pants and the coats that go with them did not help to win the war, used up scarce materials, and served only to distinguish officers from enlisted men. r ' What has happened to the promises the War Department made about a year ago, when the "officer caste" system was being criticized? The American people were then told that uniforms of officers and "men" would be the same in the future, except for "insignia of rank." < Are the enlisted men also to get "cock tats, ornamenta1 swords and gold lace!" Not on your life!—Labor. High Prices What has become of the joint congressional committee that is supposed to be investigating the cause and cure of high prices? More than a month ago the committee started out, amid considerable fanfare, to hold hearings in various cities. The committee group hesded by Senator Ralph E. Flanders (R Vt.) captured a few newspaper headlines in New York City and other places, and at one time Senator Flanders was led to observe that he planned to get to the bottom of who is responsible for high prices. It was even intimated that before it was over lie would name names. Since then Flanders' group has been all but forgotten. It was last heard from in Richmond, Va., but the newspaper item we saw was tucked away in the inside pages and merely noted that the committee was as much at sea as ever. We wonder if the present soft-pedaling Uctics of the Committee isn't due chiefly to one thing: The Congressmen are beginning to learn that the blame for high prices comes pretty rlose home. Pocketbooks of Solons Hit by Inflated Prices Members of Congress, especially those going about the country as members of investigating committees—are learning from painful experience that prices are out of hand. Uncle Sam allows them $5 a day for expenses while traveling. The solons say this does not come close to meeting their expenses. Some figure thsir outlsy st $20 s dsy. Capitalist Profit, Mot Socialism, Is )estroying Homes Rising Divorce Seen As -One Result of 8tsadlly Rising Prlees . NEW YORK (PP) — The increased cost of living mesns not only less bread and meat on American tables, it reflects itself in a rising divorce trend, increased sep-iratiori of families, lowered medic-i\ caVe and hits the average family on a hundred other fronts, c nirvey by the Family Service Assn if America revealed here. Reports from 114 of its membet ltfencles in cities throughout thc J. S. show that "inflatton, like lepression, seriously undermines he stability of home life," FSAA Hr. Prank J. Hertel declared. (Note: It use to be fashionable 'o accuse Socialists of working to 'break up the home.—Bd.) Of ths 114 sgencies included in he study, 84 per cent found the lumber of cases coming to them 'or assistance noticeably increased in the past few months. While lower income groups were most effected, more than half the agencies reported increaaed difficulties among families in higher economic levels. More on Needy List Thus 82 agenciea reported increaaed requests from families whose income was above the public welfare limit, seeking help to meet food, clothing, rent, emergency health needs and other essential expenses. Others, who arc already receiving aid from public, i^encies, found relief grants toe small to keep their families going in the fact of present prices. Fifty agencies reported an increase in the number of mother; forced to &ork to make ends mee' but who can't afford adequate care for their children while away from home. Many families were unable to find adequate housing ipace, not only because of the general shortage, but because they couldn't afford the rents where ipace was available. Typical of the reporta was one from Miami, Fla., which declared "Receiving an increasing numbei it requests for information about where to go to receive financial assistance from- wives and mothers whose husbands have deserted because of the difficulty of finding housing at reasonable rental or eost. . . . Couples hsving first child snd some hsving third or fourth are requesting this child be plsced for sdoption sines they are unable to provide for it adequately." The Wichita report aaid: "Some families are breaking up their homes, the wife going to parents or relatives until such time as the husband can earn enough to reestablish their families.'* It has been estimated that abouS 8100 research workers are ca ployed lor each 10,000 persons < the chemicsl Industry's payroll. IN THE WIND FROM THE NATION "OPEN THE MAIL," said the Wind. "OkSy," said the Candle "This is from Chicago: 'Gentlemen Both the Candle and the Wind should flutter at the knowledge that pages from The Nation bearing stories of starvation in Europe, race riots in the United States trouble in the United Nations, and other minor diversions, have beer selected as an appropriately spotty background for a couple of show-windows of ties in the Store foi Men of Marshall Field and Com pany here. The sales talk that goes with thc ties and The Nation reads "Lines, lines, lines . . . crisp, clear-cut, and well-defined...... "THIS," SAID THE WIND, "is from Japan — from Hugh Deane. The censors here have prohibited publication of the second half oi Edgar Snow's "Battle for Asia," and the publishers have melted down the plates. Thc first half was published some time ago. "Red Star Over China" also cannot be published; it has been held up seven months. Such parts of Snow's books as have been published have been instant best-sellers.' " "AND MELVILLE CANE, of New York, has sent us the following chef d'oeuvre," replied • the Candle, extraneously: How much Hartley, How much Taft Figured in the final draft? Fifty-fifty?vMostly? Partly? Who worked smartly? Taft or Hartley? Who was helmsman of the craft? Who was fore and who was aft? "BRAVO!" CRIED THE WIND. "Do you think that 'it may be necessary to listen to ories of fascism in order to get rid of the termite Communists who use racial equality ... to destroy the foundations of the Republic?' " "Not quite," answered the Candle. "Who does?" » "Bank Trends, a news-column release from Washington News Features, U. V. Wilcox, editor." ' "Oh," said the Candle. Well, I have heard of an easier way to avert 'communistic and socialisUc trends.' Clive W. Haas of Big Timber, Montana, vice-president of thc Rocky Mountain Telephone Association, says it can and must be done by expanding telephone facilities in rural areas." * "I'M SURE HE'S RIGHT," saic the Wind. "Almost as right a; Millard C. Faught of the Smal Business Economic Foundation who wants everybody to know tha' 'as things stand, we as a nation have the last free-enterprise team on the field. It's ninth inning bases loaded, and two out. If we fan out now, the whole Free Enter prise League gets disbanded for ?ood. What a Ume to hit one over the fence!'" "HERE'S A FINAL NOTE of *ood checr. and then let's get out of here." said the Wind. "Up in Halifax, Nova Scotia, Charles Stew-irt, chief steward of Lightship No. 3, was Jailed for a day for 'wilful insubordination.' Steward Stewart attempted to force Captain Louis Duquet 'to accept ham and eggs for breakfast when the skipper ordered steak.' " The Woy the System Works Knowing that none of our readers are investment bankers, we hasten to explain that this editorial is written merely to show how the capitalist system works and how little the topflight beneficiaries of the system care about "free enterprise." It seems that the Department of Justice is about to bring suit against 17 of the nation's biggeit banking firms under the anti-trust laws. Drew Pearson, the columnist, calls attention to the matter and tells us that among those who are to be hauled into court are the firms of three former members of the Truman cabinet. It appears that these "patriotic" gentlemen who, as high public servants, helped to make the rules under which the rest of us live, hogged the sale of stocks and bonds so effectively that their 17 firms handled 67.9 per cent of all the securities sold in the nation. There appear to be a total of 254 well recognized investment houses, but the other 237 sold slightly less than a third of the total business. What do you care? Well, we think it is an interesting story if you will keep it in mind until the next time somebody tells you that everybody has an equal chance in this land of opportunity. We also believe it will help to convince at least some of the rank and file of organized labor that they are playing a game they know nothing about when they seek to benefit themselves by electing friends and rejecting enemies. Ever since the days when the late Franklin D. Roosevelt tied workers' hands with velvet-covered chains, union leaders have been partial to the Democrats. Now here are Democratic job-holders and policy-makers who think so little of the laws of the land that they face prosecution as law violators. If a capitalist in high position can not be true to his country tnd to the principle of free and open competition, how can he be trusted by ordiaery workers upon wfiose shoulders all capitalists ride? We ask you. Think it over. Perhaps you'll get the right answer—which is t hat- Not good men, but a different economy is what this country needs . . . And that unless workers use their political power to end the profit system, big business interests will surely do everything they can to get the gelt. Don't complain about the evil results of capitalism. Abolish it and inaugurate a Socialist economy instead. SOMETHING ROTTEN IN BRITAIN As s rooter for the success of socislizsUon in war-torn and poverty-stricken Britain, we hung our head in sadness and shame this week when we read 4 newspaper description of the gown that will be worn by the. Princess Elizabeth at her approaching wedding to a Greek who is important only by the standards of a class society that tolerates and condones parasitism Although, we are told, news writers were sworn to silence and secrecy on the subject, enough has been learned to canse acme cloth inf antborlUcs to catimat^ that the wedding gown will cost all sf 000 and aa many clothing coupons aa are allowed a daughter of the working claas in aix years. While sther statements lower the estimated eost to $800, the principle remains. Such a story would disgust us if it came from a nation that is under the absolute domination of an exploiting owning class. Coming as it does from Britain, where a labor majority, aits in parliament, it makes us spiritually ill. We would like some British laborite to tell us by what right this "royal" lady receives as much goods and services for a single garment as a useful English working Ths foolish man seeks happiness m the distance; the wise grows It sndsr his feet—Oppenheim. Make Your Home Safe Home is where most folks— whether fsrmers or town dwellers —spend most of their time. Also It's where s large number of disabling accidents happen — more than on the highway, for instsncs; and more than in the fields or barn. Why not make your home a ssfsr place to live? Swing into action to tske those and other necessary safeguards: Have at least one strong handrail on the stairs; have stepe ln good ropeir; mop up spilled water and grease immediately; use a safe step-ladder instead of a chair for climbing; keep small rugs away from stairways, keep jnstches swsy from children; Isbel poisonous medicines properly snd keep them o u t of reach. UnUl 1855 C. O. D. postage for United. States letters was illsgal The pressure saucepan, a small edi tion of the pressure cooker, hes schieved popularity becauoe' It coks speedily. woman gets in six long years. How can such a thing be justified by a party that advocates the end of parasitism. We suspect, of course, that the British people as a whole are in favor of pampering this misnamed "nobility." But surely there should be one Socialist voice to say that even Elizabeth and her blue-blooded family should stop living in luxury upon the labor of others. A Socialist society will permit of no exceptions to the rule that none but the aged and sick shall live without working. That rule must apply to those who take without making, whether their claim to tribute is based upon material wealth or hereditary privilege. We strongly suspect that what we say here will not alter viewpoints and actions in Britain. But we are hopeful that it will slant the thinking of a few Americans— and especially American Socialists —to a better understanding of what pioneer Socialists meant when they declared that, in a Socialist world, no person—not even a Windsor or a Rockefeller—will be able to consume without either producing or serving. —Reading Labor Advocate. Hutchins Fears "America's Own Hysteria' HHH Robert M. Hutchins, president of the University of Chicago, is saying some challenging things these days. Talking before a Denver audience, the noted educator de clared the greatest danger to out country is not Communism anc Russia but "America's own hys teria," which, first, prevents uf from facing the facts of life anc second, an inertia which prevent* us doing anything about them. Dr. Hutchins boldly predictec that "when the rest of the work learns all the secrets of the atomi« jomb, the day of force as a de termining factor in world relation; will have ended. He argued that if the secret o the atom bomb cannot be confine* to one or two countries, but be comes common property, the de structive character of the misslt is such that neither side in a greai war will gain any "material ad vantage." Dr. Hutchins' solution for the terrifying problem he conjures uf Is "one good world"—that is, ( merger of all nations. The "onl> alternative," as he sees it, ia to gc to war with Russia right now, and that might prove catastrophic. It isn't a pleasant prospect. Personally, this writer believes the doctor*! views are extreme. % However, time will tell—and It won't be eo very long until time's decis ion Is known. —Raymond Lonergan in Labor CHICAGO PSA GROUP HOLD SUNDAY SOCIAL The Progressive Slovene Women of America, Circle No. 9 of Chicago, are all set for their very first social, and from what is being Planned for this affair, you are wumed of having an enjoyable evening. It's going to be a family style affair, with a full course supper '?eing served from five o'clock un-lil?? On the menu will be such asty dishes as "krvave klobase, žeje in štruklje," as well as pastry tclicacies. At seven P. M. dancing will start, ind what better way is there for /ou to enjoy yourself than in thc nanner we suggest? .Bring the family, give mother a •est from the usual Sunday cook-?ry, enjoy the delicious food prepared by our expert Slovene cooks, rtslt awhile with your friends, lance ^e bit, and finally go home feeling "all's well tha ends well." Circle No. 0 now has over a hundred members, and they are an-cioua to make this, their first affair i huge success, so keep the date in nind: Sunday, November 16, the olace. lower SNPJ Hall; admission is free, doors open at 4 P. M , and we"l be looking forward to seeing you then. Educational Board-PSA. Ann Sannemann "It le thb struggle for the ideal that counts, rather than the aHefcft- Orient of it."—Henrik Ibsen