GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 1 — Leto IV.
Murska Sobota, 3. januarja 1952
Cena din 5.—
Novoletna poslanica maršala Tita
  Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
     Stopamo v novo leto 1952. To bo enajsto leto v našem revolucionarnem razdobju, v razdobju naše ljudske revolucije in globokih družbenih sprememb. To je bilo razdobje, polno junaških dejanj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjalnega dela delovnih ljudi naše države. V tem desetletnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli svojo usodo v svoje roke, je prišla do globokega izraza življenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost naših narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše socialistične domovine vredne, da se lahko prištevajo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k napredku družbe in k mirnemu sodelovanju med narodi.
     V      minulih desetih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustvarili velika in trajna zgodovinska dela, dela, ki nam omogočajo, da dobiva naša stvarnost čedalje bolj tisto obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih skozi kruti štiriletni boj tisti, ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živi in danes neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše prihodnosti za naše narode.
     Vsako leto v tem desetletnem razdobju je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi, po dogodkih so bila različna, vsa pa so bila za naše delovne ljudi zmagovita. Naj je bilo na bojišču ali pri graditvi socializma, v vsakem letu tega razdobja so bile zaznamovane nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Leto 1951, to je lansko leto, pa je bilo značilno tudi po tem, da je v tem letu stvarnost v naši državi postala najbolj znana v svetu, da je končno resnica o naši državi predrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, ki imajo— srečo, da lahko danes resnico slišijo in vidijo. Na mednarodnem političnem torišču je naša država v tem letu dosegla velik ugled, zaznamovani so bili veliki moralno-politični uspehi. Naši narodi so si pridobili še več prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost.
     V      nastopajočem letu 1952 nas čakajo še velike naloge v zvezi z dokončavanjem petletnega plana. Tukaj nas še čakajo nemajhne težave, vendar pa lahko rečem, da bo vse to mnogoče laže, kot pa je bilo v zadnjih dveh treh letih. Kar je bilo najteže, smo že prebrodili. Vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi še vztrajneje, še odločneje, še bolj enotno ih bolj množično napeli vseh naših sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev petletnega plana v letu 1952, v katerega stopamo. Ta izpolnitev nalog je pogoj, da lahko vidno krenemo naprej k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi v mestu in na vasi.
     Različni ekonomski ukrepi, ki jih je zvezna vlada izdajala leta 1951 in ki se sedaj postopoma realizirajo, morajo uživati vso podporo in zaupanje naših državljanov. Vse to delamo z edinim namenom, da se kar najhitreje ustvarijo vsi pogoji za srečnejše življenje državljanov socialistične Jugoslavije. Če nekatere stvari še niso tako popolne, kot bi morale biti, bodo popravljene in izboljšane. Vse je odvisno samo od vseh nas skupaj. Če bo naša delovna skupnost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil in narobe.
     Naši delovni kolektivi so dobili tovarne in različna podjetja v upravo. S tem jim je naša socialistična skupnost zaupala veliko vlogo, vlogo zavestnega voditelja in ustvarjalca vseh tistih dobrin, s katerimi bo življenjska raven naših državljanov izboljšana. To je ena izmed največjih socialističnih pridobitev, s katero se mezdni delavci spreminjajo v svobodne proizvajalce, obenem pa tudi v gospodarje proizvajalnih sredstev. Toda to je za naše delovne kolektive hkrati tudi velika odgovornost nasproti skupnosti in tega se morajo zavedati in si prizadevati, da bomo v vsakem pogledu upravičili zaupanje naše ljudske oblasti in vse družbe.
     Svet stopa v leto 1952 z negotovostjo in strahom ter se vprašuje, kaj mu bo prineslo novo leto 1952. Ali bo mogoče ohraniti mir? Sodim, da človeštvo mora imeti vero v svoje zmožnosti in moč ter da lahko ohrani mir. če bodo vsi tisti, ki želijo mir, aktivno delali za to, če bodo enotni in odločni v tem, da storijo razen vojne vse, da bi bil vojni provokator in agresor obrzdan. Vsaka slabost nasproti agresorskim težnjam in kompromisna mešetarjenja na račun drugih narodov samo povečujejo možnosti za novo vojno, za novo katastrofo.
     Želel bi prepričati državljane in državljanke naše države, da je danes bolj verjetno kot včeraj, da bo mogoče mir ohraniti. ker postaja odločnost miroljubnega človeštva, da se ohrani mir, vsak dan močnejša, kar se je posebno pokazalo ob različnih priložnostih v lanskem letu. Z zaupanjem moramo gledati v našo boljšo bližnjo prihodnost in ne smemo dopustiti, da bi nas pri naših prizadevanjih ovirali hladna vojna in izzivanja na naših mejah. Vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma v naši državi, obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo
     Delavci in delavke v tovarnah in na drugih delovnih mestih, vi ste danes v svoji socialistični domovini gospodarji proizvajalnih sredstev. Ustvarite kar najhitreje, kar največ in kar najboljših različnih izdelkov v korist narodov naše države!
     Delovni kmetje in kmetice, prizadevajte sl pridelati kar največ kmetijskih pridelkov za naše socialistične delovne ljudi in državljane v tovarnah, rudnikih in drugih delovnih mestih in po mestih!
     Mladinci in mladinke ki ste v šolah, učite se pridno, da bi bili jutri lahko kar najbolj koristni naši državi! Delovna mladina, ki si doslej na številnih delovnih mestih pokazala sijajne primere delovnega herojstva in požrtvovalnosti, daj tudi prihodnje leto svoj dragoceni prispevek pri sklepnih delovnih akcijah za izpolnitev petletnega plana!
     Borci, podoficirji, oficirji in generali naše slavne ljudske armade, pripravljajte se neutrudno, da boste vsak trenutek zmožni braniti in obraniti svobodo in neodvisnost ter mirno ustvarjalna delo socialistične Jugoslavije! Vojaki, podoficirji in oficirji na mejah naše socialistične države, varujte nedotakljivost naših meja!
     Vam vsem in vsem državljanom in državljankam naše države voščim srečno leto 1952.
Taki so naši mladinci
   O naši mladini smo se že mnogo menili in, ugotavljali uspehe, še večkrat pa pomanjkljivosti. Enega in drugega je bilo dovolj. Drugače tudi biti ne more, ker ni vsa mladina zrasla v enakih okoliščinah, ni imela enake vzgoje niti enake pomoči pri vpostaviti svoje organizacije ter njenem vodstvu. Upoštevati namreč moramo, da se noben človek ne narodi učen in sposoben za vsako delo. Vsega se je treba šele učiti Zato je tudi mladinske organizacije, katere doslej nimajo dovolj izkušenj dobrega dela, treba usmerjati pri njihovem delu ter jim pomagati.
   Dosedanje delo in uspehi mnogih mladinskih organizacij nam kažejo, da so mladinci sposobni mnogo narediti, če se le pravilno lotijo svojega dela. Po neuspelem delu, ker se ga niso lotili na pravem mestu, pa je marsikje upadlo navdušenje, dokler niso našli prave poti k uspehom. To je vzrok, da vse mladinske organizacije niso enako delavne in da mladinci po raznih vaseh ne kažejo dovolj navdušenja za svojo organizacijo in njeno delo. To pa vpliva tudi na to, da vse mladinske organizacije niso vedno enako delavne. Nekatere najboljše mladinske organizacije včasih kar kipe od navdušenja, potem pa se to za nekaj časa poleže ali celo zadremlje. Navdušenje je tesno povezano z delom in nalogami, ki si jih zastavijo; nikakor pa ne izhaja le iz navadne zavednosti, kot si nekateri predstavljajo — zavednost pa jim predvsem narekuje poiskati svojim močem,
sposobnostim in potrebam primerno delo.
 Zato se ni treba čuditi, če ugotavljamo, da je mladinska organizacija v Rudarski šoli v Dol. Lendavi že skoraj vsa leta od svojega obstoja vedno med najboljšimi v okraju. Pogoji, v katerih mladinci živijo, in izkušnje dela v mladinski organizaciji, ki jih starejši tovariši prenašajo na mlade, ki se zbirajo vsako jesen v prvem letniku, jim to omogočajo.
   Enake možnosti pa bo imela vsaka mladinska organizacija na vsaki šoli ali na vasi, ko bodo svoje delo enkrat dvignili na primemo stopnjo. Začetek je sicer težji, ker ni potrebnih lastnih izkušenj. Toda take izkušnje si sčasoma lahko pridobi vsaka organizacija, kakor je v preteklem letu dokazala mladinska organizacija v Veliki Polani. Pa tudi nekatere druge mladinske organizacije so imele precej uspehov pri svojem delu, čeprav še zaostajajo za Velikopolančani.
   S temi izkušnjami pa je treba seznanjati vse mlade člane, da se ne zgodi tako, kot se je že v nekaterih mladinskih organizacijah, da so po uspešnem delu zaspali. In ne le to. Kakor se vsaka stvar razvija, raste, tako je treba tudi v mladinski organizaciji iskati novih oblik dela. Če pregledujemo delo najboljših mladinskih organizacij, opazimo, da se njih delokrog spreminja, širi. Zato so lahko vedno delavne.  Nekoliko si oglejmo delo teh dveh najboljših mladinskih organizacij v lendavskem okraju.
                                                                                                Najboljša vaška mladinska organizacija
   Delo vaške mladinske organizacije v Veliki Polani dokazuje, da nikakor ne velja izgovor nekaterih, češ: »Lahko je tistim, ki so v šoli vedno skupaj, toda kako naj delamo mi na vasi.« Sicer so na vasi drugačni pogoji za delo, da se pa mnogo naredi, če se le delo prilagodi okoliščinam. Za dokaz naj nam služi nekaj uspehov mladinske organizacije v Veliki Polani.
   Tudi ta organizacija je v spomladanskem šestmesečnem tekmovanju v čast ustanovitve OF bila med najboljšimi in je prejela pohvalno diplomo od CK LMS v Ljubljani. Enako si Je zaslužila najboljše mesto v Jesenskem tekmovanju v čast obletnice ustanovitve JLA.
   Mladinci so disciplinirani v svoji organizaciji, kar so pokazali tudi pri vajah partizanskega napada in obrambe vasi, ki jih je organizirala organizacija Zveze borcev NOB. Člani mladinske organizacije so vestno izpolnjevali navodila komande fin jih ni zmotila mladostna navdušenost, da bi ukrepali kar po svoje. Mladinci, ki so že odslužili vojaški rok, pa so bili na vodilnih, komandnih položajih. Ko je partizanski napad na vas uspel in so jo partizani zavzeli, pa so domačini po zaslugi mladincev pogostili »partizane«, kakor, včasih za časa borbe.
   Ustanovili so svojo strelsko družino, ki je že žela lepe uspehe. Ne učijo pa se le streljati, temveč so člane, ki še niso bili pri vojakih, seznanili tudi s sestavo puške. Vadili so se v ostrem streljanju in so dosegli zadovoljive uspehe. V okviru strelske družine so ustanovili tudi pionirski strelski krožek s 14 člani. Sedaj je njihovo število naraslo že na 27 članov. Pionirji se najprej vadijo streljati z zračno puško. Njihov krožek pa vodi član mladinske organizacije. Primemo so si urediti strelišče za ostro streljanje, na katerem lahko streljajo na daljavo 200 metrov. Napovedali so tekmovanje vsem
strelskim družinam v okraju. Niso pa mogli pomeriti svojih sposobnosti v streljanju z drugimi, ker okrajni strelski odbor ostalih družin ni obvestil.
   Sodelujejo tudi v gasilskih vrstah. Ker se je do septembra vključilo v gasilsko organizacijo že 95 odstotkov vseh članov, so ustanovili mladinsko gasilsko desetino. Mladinci so pokazali svojo vnemo tudi kot gasilci.
   Pri delu pa ne pozabljajo niti na lastno izobrazbo in. na razvedrilo, ki ga najdejo pri kulturnoprosvetnem delu. Že jeseni so naštudirali igro »Navaden človek«, s katero so gostovali tudi na Hotizi. Tudi po knjigah pridno segajo. Imajo svojo knjižnico s 390 knjigami. 150 Izposojevalcev (všteti so tudi odrasli, torej nečlani mladinske organizacije) je v šestmesečnem tekmovanju v čast JA prebralo 450 knjig. Lepo število, ki se bo v zimskem času gotovo podvojilo ali potrojilo.
   Tudi oni imajo organizacijske stvari urejene. Kajti brez dobre organizacije in načrtnega dela ne more biti večjih uspehov. Legitimacije so pravočasno razdelili in tudi članarino zbirajo pravočasno. Zaostankarjev skoraj nimajo, vsaj neupravičenih ne. Na sestankih se je zbiralo povprečno 89 odst vseh članov organizacije. Niso zaostajali niti pri letnem občnem zboru vaške frontne organizacije. Vsi mladinci, ki so člani Fronte, so se občnega zbora udeležili.
   Morda so te naloge res težke, kot mislijo ponekod. Morda niso tako težke, kot pravijo drugje. Eno je gotovo: povsod, kjer se bodo mladinske organizacije zavzele za tako delo, bodo uspele. Sicer bodo uspehi lahko pri nekaterem delu različni, pri enem manjši, pri drugem pa celo večji, kot so jih dosegli Velikopolančani. Odvisno Je od okoliščin. Zato ni dobro v celoti prevzemati njihovih izkušenj, in se je od njih treba le učiti. Morda bodo kje iztuhtali še kaj boljšega. Gotovo se tudi Velikopolančani ne bodo zadovoljili z dosedanjimi uspehi.
                                                                                                                                                                                                                                    K.
  Mladinska organizacija v Rudarski šoli v Dolnji Lendavi
   Brez dvoma Je to najboljša mladinska organizacija v lendavskem okraju. Sicer imajo tudi nekoliko boljše pogoje za svoje delo, kot jih imajo vaške mladinske organizacije, kar pa se je pri ocenjevanju upoštevalo. Zato so v šestmesečnem tekmovanju v čast ustanovitve Osvobodilne fronte upravičeno zaslužili pohvalno diplomo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. Niti malo niso zaostajali v šestmesečnem tekmovanju v čast ustanovitve Jugoslovanske armade.
   čeprav je po končanem šolskem letu lani poleti nekaj mladincev odšlo na druga naftina polja na praktično delo, mladinska organizacija ni zaspala. V Lendavi preostali člani so, brez ozira na to, da jih je bilo malo, nadaljevali z delom po svojih sposobnostih in močeh. Poleg drugega so mnogo prispevali za zgraditev letnega kina v stanovanjski koloniji naftnih delavcev, kjer so opravili 643 brezplačne delovne ure in to vse po opravljenem svojem rednem delu.
   Predvsem pa so bili delovni pri prosvetnem delu in športu. Pisali in izdajali so svoj tedenski časopis. Z drugimi mladinskimi organizacijami pa so se povezali s tekmovanjem v športu. Z mladinsko organizacijo učencev v gospodarstvu so odigrali šahovski turnir na desetih deskah z rezultatom 3:2. Enako so tekmovali v nogometu in odbojki.
   Kmalu po začetku letošnjega šolskega leta, ko so se spet zbrali vsi mladinci polnoštevilno, so ustanovili svoj pevski zbor. Ta je imel že dva javna nastopa. Nastopili so na proslavi 32. obletnice ustanovitve SKOJ, nastopali pa so tudi na akademiji in proslavah. Precej časa so se pripravljali za nastop za Dan Armade z dramo »Kmečki upor« (»Seljačka buna«).
   V tej mladinski organizaciji Je poleg prosvetnega dela posebno priljubljen šport. Razredi so tekmovali med seboj v nogometu in odbojki. Tekmovali pa so tudi z drugimi mladinskimi organizacijami in društvi ter nastopili največkrat v nogometnem tekmovanju, kjer so štirikrat zmagali, štirikrat pa izgubili. V odbojki so dvakrat zmagali in enkrat izgubili, v šahu dvakrat zmagali, nekaj tekem pa je ostalo nerešenih.
   Svoje naloge pa lahko izpolnjujejo le zato, ker se po potrebi redno in polnoštevilne sestajajo ter se pomenijo o vseh tekočih nalogah in kako bi jih najboljše izpolnili. Tako skoraj soglasno napravijo dobre načrte za delo, ki jim prinese lepe uspehe, ker se za njih izpolnitev zavzamejo vsi člani.
   Srečno, veselo in uspeha polno novo leto 1952 želi vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem
                                                                                                     Ljudski glas
                             Mnoge organizacije in društva so se razgibale
   V čast 10-letnice naše ljudske Armade so v času šestmesečnega tekmovanja delovni kolektivi tudi v soboškem okraju počastili praznik naše ljudske vojske. Od preseganja delovnih obveznosti, urjenja v streljanju, pohodih, manevrih, raznih predavanj, kulturnih programov, pa vse do športnih tekem, so se vrstile prireditve. To veliko tekmovanje, ki se je sprožilo na poziv GO Zveze borcev, je končano. Mnogo delovnih kolektivov, fizkulturnih organizacij in drugih je bilo nagrajenih In pohvaljenih. Tudi v soboškem okraju niso bili med zadnjimi. Zato ne bo odveč, če na kratko opišemo uspehe, ki so bili doseženi v tem času:
   Strelstvo Je danes eno izmed najbolj množičnih društev v soboškem okraju. V času tekmovanja je število članov naraslo od 500 na 1500. Vsekakor zelo lep uspeh. Članstvo strelske družine v Soboti je pristopilo k rednim vajam v strelstvu. Zastopane so tudi ženske, ki so pokazale veliko zanimanje. V času tekmovanja so nekatere strelske družine uvedle proučevanje in spoznavanje orožja, spoznavanje zemljepisnih kart itd.
   Tudi Aeroklub je povečal število članstva v času tekmovanja od 118 na 185 članov. V tem času je članstvo delalo na pripravah za graditev novega hangarja In je pri tem naredilo 860 proštov ur. Organizirali so šest strokovnih predavanj na terenu in obnovili podmladek mladih tehnikov, da je pričel z delom. V mesecu juniju so izvedli padalski tečaj s 15 člani in tudi skoke pri katerih je sodelovalo 30 padalcev V mesecu novembru so popolnoma obnovili letalo »Salamandra« z lastnim
materialom in denarnimi sredstvi. Nadaljujejo pa z obnovo letala »Cehling«. Obe letali sta bili 75-odstotno poškodovani. Tudi modelarji so izdelali 11 modelov in so tekmovali v Beltincih.
   Zelo agilno je delovalo tudi avto-moto-društvo. Posebno na podeželju je bilo veliko zanimanje za te vaje ljudske tehnike. V času tekmovanja se Je izvežbalo 22 traktoristov, 50 članov za vozače motornih koles, 46 vozačev za osebne avtomobile in 15 vozačev za tovorne kamione. Od tega števila je velika večina iz podeželja. Na novo so organizirali traktorski krožek v Rakičanu, v katerega je vključenih 30 članov. V Gor. Petrovcih , Rogaševcih in Cankovi pa avto-moto-krožek. V članstvo se je vključilo 273 novih članov. Uspešno deluje tudi elektro-strojni klub DES, v katerega je vključenih 28 moških in 4 ženske. Ta klub je v času tekmovanja imel po vaseh 18 strokovnih predavanj.
   Med sindikalnimi podružnicami je bila v okraju najbolj delovna sindikalna podružnica v Rakičanu. V času tekmovanja so ustanovili kulturnoumetniško društvo, tki šteje 52 člana. Ta kolektiv je ustanovil
lastno strelsko družino, ki šteje 47 članov. Organizirali so krajevni manever s pomočjo organizacije ZB, ki je zelo dobro uspel. Imajo šahovsko sekcijo, ki šteje 12 članov in čitalnico, ki so jo razširili v Času tekmovanja na 428 knjig. Imajo tudi gasilsko četo, ki je zelo agilna. V mesecu novembru je imela 4 praktične vaje v zvezi z vajami PLZ. Med tekmovanjem so povečali število svojih članov za 15 in so vključili predvsem mladinke.
   Izkazala se je tudi sindikalna podružnica Splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki je v času tekmovanja ustanovila strelsko družino, v katero se je vključilo 25 članov. Člani sindikalne podružnice so si napovedali tekmovanje med oddelki glede čistoče. v varčevanju sanitetnega materiala in, podobno. V času tekmovanja jim je uspelo, da so znižali potrošnjo sanitetnega materiala za 30 odst. V tem času so člani naredili nad 2000 prostovoljnih ur. Imajo šahovski krožek, ki dobro dela, in pevski zbor, ki je nastopil že na lavnih prireditvah.
   Pomembne uspehe je v času tekmovanja dosegla tudi orga-
                                                                                                                                                                                                           (Nadaljevanje na 2. strani)
                                               Mnoge organizacije in društva so se razgibali
(Nadaljevanje s 1. strani)
nizacija RK. Posebno aktivni sta bili krajevni organizaciji v Gor. Lendavi in Beltincih, ki sta dobili pohvalne diplome.
   Lep napredek so zabeležili tudi gasilci. V času tekmovanja so pridobili nad 600 novih članov. Imeli so po vsem okraju strokovna predavanja.
   Mladinska organizacija je delala predvsem na tem. da bi se čim več mladine vključilo v razna društva in dosegla pri tem pomembne uspehe. Na gradnjo proge Doboj—Banja Luka je šlo v tem času 143 mladincev. V čast 32. obletnice ustanovitve SKOJ je bil organiziran partizanski pohod v Vaneče, kjer je padel prvi član SKOJ v Prekmurju.
   Tudi Telovadno društvo je s svojimi 239 člani, kolikor jih ima, tekmovalo v predpisanih disciplinah.
   SKUD »Štefan Kovač« iz Sobote je v proslavo desetletnice JLA uprizorilo opereto »Planinska roža« za garnizijo v Mur. Soboti.
   Za zaključek je bil na pobudo organizacije ZB organiziran partizanski manever dne 15. in 16. decembra, kjer je sodelovalo nad 500 ljudi. Sam manever je zelo dobro uspel.
   To je le nekaj uspehov, ki so jih dosegle organizacije in dru-
štva v času tekmovanja. V soboškem okraju sta izmed organizacij in društev dosegli največ uspeha sindikalni podružnici na državnem posestvu v Rakičanu in v bolnišnici v Murski Soboti.
  Poleg uspehov bi lahko govorili tudi o pomanjkljivostih nekaterih organizacij in društev, katerih tekmovanje je bilo pomanjkljivo ali pa sploh niso tekmovali. Jasno je, da v tekmovanju ne morejo doseči vsi enakih uspehov, zato bi s te strani bile nekatere pomanjkljivosti še opravičljive. Ni pa opravičljivo, če se ponekod za tekmovanje niso niti dovolj zmenili. Zakaj bi nekateri morali vedno zaostajati? Pri njih bi bilo treba poiskati ovire, ki gotovo niso nepremagljive, in jih odstraniti. Tako bo bodoče delo in bodoče tekmovanje — kljub temu, da to v celoti vzeto, ni bilo slabo — lahko še boljše.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 3. januarja 1952
V novo leto
   Z današnjo številko začenja Ljudski glas četrto leto svojega življenja. V teh letih njegovega izhajanja se je marsikaj izpremenilo, kakor v življenju naših ljudi, tako tudi v listu. Drugače biti ni moglo, če list ni hotel zaostajati za življenjem in napredkom, ki nikoli ne miruje.
   Mnogo se je spremenilo v zadnjih letih, toda eno je ostalo neizpremenjeno: to je cilj, katerega si je postavilo naše delovno ljudstvo, ki si hoče ustvariti boljše življenje, kot ga je imelo včasih, in težnje ter naloge »Ljudskega glasa«, prispevati Čim več k uresničitvi tega cilja.
   Take smotre je prevzel »Ljudski glas« že ob svoji ustanovitvi Ustvarjanje teh smotrov pa ni šlo brez težav, kakor tudi ustvarjanje socializma, ustvarjanje boljšega življenja za vse delovne ljudi, ne poteka brez težav. Vsako delo zahteva svoj trud. Gotovo pa je najtežje delo, pomagati pomoči pogrebnemu, posebno, če človek nima dovolj potrebnih sredstev in moči.
   Kako je lahko »Ljudski glas« pomagal pri ustvarjanju socializma?
   Hiš ni gradil, Žita ni prideloval niti proizvajal obleke. Vsega tega s svojimi sredstvi ni mogel. Kljub temu pa delež lista pri ustvarjanju socializma ni tako brezpomemben, če svojo nalogo zadovoljivo opravlja. Mar ni važno, pa še kako važno, Če javnost opozarja na napake in jih tako pomaga odpravljati? Ali še bolj, če razkriva špekulante, ki s svojimi lažmi varajo in plašijo poštene delovne ljudi? Če pomaga z nasveti in dobrimi izkušnjami? Vse to in še marsikaj drugega lahko mnogo prispeva k zboljšanju življenjskih razmer pri nas.
   Seveda »Ljudski glas« svojih nalog ni vedno opravljal v zadovoljivi meri, ker ni imel dovolj sodelavcev, ker se ga frontovci niso dovolj posluževali in v njem opisovali svoje dobre izkušnje pri delu ali pojasnjevali vzroke raznih pomanjkljivosti. »Ljudski glas«, glasilo Osvobodilne fronte, bo svojo nalogo opravljal zadovoljivo le takrat, ko bo v njem priobčenalo svoje mnenje in predloge čim več frontovcev. Takrat bo list postal v pravem pomenu besede frontno glasilo in ljudski list.
   Vsega tega ni mogoče doseči naenkrat. Tega se zaveda tudi 
uredništvo, zato se bori, da bi list tudi v takih pogojih, v kakršnih izhaja danes, in s takimi sodelavci, ki so se doslej pridružili, bil čim boljši. Uredništvo bo vedno upoštevalo Vse dobre predloge naročnikov In bralcev v želji, da bi bili z listom vsi čim bolj zadovoljni.
   Poleg sodelovanja z dopisi in članki pa je važno tudi pridobivanje novih naročnikov. List se mora, kakor vsako drugo podjetje, sam vzdrževati. Čim več naročnikov pa ima, čim več izvodov se tiska, tem cenejši je posamezna številka lista. Zato, če bo imel več naročnikov, bo lahko včasih izšel tudi na šestih ali celo na osmih straneh.
   Zato se zgrnite okrog svojega glasila In sodelujte!
                                                                                                                                                                                                             UREDNIŠTVO
Plodna diskusija -  dobri sklepi!
   Občni zbor frontne organizacije v Murski Soboti je bil ločen po štirih rajonih. To je bilo potrebno zaradi tega, ker celotna organizacija šteje 2085 članov in v Soboti ni primerne dvorane, kjer bi se lahko zbrali vsi člani. Po poročilih na občnem zboru je v OF Murska Sobota vključenih 969 moških, 848 žensk in 268 mladincev obojega spola. Od celotnega števila pa je 1202 članov sindikalnih organizacij, tako da ti imajo absolutno večino. Med letom je število članov precej padlo, kar je bilo posledica zmanjšanja državnega in gospodarskega aparata in premestitev ljudi iz mesta ter izvedbe sklepa, naj se vsakdo vključi v frontno organizacijo tam, kjer stanuje. Kajti prej je soboška frontna organizacija imela precej takih članov, ki so bili v Soboti le zaposleni, stanovali pa so na podeželju. Prvotni padec članstva pa se je v tekmovanju v čast desetletnice OF zmanjšal, ker so bili sprejeti novi člani.
   Razdelitev organizacije na osem rajonov se v letošnjem letu ni obnesla, ker Mestni odbor OF, ki je imel pet plenarnih sestankov, ni poskrbel za dovoljno koordinacijo in izvedbo sklepov. Mestnemu odboru OF tudi ni uspelo vskladiti in usmerjati vse politične, gospodarske in kulturnoprosvetne dejavnosti v mestu. Zato so nekatera delavnejša društva — kot gasilsko in obrtniki — delali na pobudo lastnih odborov. Sicer so eni in drugi člani OF in je njihova podjetnost pohvale vredna prav zato, ker niso čakali navodil le od Fronte, temveč so delali tudi po lastni uvidevnosti. Če pa bi Mestni odbor OF delo društev usklajeval in manj delavnim dajal pobudo, pa bi uspehi vseh društev v mestu bili mnogo večji.
   Mestni odbor OF je v letošnjem letu zbral članarino v znesku 85.281 din. V primeri s 
preteklim letom je plačevanje članarine padlo, kar gre na račun nerednega pobiranja članarine, ker niso bili povsod postavljeni ulični zaupniki, ki bi članarino zbirali. Zato bo treba neplačano članarino še zbrati. To pa ni bila krivda blagajnika tov. Joška Brumena, temveč celotnega odbora, kajti blagajnik je imel svoje poslovanje v redu, ni pa mogel pobirati članarine po vsem mestu.
   Člani Fronte so se udeleževali tudi prostovoljnega dela. Pri tlakovanju Kolodvorske ulice in avtobusnega postajališča so opravili 2800 ur. Poleg tega so frontovci Turopolja popravljali ceste na svojem področju, predvsem pa so se izkazali prebivalci Agrarne ulice. Skoraj vsi frontovci pa so sodelovali pri reševalnih delih ob jesenskih in spomladanskih poplavah. Frontovci, člani MLO. pa so pomagali pri gradnji dvorane za kino. S tem so hoteli dati pobudo še ostalim članom. Vendar je njihov vzgled ostal osamljen.
   Ker v deževnem času še vedno preti nevarnost poplav v mestu in okolici, so na občnem zboru frontovci predlagali, naj bi se začeti razbremenilni kanal Ledava—Mura dokončno izkopal in tako nevarnost odpravila za vedno, če zaenkrat ni možno
na cestah zgraditi večjih mostov, so predlagali, da bi gotovo bilo dobro čez ceste položiti cementne cevi, kot jih uporabljajo za manjše mostove Tako so celo vnesli v sklepe, naj bi se Fronta zavzela, da bi se razbremenilni kanal v letošnjem letu dokončno uredil.
   V diskusiji so tudi predlagali ureditev nekaterih zanemarjenih predelov mesta: ureditev kanalov, ulic in razsvetljave ter nekaterih drugih del za olepšanje mesta, kar je v sklepih dobilo tudi svoj prostor. Zelo prizadeti so tudi zaradi slabih prometnih zvez, odkar vozita iz Sobote proti Pragerskemu le dva vlaka, in želijo, da bi se te kmalu izboljšale.
   Še več kot o gospodarskih stvareh pa so na občnem zboru razpravljali o raznih organizacijskih stvareh in o kulturno-prosvetnem delu ter vzgoji. Pobiranje članarine gotovo ni nevažno. Zato so se pomenili, kako bi članarino lahko pravočasno pobrali. Kakor je bilo slišati predlog med diskusijo, so ga vnesli tudi v sklepe, da se za zbiranje članarine organizacija razdeli na osem sektorjev, vsak sektor bo imel svojega zaupnika, vsaka ulica pa še uličnega zaupnika, ki bo pobiral članarino. Ti zaupniki pa bodo prebivalstvo svojega kraja obveščali tudi o sestankih, predavanjih, o frontnem delu ter vsem ostalim, kar bo Fronta imela sporočiti svojim članom. Kajti med diskusijo se je tudi ugotovilo, da bi udeležba na predavanjih bila večja, če bi ljudje bili obveščeni.
   Pereča zadeva, ki so jo obravnavali na sestankih, pa je bil kulturni dom, katerega pa v Soboti še ni. Ker so v letošnjem letu nekatera društva pokazala velik napredek, je kulturni dom tembolj potreben. Še večjo potrebo pa utemeljuje dejstvo, da bo z združitvijo prekmurskih okrajev Sobota postala center Prekmurja in bo zaradi tega morala biti tudi kulturni cen-
ter. Na občnem zboru pa niso le ugotavljali, da doma ni in da bi bil potreben, temveč so imeli tudi predloge, kako ni ga začeli graditi. Sicer bo tukaj treba še mnogo premisliti, če se bo predlog dal uresničiti v taki obliki. Gotovo pa ni tako slab. da ne bi mogel dati povoda za razmišljanje. Če ni možno dom zgraditi v enem letu, so predlagali, naj bi ga gradili v etapah: prvo leto temelje, drugo leto zidovje in čez nekaj let bi Sobota imela svoj kulturni dom. Zidavo tega doma bo Fronta podprla z vsemi svojimi močmi, so zapisali v sklepih.
   Pomenili so se tudi o bodočih volitvah v Mestni ljudski odbor in republiško ter zvezno skupščino. Pri zadnjih volitvah so se Sobočani dobro odrezali in tudi v prihodnjem letu nočejo zaostajati.
   Med sklepe pa so zapisali se druge stvari, kot sodelovanje frontovcev v vseh organizacijah in društvih, predvsem pa tesna povezava s sekcijo AFŽ in mladinskimi organizacijami. Ob državnih praznikih se bodo vsi frontovci zavzeli za primerno ureditev in okrasitev mesta, kakor tudi za čimvečjo udeležbo na proslavah. Pregledali bodo v vsem mestu, kateri ljudje še niso člani in če s svojim delom in vedenjem zaslužijo, da bi lahko bili. Kdor je vreden biti član Fronte, se bodo z njim pomenili, da se bo vpisal.
   V diskusiji so obravnavali še mnoge druge stvari diskusija pa je dala velik prispevek za dobre sklepe.
                                                                                               PISALNI STROJ, KI PIŠE SAM
  V italijanskih tovarnah pisalnih strojev so izdelali nov tip pisalnega stroja, s katerim lahko piše, ne da bi se dotaknil črk. Stroj dela z električno energijo. Naprava, ki je v stroju, lovi izgovorjene besede, elektrika pa potisne črko in odtipkuje besede.
                                                                                         MADŽARI ZASEDLI NAS OTOK NA MURI
   Madžarske obmejne vojaške enote so se izkrcale na Murinein otoku v Medžimurju, ki leži na naši strani in je vedno pripadal Jugoslaviji. — Zvezna vlada v Beogradu je zato ukrenila v Budimpešti potrebne diplomatske korake, da bi se izognila incidentom.
Vrednost dinarja v primeri s tujimi valutami
  Vlada FLRJ je izdala odločbo, po kateri se določa vrednost dinarja v odnosu na čisto zlato in sicer 2,9622 miligrama čistega zlata za en dinar oziroma 337.583 din za 1 kg čistega zlata. S tem pa se obenem ukinja devizni dinar, kar bo olajšalo našim zadrugam in podjetjem trgovanje z inozemstvom. Izvozna podjetja pa ne bodo več dobivala povračil iz fonda za izenačenje cen pri izvozu.
  Za primerjavo navajamo nekaj tujih valut, ki veljajo od 1. januarja 1952: 1 ameriški dolar 300 din, 1 angleški funt 840 din, 100 šilingov 1.153,84 din, 100 francoskih frankov 85,71 dinarjev, 100 Italijan, lir 48 din.
ZNIŽANE CENE ZDRAVILOM
  S 1. januarjem so bile znižane cene skoraj vsem zdravilom. Pri nekaterih zdravilih je znižanje občutnejše, pri drugih manjše. Najbolj so pocenili tista zdravila, po katerih je veliko povpraševanje in za katera ni treba zdravniškega recepta. Tako prodajajo aspirin po 4 din, piramidon po 3 din, kodalgin po 10 din, sulfatiazol po 8 din, kofepirin po 10 din itd. Tuba cinkove masti stane 50 namesto prejšnjih 120 din. Cena tube masti za otroke je znižana od 120 na 80 din, za borvazelino od 90 na 40 din itd. 10 gramov kamilčnega čaja stane 6 din namesto 18 din.
  Znižanje cen pa velja tudi za zdravila, ki se trajno uporabljajo. To znižanje pa ni bilo določeno povprečno v odstotkih, temveč posebej za posamezna zdravila. Pri tem pa se niso upoštevali le proizvajalni stroški za zdravila, ampak predvsem povpraševanje po zdravilih.
                                                                                       Popis živine, perutnine in čebelnih panjev
  Letos od 16. do 20. januarja se bo izvršil popis živine, perutnine in čebelnih panjev po vsej državi. Ta popis je zelo važen, česar se mora zavedati vsak kmetovalec, kakor tudi vsi, ki bodo pri tem popisu sodelovali. Čeprav smo skoraj vsako zimo po osvoboditvi — razen ene — imeli take popise, se tega ne sme podcenjevati. Ta popis bo važen predvsem iz dveh razlogov: ugotovil bo, koliko sl je naša živinoreja opomogla od posledic predlanske suše in kako vpliva na razvoj živinoreje odprava obvezne prodaje ter drugi gospodarski ukrepi, ki jih je lani izvajala naša vlada.
  Ker je živinoreja zelo važna v vsaki državi, je potrebno imeti pregled nad njenim razvojem ali nazadovanjem, kar v vsaki državi ugotavljajo s popisi. Podrobnosti in navodila o popisu bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk.
  Taka je vrednost dinarja v odnosu do tujih valut. Pri nas bo pa še vedno veljalo, da bo dinar tem več vreden, čim večja bo naša proizvodnja, čim več blaga bo na našem trgu, ker bo blago tem cenejše. Cim ceneje pa bomo kupovali blago, tem več bo dinar za nas veljal.

                                                                                            AMERIČANI
  PLAČALI 120.000 DOLARJEV ZA ŠTIRI LETALCE Madžari so obsodili ameriške letalce, ki so bili prisiljeni pristati na madžarskem ozemlju, na tri mesece zapora ali na plačilo 120.000 dolarjev denarne kazni. Ameriška vlada je privolila v plačilo zneska, pač pa je izvedla sankcije proti Madžarski s tem, da je zaprla madžarske konzulate v New Yorku in Clevelandu. Ameriški letalci so že prileteli na Dunaj. Ameriška vlada je tudi prepovedala potovanje svojih državljanov v Madžarsko.
  V   Parizu razpravljajo o ustanovitvi evropske
                                                                                              armade
  V    Parizu se je sestalo šest zunanjih ministrov zapadnoevropskih držav na konferenci, kjer razpravljajo o ustanovitvi skupne evropske armade. V več točkah so se že sporazumeli, kakor da je potrebno prehodno razdobje pri ustanovitvi evropske armade in da mora v tem prehodnem razdobju priti do evropske federacije. Razpravljali so že tudi o finansiranju evropske armade, in sicer bi naj vsaka država finansirala svoje enote v armadi. Konferenca še traja.
                                                                                    Angleži pričakujejo padec egiptovske vlade
 V zadnjem času so v Kairu postavili v vlado dva Angležem zelo naklonjena predstavnika, da bi tako prej prišlo do ureditve spora. V Londonu pričakujejo sestavo koalicijske vlade, ki bi potem lahko uredila spor z Veliko Britanijo tako, da bi bil sprejemljiv za obe strani. Egiptovski zunanji minister pa trdi, da bo Egipt vztrajal pri svojem sklepu, da se umaknejo britanske čete in da dobi Egipt Sudan.
                                                                                    V Beogradu je zasedala Ljudska skupščina
  27. decembra se je pričelo v Beogradu II. izredno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Ljudska skupščina je obravnavala razna gospodarska vprašanja v zvezi zakonskih predlogov o planskem vodenju gospodarstva, predlogu zakona o proračunu in družbenih prispevkih ter davkih. Glavne referate sta imela predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič in finančni minister Milentije Popovič.
 Živahno delo v Razkrižju
  V vzhodnem delu ljutomerskega okraja leži vas Razkrižje. Tudi ti vaščani delajo, čeprav se o njih bolj malo sliši.
  Odbor Protiletalske zaščite je imel v kratkem času tri seje. Organizirali so potrebne ekipe, za katere bodo v januarju pripravili potrebne strokovne tečaje. Za sanitetno in veterinarsko službo imajo lastne predavatelje. Gasilsko ekipo sestavlja članstvo gasilskega društva in ne bo potrebno posebnega tečaja. Za ostalo službo pa bodo dobili predavatelje na Okrajnem odboru PLZ.
  Na zadnjem sestanku so si gasilci izpopolnili svoj upravni odbor, določili Čas letnega zbora in se pomenili o pripravah ter o načrtu dela za bodoče leto.
  Mladinska organizacija je dne 15. decembra imela svoj redni sestanek. Udeležilo se ga je veliko število mladine. Pomenili so se predvsem o delu v zimskem času.
  Prav lepo deluje kmetijska nadaljevalna šola. Mladina je uvidela, da bo pri tem pouku mnogo pridobila za svoj poklic, zato je obisk zelo dober. Na tej šoli predavajo tudi domači kmetijski strokovnjaki. 
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek
Viktor Š.:
 v
Čudak Sraka
(odlomek)
                                                                                                      (Nadaljevanje in konec)
  Branl se je misli, da je sam pravzaprav tudi tat, čeprav mu je sleherna misel to vedno bolj očitala. Hočem samo živeti, si je ponavljal, samo zadovoljno živeti! Vsi bi morali zahtevati od življenja le toliko, da bi lahko zadovoljno živeli in potem ne bi hodil ne jaz, ne kdo drugi z vrečo po pridelke na tuje njive ...Nihče ne bi potem hodil v Srakovo shrambo po žito; in če bi kljub temu, potem bi to bil pokvarjen človek, kateremu ne bi smelo biti mesta na tem svetu.
  Trudno je dvignil s tal dogorevajočo svetilko, prav počasi vstal in se nameril iz shrambe. Sklonjen nizko nad zemljo, je opazoval tla. Tu in tam je zapazil zrno in ob njem sled moškega stopala. Komaj je bilo opaziti oboje, a vodilo je mimo hiše, mimo oken, na kolno pot in potem se je videlo samo še sledove kmečkega voza, ki je stal na cesti. Na mestu, kjer je stal in so tatje nalagali, je bilo vse steptano v ravna tla, a na cesti so bili še stari sledovi kmečkih
voz... Sraka je postal, nemočno kimal, potem pa se je s trudnim, drsajočim korakom vrnil v sobo in vlegel. Kaj bi drugega storil? Ležal je in gledal skozi nizko in majhno okno v neprodirno temo in prisluškoval dihanju žene in Srakca.
   Tako je moralo biti! je razmišljal Sraka, ko bi najraje zaspal in pozabil na vse. Tako je moralo biti, da živim prav na tej zemlji in da je bil moj oče tisti, ki je obstal, namesto kje drugje, ravno tukaj. Tako je moralo biti, da je oče padel na njivi in da ga je pobrala smrt na mojem ramenu, še preden sem ga prinesel domov. Moralo je biti tako, da nisem niti solze potočil za njim, da sem šel nazaj na polje in izoral, kar je ostalo... Pomlad je obujala življenje, njemu pa ga je vzela. Star je že bil, zgrbljen in upehan od truda... Gotovo bo moralo biti tako z menoj. Brez pritožbe skozi življenje in brez pritožbe iz življenja ... Ko najmanj želiš in najmanj čakaš, ti nekaj zmanjka, nekaj, kar najbolj pogrešaš še dolgo, brez česar nisi mogel živeti in na kar
nikdar preveč nisi mislil, ker ti je bilo preblizu in si pač mislil, da bo vedno tako... Vidiš, da tega več ni in niti solze ne potočiš, ker veš, da tako mora biti in da je potemtakem prav. Samo postaraš se in v duši ti nekaj manjka ... Malo več praznega je tam... In ko je vse prazno, potem se lahko čudiš, zakaj si še na svetu, zakaj imaš na tej zemlji postor, ko je v tebi že prazno in nikomur več nisi potreben...
   Sraka je jezno stisnil ustnice in pesti, ko je vstopil skozi veliko vežo in še večjo sobo, v sobo Premožnega. Trdo ga je gledal, ko je videl, kako ponosno sedi v naslonjaču in kadi ogromno cigaro, ki ga njen dim ovija kot jesenska megla. Gledal ga je tako, da ga je pogled spominjal na črno, grozečo vodo v strugah ob reki. Sraki se je zdelo, da mu vpije: pazi, da ne stopiš čez rob, ker boš za večno v mojem smrtnem objemu! Premožni pa se je samo smehljal in bobnal s prsti po mizi. Se celo prikimal je z debelo glavo:
   »Kaj pa vas je dobrega prineslo, kradljivi Sraka?«
   »Prišel sem vas vprašat, kaj še delate na tem svetu?« je siknil Sraka in stopil korak bliže.
   Premožni se je zresnil in ga čudno pogledal, potem pa je po-
časi vzel cigaro iz ust in odpihnil dim.
   »Kaj?« ga je dvomljivo vprašal.
   »Prazni ste, čisto prazni, kot stari sod iz katerega je iztočeno vino. Kaj še delate ha svetu?« je mračno siknil Sraka. »Nihče vas ne rabi! Ljudem odjedate življenje in prostor... Mogoče bi se že kdo rodil — človek, ki bi živel in brez katerega mnogo ljudi ne bi moglo živeti. Pa ne more, ker ste še vi tukaj...«
   »Kaj mi hočeš dopovedati?!« ga je nejevoljno vprašal Premožni. »To nima nič opraviti z mojim delom. Samo čas zapravljam s teboj.«
   »Čas zapravljate, to je točno. In nič nimate opraviti z ničemer. Nimate zakaj živeti! Brez vas lahko živijo vsi ljudje in zato ste nepotrebni, kot star prazen sod. Mene rabita sin in žena ... Brez mene ne moreta živeti; in še prerano me bo pobralo s tega sveta... Meni ni vseeno, kje in kaj imam, ker vse kar imam za sebe, pomeni življenje, vam pa je vseeno, ker imate toliko, da vam lahko pokradejo vse in še imate dovolj, da bo vsa vaša družina živela bolje kot vsa naša vas skupaj!« je vedno bolj razvneto govoril Sraka, a Premožni se je vedno bolj smeja!.
   »Nor si, Sraka!« je presekal tok Srakovih besed. »Moram skrbeti za to, da mi nihče ne bo kradel, da mi ne bo kradla dekla, ne hlapec in vsi tisti, kateri so pri meni v službi. Moram biti tu, zato da izračunam, koliko se še kje da iztisniti, da bo več pod mojim gospodarstvom; in to so velike reči — računi, načrti...«
   »Vsi ti bodo kradli, le pazil Tvoj sin in hčerka in žena in vsi, kar jih imaš, ti kradejo, ker vedo, da ti lahko kradejo; z dobro vestjo ti kradejo, ker to ni tvoje, ker je od tistih, ki smo tukaj živeli prej, kot si ti prišel in prej, kot si si nagrabil! Odveč si tukaj in to sam veš, zato nas toliko stiškaš in moriš, zato ker čutiš, da je v tebi vse prazno, kot v bobnu, in zato bi se rad napolnil z našimi solzami, preklinjanjem in sovraštvom. Rad bi se do vrha napolnil, da bi še z večjo težo pritiskal na naša življenja, preko katerih greš... Ker je v tebi prazno in ne čutiš nič, odmeva naše sovraštvo v tej praznini še huje in čutiš, da si proti temu nemočen, zato si pomagaš z močjo denarja, ki naj bi te poveličal v boga, kateremu se naj klanjamo. In klanjamo se ti s sovraštvom in to, klanjanje je tvoja smrt. Napih-
ni se do zadnjega čim prej, da se razpočiš kot mehur...«
   Sraka mu je stal tako blizu, da mu je dihal v obraz. Premožnega je popadla groza, da se ni mogel ganiti. Komaj je zmignil z roko in zajecljal:
   »Izgini... Ven!«
   Toda Sraka se ni mogel premagati, pograbil ga je za vrat in potegnil k sebi, ga stresel in še stresal ter sikal:
   »Napihni se, napihni, da se razpočiš!« In še ga je stresal, dokler mu v roki ni obvisel le prazen meh, ki je bil prej napet in tolst Premožni. Spustil ga je in potegnil z roko čez oznojeno čelo...
   Sraka se je strahoma in utrujeno zganil in ozrl okrog sebe. Čutil je burno utripanje srca, se privzdignil na komolce in videl, da je za oknom že bledikava svetloba in da leži v postelji. Ob njem pa še vedno mirno diha žena. Dobro se mu je zdelo, da so bile vse samo sanje in da je že jutro...
   Jutro... Toda kakšno jutro! V gostih kosmičih je naletaval sneg in vejevje ga je prestrezalo. Tako nagosto je naletaval, kot da bi hotel skriti vse, kar je bilo gorja in trpljenja.
   Sneg je naletaval. Z njim pa so naletavale v Srakovo življenje nove skrbi...
Murska Sobota, 3. januarja 1952
LJUDSKI GLAS
Stran 3
VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV
Razbiti so hoteli zadrugo —
   znašli pa so se le pred sodiščem
   Te dni so se morali zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Soboti trije razbijači kmečke delovne zadruge v Gornjih Petrovcih. Obtožnica jim je očitala, da so od lanske pomladi naprej začeli namerno škodovati zadružnemu gospodarstvu in enotnosti v zadrugi s tem, da so se odrekli delu in sklepom upravnega odbora, širili razne alarmantne vesti ter s svojim vplivom na zborih zadružnikov onemogočili sklepe o planski vzreji prašičev, sprejemanju gospodarskih načrtov itd. Če pripomnimo, da so obtoženi zadružniki Karel Kerčmar, Aleksander Kerčmar in Lutar Koloman iz vrst »bivših večjih posestnikov«, ni težko ugotoviti, da so obtoženci stremeli le za tem, da bi čim hitreje prišlo do razpusta zadruge v vasi.
   Tako je bilo med razpravo dokazano, da so obtoženci letos razširili med zadružnike govorice, da bodo tudi puconski zadružniki izstopili iz zadruge, kar so se oni baje osebno prepričali pri poedinih zadružnikih v Puconcih. Te svoje izjave, ki so očividno imele namen vplivati na omahljive zadružnike, naj vložijo izstopno izjavo, so iznesli tudi na sestankih. Tako sta Lutar in Kerčmar na zboru zadružnikov dne 22. 9. l. l., ko so razpravljali o načrtni vzreji pitancev v letu 1952, onemogočila razpravljanje s tem, da sta iz javljala: »Kaj bomo razpravljali o reji prašičev za prihodnje leto,

                                                                                            V Apačah so razdelili priznanja
   Proslavitev Dneva Jugoslov. ljudske armade so letos v radgonskem okraju povsod dobro pripravili. Glavno zaslugo za to ima Okrajni odbor ZB, ki je ob zaključku šestmesečnega tekmovanja na čast 10. obletnice JLA poskrbel za proslave.
   Krajevna zveza v Gor. Radgoni Je pripravila proslavo v dvorani doma kulture v obliki akademije s pomočjo SKUD »Jože Kerenčič«. Udeležila se Je je velika množica ljudi in pripadnikov JLA, Proslavo so
dobro pripravili tudi v zadružni
                                                                                          vasi Žepovci, kjer je tamkajšnja krajevna zveza s pomočjo mno-
žičnih organizacij izvedla pester spored s skečem »Upor« in petjem partizanskih pesmi.
   Najboljša akademija pa je bila na Dan JLA v Apačah, katere se je udeležilo nad 250 ljudi. Po slavnostnem govoru sekretarja OO ZB za radgonski okraj tov. Alojza Markona je šolska mladina nižje gimnazije nastopila s pestrim kulturnim sporedom. Devet najboljših ko-
mandirjev centrov predvojaške vzgoje in najboljših članov ZB je prejelo pismena priznanja za uspehe v šestmesečnem tekmovanju. V počastitev žrtev NOB je strelska družina s pripadniki predvojaške vzgoje oddala tri Častne salve iz 12 pušk. Ob tej priliki so bili pripadniki JLA-graničarji obdarjeni z lepimi darili, ki so jih poklonile množične organizacije Apač. Center predvojaške vzgoje Apače, ki je najboljši v okraju, je prejel ob tej priliki prehodno zastavico v trajno last. Strelska družina je v čast dneva JLA organizirala tekmovanje 21 najboljših strelcev. Sklenili so tudi organizirati posebno grupo žen in mladink v strelski družini.
   Proslave dne JLA so uspešno izvedli tudi v Benediktu, Tratah in Cerkvenjaku.        -jh.
ko pa ne vemo, kdo bo še ostal v zadrugi?« K temu pa je Lutar demonstrativno pripomnil, da bo v nekaj dneh vložil izstopno izjavo, kateri bodo sledile še druge. Tako so se zadružniki razšli, ne da bi sprejeli kakšen sklep.
   Prav tako je Karel Kerčmar nastopil proti planiranju za leto 1952 ob neki drugi priliki, ko so zadružniki razpravljali o proizvodnem planu za prihodnje leto. Tudi takrat je Kerčmar vplival na zadružnike s svojimi trditvami, češ: »Zakaj bi planirali ko pa ne vemo, če bo zadruga sploh še obstojala?« Jasno je, da so take in podobne trditve polagoma vznemirile večino zadružnikov, kar je imelo za posledico, da je 13 zadružnikov vložilo izstopne izjave.
   Obtoženi Kerčmar Karel, pa je izpodkopaval zadrugo tudi ob drugih prilikah. Tako je letos pomladi raztrosil med zadružnike vest, da bo postala zemlja tistih zadružnikov, ki po preteku treh let ne bi izstopili iz zadruge, državna, kar je baje bral celo v Uradnem listu.
   Vse te laži (Uradni list o tem ni nikdar pisal) so bile razkrinkane šele na razpravi, ki je jasno pokazala nepoštene namene obtožencev. Zadružniki v Petrovcih pa so se do dobra prepričali, da je le bolje, če o svoji zadrugi odločajo vsi zadružniki ne pa samo »bivši veljaki« — ti so imeli namreč med omahljivci še vedno glavno besedo. Zadruga v Petrovcih ima vse objektivne pogoje za uspehe, kar bo brez dvoma, če bo krenila po pravi poti, tudi dokazala.
   Ob zaključku razprave, v kateri so nastopili tudi branilci, je sodišče izreklo kazni: Koloman Lutar je bil obsojen na 8 mesecev, Karel Kerčmar na 7 mesecev, Aleksander Kerčmar pa na 4 mesece zapora.

                                                                                                         Ščavniško dolino elektrificirajo
   Frontovci v Ščavniški dolini so se pridno lotili dela za elektrifikacijo svojih vasi. Med naj-
delavnejše spadajo  frontovci Bolehnečicev, Berkovcev in Žih-lave. Pobudo za delo je dala KDZ Bolehnečici in tudi pomaga največ z denarjem. S prostovoljnim delom so v kratkem času postavili transformator, kateri čaka nadaljnje opreme. Pripraviti bo treba še drogove, katere bodo zbrali sami, dočim nekaj žice imajo že pripravljene.
   Ob strani pa stojijo frontovci Kokoričev, čeprav so ostali tudi njih povabili k delu. Sestanka, na katerem so se hoteli pomeniti o skupnem delu, se je udeležilo le nekaj članov. Dolžnost Fronte je, da z delom pripomore k skupnim uspehom, da se tudi njim uresničijo dolgoletne želje — električna luč. V. F.
                                                                                                    Gasilci Prosečke vasi so pridobili nove člane
   Tudi gasilci Prosečke vasi so tekmovali v čast ustanovitve JLA. Pridobili so 11 novih članov in sicer štiri moške in sedem žensk. Redno so obiskovali predavanja Protiletalske zaščite, mladi člani pa tudi predvojaško vzgojo. Sodelovali so tudi 
pri raznih proslavah in to pri vseh, kolikor so jih zadnji čas imeli v vasi            L. G.
 Ljutomerski opekarji so zaslužili pohvalo
   Na Dan Armade so se zbrali ljutomerski opekarji v novi sindikalni dvoranici in dostojno proslavili 10-letnico obstoja ljudske vojske. V tekmovanju je kolektiv s prostovoljnim delom obnovil razpadajoče poslopje, v katerem je danes sindikalna dvorana, kotiček za knjižnico, sobo za sezonske delavce, kopalnico, skladišče itd. Postavil je tudi upravno poslopje. Z izgradnjo jame za vodo je izboljšal delovne pogoje na odkopu ilovice v letnem času. Sezidal je uto za stroje, nadaljuje pa z urejanjem večjega skladišča in sušilnice za opeko. Obrat postopoma mehanizirajo. Da je kolektiv varčen gospodar, pričajo Čisti dohodki v proizvodnji, katere so namenili za nabavo različnih strojev. Nekatere stroje so že prejeli. Kakor imajo v načrtu, bodo mehanizirali vsa možna delovna mesta in s tem zmanjšali proizvodne stroške opeke. Kolektiv se je v tekmovanju odrezal tudi v proizvodnji in je zasluženo prejel pohvalno diplomo Okrajnega odbora ZB.
                                                                                                  Presičanom
                                                                                          je ob Prazniku Armade zasvetila elektrika
   Zadnje dni pred Dnevom naše Armade so prebivalci Presike, Globoke in okoliških krajev v ljutomerskem okraju pospešili elektrifikacijska dela ter na Dan Armade slavili svojo zmago: v kmečke hiše, poslopja in viničarske bajtice je prvič zasvetila električna luč. Slovesnosti so se udeležili prostovoljci, kmetje, zadružniki in zastopniki oblasti ter množičnih organizacij.
                                                                                            Podgradje so zapustili mladi traktoristi
   Pred dnevi so na Podgradju pri Ljutomeru končali s tečajem za traktoriste kmečkih delovnih zadrug Mariborske oblasti. Tečaj je obiskovalo 40 kmečkih fantov. 
   Predavatelji, ki so pohvalili vnemo tečajnikov, so opozorili zadružno vodstvo na pomanjkljivo vzgojo mladih zadružnikov pred prihodom v tečaj. Posamezniki so bili zelo slabo poučeni o delovni organizaciji v kmečkih delovnih zadrugah in zadružnih pravilih. Čeprav s težavo, so jim predavatelji pomagali do osnovnega znanja iz področja zadružništva, v strokovni izobrazbi pa so tečajniki zabeležili nadpovprečne rezultate. Od skupnega števila tečajnikov so 3 fantje prestali izkušnjo z odličnim, 14 s prav dobrim, 19 z dobrim in 4 s slabim uspehom. Najboljše učne uspehe so odnesli tečajniki ljutomerskega okraja. Po prestani izkušnji so odšli v svoje zadruge na prakso.
Frontni zbor v Ljutomeru
   Preteklo soboto je zasedal v Ljutomeru Okrajni frontni zbor. Poleg 60 delegatov osnovnih frontnih organizacij iz podeželja je zboru prisostvoval član Izvršnega odbora OF Slovenije tov. Vlado Majhen.
   Politično-gospodarsko poročilo o nalogah Fronte je prebral predsednik OO OF za okraj Ljutomer tov. Verdev. V svojem govoru je opredelil naloge Fronte v zvezi s pismom CK KPJ o reorganizaciji in utrjevanju zadrug, govoril pa je tudi o novem finančnem sistemu, politiki cen in ljudsko-izobraževalnem delu na podeželju. Opozoril je zlasti na budnost, ki je potrebna frontovcem v boju proti sovražnikom zadružništva, špekulantom in oboževalcem starega in preživelega družbenega reda. — V razpravi je sodeloval tudi tov. Majhen in več frontovskih voditeljev. 
                                                                                              Obsojen prekupčevalec živine
   Pred Okrajnim sodiščem v Soboti se je zagovarjal tudi bivši prekupčevalec živine Tovarne mesnih izdelkov  M. Soboti Mihael Gjergjek. Obtoženi Gjergjek je izrabljal svoj položaj in je h kupljeni živini ob predaji tovarni zaračunaval višje zneske, kakor pa je dejansko plačal pri nakupu. Na ta način si je obtoženec protizakonito ustvaril v razmeroma kratkem času masten dobiček v škodo delovnih  ljudi. Omeniti je namreč treba, da je tovarna višje izdatke za živino zaračunavala k prodajni ceni, kar je razumljivo. Tako je Gjergjek pri nakupljenih 60 komadih živine »zaslužil« okrog 48.000 din.
   Na razpravi seje Gjergjek poizkušal braniti s trditvijo, da je razliko deloma že vrnil kmetovalcem, kar pa mu sodišče ni verjelo, saj je začel z izplačevanjem šele, ko je bil že zasačen. Za svojo goljufijo je prejel 8 mesecev strogega zapora.
Naši pozavčini. V prihodnjih tednih jih bomo večkrat srečali na naših vaseh, ker vaški ljudje imajo sedaj največ časa za svatovščine (gostüvanja).
Besede naših bralcev
Dobičkanosna „čast“ v D. Slavečih
   V Dolnjih Slavečih živi kmetovalec Stefan Bokan, ki ima zelo občutljivo osebno čast. Pa ne samo občutljivo, ampak mu s pomočjo tamkajšnjega KLO oziroma njegovega predsednika donaša precejšnji dobiček. Da bodo tudi drugi državljani vedeli, kako se da s »častjo« služiti, pa povemo to zgodbo.
   Kmetovalec Stefan Bokan je poleg drugih funkcij tudi odbornik cerkvenega odbora, ki je pooblaščen za delitev ameriških paketov, katere pošilja ameriška evang. verska organizacija kot pomoč revnim evang. vernikom pri nas. Pri tej delitvi blaga pa ima odbornik Bokan zelo občutljivo čast. Blago namreč deli po načelu »daj — dam«. Ne zahteva sicer za sebe, kakor to sam trdi, ampak, kdor ne daje merice kantorju (ki je upokojen učitelj in kmetovalec II. velikostne skupine), ne more dobiti ameriške pomoči. Ker pa kmetovalci, ki so v redu izpolnjevali svoje obveznosti do države, niso čutili za svojo dolžnost, da bi polnili žepe nekomu, ki do tega nima potrebe, ker je sam kmetovalec, se z načinom delitve »daj — dam« niso ravno strinjali. O tem so tudi izrazili svoje mnenje. Posebno ko so zvedeli, da je omenjeni Bokan držal v rokah plašč, ki ga je ponujal neki ženski, rekoč: »Če plačaš, dobiš plašč, če ne, pa nič.« Ženska je baje ta znesek plačala in plašč dobila, denar pa je imenovani spravil v žep. Verjetno ga je pozneje predal »potrebnemu« kantorju, vendar tega ne vemo, ne bi pa hoteli tudi mi užaliti občutljivo čast Bokana; pripominjamo pa, da se tudi nam zdi čuden tak način delitve »pomoči«.
   Torej o gornjih navedbah se je bolj glasno izjavil kmetova
                                                                                            „Kdaj bomo dobili plačano?"
   Tako se sprašujejo kmetje Iz Dolenc, ki so že meseca oktobra prodali drva KZ Hodoš, lesnemu odseku. Čeprav je od tega preteklo že dva meseca, jim zadruga še ni plačala. Zato se kmetje upravičeno pritožujejo, da sedaj, ko jim je treba plačati prodano blago, se ne zmenijo za njih. Ko so v zadrugi drva prevzeli, so jim rekli, da bodo dobili v kratkem denar. Ko pa je preteklo že precej časa, so kmetje začeli hoditi v KZ Hodoš po denar. Vedno so jih odposlali z enakim izgovorom: »Ni denarja, pridite drugič!«
   Tako so nekateri hodili že večkrat po denar. Denarja pa le ni, niti ne vedo, kdaj ga bodo imeli in kdaj ga bodo kmetje lahko dobili.
   Prizadeti kmetje mislijo, da bi po tolikem času zadruga in njen lesni odsek že morala dobiti denar za izplačilo kupljenih drv.                -an.
lec Leopold Celec, ki je kot reven vernik tudi potreben pomoči, pa se ne strinja z načelom »daj — dam«. S tem pa je močno užalil Bokanovo »čast«. Jasno, da bi Bokan lahko zahteval zadoščenje pri našem sodišču, v kolikor je smatral, da mu kdo dela krivico. Verjetno pa je mislil, da bo sodišče zaslišalo tudi priče in zadevo raziskovalo, kar pa mu verjetno ne bi bilo po volji. V vasi namreč govorijo, da ga le prevečkrat obišče ameriška pomoč.
   Zato je hotel zadevo rešiti tako, da bi imel do svoje užaljene časti tudi kaj koristi. Pregovoril je predsednika KLO Dolnji Slaveči, da je poklical obdolženega Leopolda Celeča v svojo pisarno, kjer sta ga z grožnjami prepričevala, da je užalil čast cerkvenega očaka in da mora za to plačati. Ker Celec na to ni hotel pristati, je predsednik KLO izrekel razsodbo, da mora plačati znesek din 2000 in sicer 1000 din za siromašne otroke, drugih 1000 din pa za Bokanovo »užaljeno čast« — Bokanu. Revež Celec, ki je čutil spoštovanje pred odločbo krajevne ljudske oblasti, je znesek seveda tudi plačal. Tako je Bokan prvič zaslužil s svojo častjo. Ker mu je to tako uspelo, je bil kmalu znovič »užaljen« in sicer od kmetovalca Ivaniča, katerega sestro sta hotela s predsednikom celo s pestmi prepričati, da se užaljena čast mora zdraviti z denarjem. Vendar je Ivanič bil bolj trde narave ter je namesto denarja pokazal Bokanu figo.
   Morda bi se taka »žaljenja časti« nadaljevala, in če pomislimo, da bi bil Bokan, recimo, tedensko enkrat »užaljen« ter vsakokrat prejel 1000 din, bi imel s svojo »častjo« kar lep postranski zaslužek. Ker pa mu je že Ivanič preprečil take zaslužke, ker ni hotel plačati in ker je moral tudi KLO Dolnji Slaveči na intervencijo nadzornega organa razveljaviti nezakonite odločbe svojega predsednika, se nadaljnja »žalitev časti« pri Bokanu ni pojavila. Verjetno je nanj vplivalo tudi dejstvo, da Je moral »tolažilni« znesek din 1000 Celecu vrniti.
   Da pa še drugi državljani ne bi sledili temu zgledu, svetujemo, naj bo pri vseh delitvah pomoči merilo socialna potreba, ne pa kako drugo načelo, pa bo čast vsakega odbornika neomadeževana. Upamo, da bodo cerkveni organi, če jim je do poštene delitve, sami napravili red, ker se državni organi v to ne bodo vmešavali. Zato svetujemo tudi predsedniku KLO Dolnji Slaveči, naj rajši skrbi za druge stvari svojega KLO, ne pa, da se bavi z dvomljivo častjo cerkvenega odbornika v Dolnjih Slavečih.

                                                                                                      Bil bi že čas
   Mnogo se je govorilo in pisalo o šestmesečnem tekmovanju v čast ustanovitve Jugosl. armade. Pobudnik tega tekmovanja je bila organizacija Zveze borcev. Ni pa bilo tako pri Mali Nedelji. Krajevni odbor Zveze borcev je to tekmovanje tako rekoč prespal; ni se zmenil za tekmovanje v lastni organizaciji, a kaj še, da bi dajal pobudo drugim organizacijam in društvom. Zato se ne morejo pohvaliti s tekmovalnimi uspehi kot drugje.
   Čeprav Je tekmovanje končano, to ne bo niti v bodoče opravičevalo spanje tega odbora. Čas bi že bil, da se vsaj sedaj v zimskem času zganejo člani odbora, pa tudi vsi zavedni člani organizacije ter se pomenijo, če je njihova organizacija taka, kakršna je, sploh vredna svojega imena; se pomenijo, če se res ne da nič delati, ali pa naredijo dober načrt za delo ter obenem krepko poprimejo za njegovo izvedbo. Gotovo je v organizaciji precej članov, ki so pripravljeni delati in težko čakajo, kdaj se bo odbor zganil. Na koga pa čaka odbor? Ali ne bi bilo prav, če bi se zbrali vsi člani in si izvolili odbor, ki bi vedel organizirati delo In bi delal? ba.
Ekspozitura Obrtne zbornice
                                                                                                 v Gornji Radgoni?
  Minulo sredo je bila redna seja Obrtne zbornice za radgonski okraj, ki jo je vodil njen predsednik tov. Jože Klopčič. Ob tej priliki so pregledali sklepe zadnje konference in ugotovili, da se sklad za otroške doklade ni obnesel, ker med obrtniki ni dovolj razumevanja, da bi vlagali v ta sklad potreben mesečni prispevek. Ta prispevek bi znašal le nekaj nad 1000 din mesečno in bi se obrtniki, ki imajo pomočnike s številnimi otroki, s kolektivno pomočjo rešili težav pri plačevanju otroških doklad. Sedaj pa ta obremenjuje le nekatere obrtniške mojstre.
  Ko so obravnavali delo zbornice v preteklem letu, so se dotaknili šušmarstva raznovrstnih strok, ki ga opravljajo posamezniki na terenu. Ugotovili so, da so proti šušmarstvu bile uporabljene preslabe zakonite mere, kljub temu, da je bilo prijavljenih 40 primerov, od katerih jih je bilo precej kaznovanih.
  V razvoju obrtništva v KDZ in splošnih KZ pa premalo skr-
be za strokovno sposobnost vodilnih kadrov. Tako je zaposlen v čevljarski delavnici KDZ Stogovci kot poslovodja človek, ki v tej stroki nima niti pomočniškega izpita. Nihče ni vodil skrbi o nadaljnji zaposlitvi pomočnikov in vajencev iz likvidiranih podjetij oblačilnih strok, kot n. pr. Šiviljskih delavnic Radenci, Benedikt in Cerkvenjak. Zato so pričeli s šušmarstvom.
   Ugotavljali so tudi, da mnogi mojstri - obrtniki izkoriščajo svoje vajence za ostala kmetijska dela ter ne posvečajo dovolj skrbi učenju v stroki. V več primerih izkoriščajo vajence tudi z delom ob nedeljah.
   Marsikje ni urejeno vprašanje osebnih prejemkov, pri čemer bi morala zbornica posvečati posebno skrb zaščiti koristi vajencev.
   Na seji so sklepali tudi o predlogu ustanovitve ekspoziture obrtne zbornice, ki bi naj ostala ob združitvi radenskega okraja z ljutomerskim še naprej v Gor. Radgoni.          -jh.
V šestmesečnem tekmovanju
                                                                                            so zaslužili motorno brizgalno
   Dan Jugoslovanske ljudske armade so vse množične organizacije svečano proslavile. Vaščani Črensovec (okraj Lendava) so tokrat izkazali ljubezen in spoštovanje do JLA. Proslave, ki je bila združena s slavnostno akademijo, se je udeležilo mnogo ljudi — domačinov ter iz sosednjih vasi Žižkov in Trnja. Vsi člani ZB NOV, Predvojaške vzgoje, tečaja prve pomoči mladih deklet in v uniformah, člani Prostovoljnega gasilskega društva, so z godbo na čelu korakali v slavnostnem mimohodu. Nato so se zbrali s predstavniki krajevnih organov ljudske oblasti in ostalimi člani OF v dvorani Zadružnega doma k proslavi.
   Proslava je bila skrbno pripravljena in je s pestrim in, obširnim programom nudila udeležencem pogoj za ustvaritev svečanega razpoloženja. Po govoru, v katerem se je videla priprava, ustanovitev, razmah in zmaga današnje JLA, je sledil kratek, a skrbno pripravljen govor člana PGD v častnih nalogah čuvanja zasebne in socialistične lastnine pred požarom, ravno tako pa o nalogah za obrambo domovine. V programu sta sodelovali sekciji IZUD »Tone Plej«; pevski zbor je zapel »Domovino« in  Prešernovo »Zdravljico«, godba na pihala pa je zaigrala venček partizanskih pesmi. Sodelovali so tudi dijaki tretjega razreda gimnazije v zborni recitaciji in prvi razred osnovne šole tudi v zborni recitaciji. Največ uspeha in aplavza so dosegli ti mali v »uniformah«. Kot posameznik je nastopil z deklamacijo demobiliziranec JLA z Gregorčičevim »Narodnim domom«. Cankarjevo prozo (odlomek) »Lepa naša domovina« je lepo brala ravna-
                                                                                               „Kdaj bomo dobili plačano?"
  Tako se sprašujejo kmetje iz Dolenc, ki so že meseca oktobra prodali drva KZ Hodoš, lesnemu odseku, čeprav je od tega preteklo že dva meseca, jim zadruga še ni plačala. Zato se kmetje upravičeno pritožujejo, da sedaj, ko jim je treba plačati prodano blago, se ne zmenijo za njih. Ko so v zadrugi drva prevzeli, so jim rekli, da bodo dobili v kratkem denar. Ko pa je preteklo že precej časa, so kmetje začeli hoditi v KZ Hodoš po denar. Vedno so jih odposlali z enakim izgovorom: »Ni denarja, pridite drugič!«
  Tako so nekateri hodili že večkrat po denar. Denarja pa le ni, niti ne vedo, kdaj ga bodo imeli in kdaj ga bodo kmetje lahko dobili.
  Prizadeti kmetje mislijo, da bi po tolikem času zadruga in njen lesni odsek že morala dobiti denar za Izplačilo kupljenih drv.                               -an.
teljica nižje gimnazije. Proslava in akademija se je končala s himno: »Hej Slovani«.
   Ob tej priliki so podelili nagrade in pohvale mladincem Predvojaške, vzgoje. Devet mladincev je prejelo pismene pohvale, katere se jim bodo vpisale v knjižice Predvojaške vzgoje. Komandir centra je dobil nagrado od Vojnega odseka, a komandir voda pa od KLO črensovci v znesku 3000 din, kot skromno priznanje za napore v šestmesečnem tekmovanju desete obletnice JLA. Tudi prostovoljna gasilska četa v Črenševcih bo dobila priznanje za 6-mesečno tekmovanje v obliki motorne brizgalne. V tem tekmovanju se je izkazala kot najboljša enota Prostovoljnega gasilskega društva v okraju.
                                                                                              Uspelo predavanje tov. Baukerta
  V sredo 19; decembra je pričela z delom Ljudska univerza v Ljutomeru. Številnim poslušalcem, ki so se zbrali v dvorani novega dijaškega doma, je ing.. Kladnik v uvodnem nagovoru naštel teme predavanj, ki so na programu v letošnji sezoni. Vodstvo Ljudske univerze bo v prihodnosti pripravilo predavanja o znanstvenih izsledkih na področju modernega zdravstva, o književnosti, glasbi, vlogi Organizacije združenih narodov, atomski energiji itd. Predavanja bodo vsako drugo sredo.
  Po njegovem govoru je profesor tov. Jan Baukert predaval o »Napakah naše govorice« in s poljubno razlago tujih besed in nezaželjenih »prisvojenk«, ki pačijo slovenski jezik, popolnoma zadovoljil prisotno občinstvo, ki želi, da bi ga v zimski sezoni še nekajkrat slišalo.
Novoletna voščila naših fantov pri vojakih
  Prekmurski fantje, ki smo na odsluženju kadrovskega roka v Zagrebu v. p. 7236/2 — želimo srečno in veselo novo leto 1952 vsem prekmurskim ljudem, predvsem pa vsem domačim ter fantom in dekletom. — Anton Zver, Raščice; Franc Vratarič, Rudolf Kuhar iz Puconec; Štefan Vogrinčič. Kupšinci; Franc Vogrinčič, Krog; Štefan Škafar in Štefan Ulen iz Lipovec; Franc Šantavec, Pečerovci; Jože Štefanec, Vanča vas; Štefan Zrinski, Murska Sobota.
  Enako želijo kolektivu državnega posestva Beltinci in Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti.

  Srečno in veselo novo leto 1952 želijo vsem svojim doma-
čim, sorodnikom in znancem prekmurski fantje na odsluženju kadrovskega vojaškega roka na visokih gorah Romanija planine: Koloman Špilak, Karel Flisar, Matija Gregorec, Ludvik Grah, Jožef Kokaš, Jožef Žalig, Štefan Temar, Oton Baligač, Martin Gabor, Alojz Rous, Karel Mesarič in Štefan Žižek.
DELAVSKO KNJIŽICO na ime Evgen Žohar, Kuzma, izdano od Poverjeništva za delo v Murski Soboti, razveljavljam, ker sem jo izgubil.
Pridno, pošteno dekle, ki ima veselje do gospodinjstva in otrok, se sprejme v službo. Plača po dogovoru. Poizve se v Državni založbi Slovenije, M. Sobota.
                                                                                      Tečaj Protiletalske zaščite v Logarovcih
   Tečaj se je začel v začetku decembra. Obiskujejo ga tudi tečajniki iz dveh sosednjih vasi: Gajševcev in Kokoričev. Tekom zime nameravajo pripraviti še tri take tečaje: gasilskega, sanitetskega in veterinarskega. Ljudje z zanimanjem sledijo predavateljem. Ob koncu tečaja pa bodo polagali izpite. Saj je v korist vsega prebivalstva, če bodo seznanjeni s takimi stvarmi, da bodo v slučaju potrebe lahko nudili pomoč. V. F.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 3. januarja 1952
                                  ŠPORT
Nogomet je prekosil ostale športne panoge
                         Z rednega letnega občnega zbora NK Mure
    Na fizkulturnem polju Sobota ni dosegla takega razvoja, kakor so ga dosegli drugod v teh letih po osvoboditvi, vendar pa je nogometni klub izjema. Čeprav je bilo treba leta 1945 pričeti takorekoč znova, je s skupnimi napori kmalu uspelo NK Muri uvrstiti se med najboljša nogometna moštva v Sloveniji Od leta do leta dosega NK Mura lepše uspehe, kar kaže, da je na dobri poti.
    To so ugotovili na rednem občnem zboru pretekli teden. Iz izčrpnega poročila, ki ga je podal tov. Hakl, sekretar kluba, je razvidno, da ima klub 100 aktivnih članov, kar je za celih 45 več kakor v lanskem letu. To je vsekakor lep napredek. Ni se pa mogoče zadovoljiti s številom podpornih članov, ki jih je le 315. Uprava kluba je štela 21 članov, vendar jih je delalo le polovica.
   Kljub temu je uprava v preteklem letu mnogo naredila. Razveseljivo je dejstvo, da so vedeli sami poiskati finančne
dohodke, da so lahko vsa tri moštva nemoteno tekmovala. Organizirali so tombolo, kjer so imeli okrog 400.000 dinarjev čistega dohodka. Upravi kluba je uspelo povezati se z množičnimi organizacijami, ki so nudile moralno in tudi finančno pomoč. Tako je uprava kluba skupno z njimi in ljudsko oblastjo rešila marsikatero težavo.
   Sekretar kluba Hakl se je v imenu uprave zahvalil za to pomoč. Posebno se je še zahvalil sekretarju OK KPS tov. Beli Berglezu, ki je bil vedno pripravljen pomagati klubu in je vedno našel dobro besedo kadarkoli so se zatekli k njemu po pomoč in nasvete.
   Disciplina pri članih je bila dobra. Dokaz temu je, da je bil v teku vsega leta le en igralec kaznovan s prepovedjo igranja in še ta le za dobo enega meseca. Tu je NK Mura lahko vzgled marsikateremu klubu v Sloveniji. Zato ni nič čudnega, če velja moštvo Mure za eno najbolj discipliniranih.
mesto. Priznati je treba, da uprava ni dovolj skrbela za drugo moštvo in je zasluga le tov. Franca Kološe, ki je skrbel za II. moštvo, da je lahko tekmovalo.
   Kakor smo že omenili, mladinsko moštvo ni doseglo pričakovanih uspehov. Vzroke smo v glavnem že navedli Moštvo je zasedlo predzadnje mesto na lestvici. Vendar pa, če upoštevamo vzroke, s katerimi so se morali boriti, lepši uspeh tudi ni bilo mogoče pričakovati. Se enkrat: tu bo potrebno pričeti z načrtnim delom, kajti le tako je mogoče upati na še lepši razvoj nogometa v Soboti.
Pomanjkljivosti mladinskega moštva
   Uprava kluba pa ni dovolj skrbela za vzgojo mladinskega moštva, kar Je v bodoče treba popraviti. Pri mladinskem moštvu pa Je tudi nekaj objektivnih vzrokov, da niso bili doseženi taki uspehi, kot bi bili lahko. Eden takih vzrokov Je odnos vodstva gimnazije do kluba oziroma nogometa. Na vsak način bo treba te odnose izboljšati in doseči soglasje med klubom in vodstvom gimnazije. Naj povedo svoja mnenja oboji. Kajti jasno je, da se mora tistim dijakom, ki imajo veselje do nogometa in ki v redu izvršujejo svoje naloge v šoli, omogočiti sodelovanje pri klubu. Zgrešeno je mnenje poedincev, ki za vsako slabo oceno di-
jaka mečejo krivdo na nogomet. Na vsak način pa bodo ravno mladinci-gimnazijci imeli več od tega, če bodo redno hodili na treninge mladinskega moštva, ki ga trenira izkušeni trener tov. Kukanja, kakor pa, če bodo prebili svoj prosti čas na ulici v sumljivih družbah, kakor so bili primeri Tu se bo moralo vodstvo gimnazije vsekakor resno zamisliti.
   Tudi pri vajencih se pojavljajo težave v zvezi s treningom. Te so sicer drugačne, ker jim njihovo delo in šola vzameta skoraj ves prosti čas. Tudi tu bo potrebno, da se odgovorni zamislijo in vajencem nudijo potrebno razvedrilo ter jim omogočijo sodelovanje pri klubu.
                                        Tekmovanje za nogometni pokal Maršala Tita
  Pivo moštvo je tekmovalo v republiški ligi in na koncu tekmovanja zasedlo peto mesto. Da ni zasedlo boljšega mesta je vzrok predvsem v slabem startu v pomladanskem delu prvenstva. Dočim je moštvo v jesenskem delu prvenstva doseglo prvo mesto, kar je vsekakor zelo lep uspeh. Največje uspehe Je pa moštvo doseglo v tekmovanju za nogometni pokal maršala Tita in je pravzaprav Mura rešila ugled slovenskega nogometa. Moštvo je podleglo šele v Zagrebu članu I. zvezne lige Lokomotivi. Vendar pa to ni bil neuspeh, temveč nasprotno, uspeh, ker vsak, kdor je gledal tekmo, je moral priznati, da sta se srečala dva enakovredna nasprotnika. Le izkušenosti igralcev Lokomotive je pripisati, da so izšli kot zmagovalci. Izvirni odbor NZS je Muro nagradil za uspehe v tekmovanju za pokal z 20.000 dinarji, ki jih je izročil sekretar NZS tov. Lavrič. Najboljši strelec v I. moštvu je bil Zelko, za njim pa Janez Horvat.
  Drugo moštvo je tekmovalo v tekmovanju Poverjeništva za nogomet v Soboti in zasedlo prvo
Mar ni lepo pogledati te telovadce. Želeti je, da bi v novem letu naša telovadna društva tudi
                                                                                             tej vrsti športa posvečale več skrbi.
Šah v Gornji Lendavi
   Na zadnjem občnem zboru KUD v Gornji Lendavi so si ustanovili tudi šahovsko sekcijo. Njen predsednik je star, dober šahist dr. Branko Lukman. Šahovska sekcija je doslej ena najagilnejših v društvu. Ima 20 članov, ki so že odigrali šahovski turnir za prvaka Gornje Lendave v letu 1951. Zmagala sta dr. Branko Lukman in Drago Beloglavec vsak z 19 in pol točkami.
   V šahovsko sekcijo so poleg mladine in drugih delovnih ljudi vključene tudi žene. Šahisti se zbirajo tedensko dvakrat ter se urijo in preizkušajo svoje moči. Nekateri so pokazali že precejšen napredek. Zanimanje za šah pa raste iz dneva v dan, posebno med pionirji. Zato je vodstvo sekcije sklenilo, da bo začelo z začetniškim tečajem o šahu. Res, zanimivo je pogledati v zadružni dom ali šolo, kadar se zberejo šahisti. Pomešani, stari in mladi, vneto zaverovani v igro, eni premišljujejo, drugi nemirno napadajo in se branijo, a končno mora slabši le kloniti. Sicer pa vedo, da oba ne moreta zmagati.
   23. decembra so se poleg drugih ljudi zbrali tudi šahisti v zadružnem domu k proslavi Dneva JLA. Po slavnostnem govoru so odigrali šahovsko simultanko. Odigrala sta jo prva-
ka Gornje Lendave, vsak na osmih deskah. Udeležili so se je tudi trije šahisti iz Kuzme. Drago Beloglavec je dobil šest, zgubil pa dve partiji. Dr. Lukman pa Je dobil vseh osem. Poleg igralcev je bilo tudi nekaj gledalcev, ki so z zanimanjem sledili igri. Škoda le, da kmečka mladina še ni pokazala dovolj zanimanja za to.
   Obsojanja vredno pa je, da je predsednik zadruge tov. Alojz Flegar oskrbniku strogo prepoveda uporabljati drva za kurjavo ob proslavah, kot tudi za izobraževalni tečaj in novoletno jelko. Baje imajo premalo drv. Na to pa ni pomislil takrat, ko je posameznikom dovolil, da so si odpeljali po cel voz raznih odpadkov od desk in tramov, ki so se rabili pri ometanju in čiščenju zadružnega doma. 
Dobremu delu naj sledi še boljše
   Priznati je treba, da so bili sklepi, sprejeti na lanskem občnem zboru, v glavnem izvršeni. Dvignilo se je število aktivnih članov za 45 odst. Popravilo ceste do igrišča je bilo v glavnem opravljeno. Igrišče je dobilo novo ograjo, dogradili so kopalnico s toplo in mrzlo vodo. Ni pa se posvečalo zadosti skrbi ideološki vzgoji samega članstva.
Finančno je klub dobro posloval. Dohodki so znašali 3,982.324 din in izdatki 3,854.759 din. Tako je znašal saldo blagajne 127.565 din.
   Po zelo plodni diskusiji je bilo sprejetih več sklepov, da bi bilo delo NK Mure v letu 1952 še uspešnejše in da bi častno zastopalo Soboto, ki bo postala upravno središče Prekmurja.
                             Spomenik padlim borcem in žrtvam pri lomažu
     Krajevni odbor Zveze borcev pri Tomažu je s prispevki ljudstva postavil spomenik padlim borcem narodnoosvobodilne vojne in žrtvam okupatorja. Spomenik so odkrili 23. decembra lanskega leta.
     Kljub slabemu vremenu se je poleg zastopnikov množičnih organizacij in pionirjev zbrala velika množica ljudi. Malonedeljska godba na pihala je zaigrala žalostinko, nakar je predsednik KOZB tov. Alojz Hergula v svojem govoru obudil spomine na leta tik pred okupacijo ter zlasti dobro prikazal tamkajšnje razmere.
     Narodnoosvobodilno gibanje je tomaževski sektor zajelo šele 1944. leta, čeprav so posamezniki delali že od vsega začetka okupacije. Širšim množicam pa je bilo njih delovanje prikrito, ker je bilo med ljudmi precej zaslepljencev. Mnogi od teh so kmalu spregledali, ko so videli nasilje, ki ga je nad našim ljudstvom izvajal okupator. Nekateri pa so še naprej ostali führerjevi hlapci in so postali izdajalci, zaradi katerih so padali naši najboljši ljudje.
    Organizator odpora pri Tomažu je bil Vinko Megla, ki je bil član KP že v predvojni Jugo-
    slaviji, zato ni mogel mirno gledati fašistično divjanje nad našim ljudstvom. Uspelo mu je zbrati nekaj ljudi, katerih delovanje je bilo usmerjeno na zbiranje orožja in sabotažna dejanja manjšega obsega. Njega pa so kmalu izdali. Kljub temu, da se je skrival, so ga nemški žandarji ujeli in v januarju 1949 ustrelili. Kri te prve žrtve pa je padla na rodovitna tla. Iz nje so zrasli novi borci, ki so okupatorju pripravljali pogin.
    Med devetimi borci, ki so padli v NOB, so bili: Franc Horvat iz Senika, ki je padel kot borec Šercerjeve brigade na Mostičnem pri Makolah; brat Matija Horvat, tudi borec Šercerjeve brigade, katerega so Nemci ujeli in ga obesili v Frankolovem. Ludvik Karba je pobegnil iz nemške vojske v partizane in bil pri Hinjah ranjen. Takega so Nemci ujeli in ga zverinsko ubili. Alojz Krabonja Je padel pri Veržeju, ko je branil domovino pred nemškim vdorom. Avgusta meglo je pritegni brat Vinko že prve mesece po okupaciji. Bil Je kurir, pozneje pa je bil na Pohorju, kjer je padel in je tudi pokopan. Marinov Franček iz Pršetincev je deloval že 1942. leta. Ni se strašil naporov pri zbiranju orožja in ljudi. Ko pa je hotel vključiti v partizansko enoto izdajalca Kreslina, ga je ta izdal in Marin je bil aretiran in ustreljen pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Janez Slana je pobegnil iz nemške vojske, odšel v partizane in padel nekje na Dolenjskem. Vinko Štabuc je padel kot borec Tomšičeve brigade.
   Razen naštetim borcem je spomenik postavljen tudi padlim žrtvam: Francu Božiču, ki je v cvetu mladosti, star komaj 17 let, prišel na mino, katera ga je raztrgala. Francu Ganzi, ki je sodeloval v NOB že 1942. leta. Nemci so ga aretirali in z nečloveškimi mukami dosegli, da je priznal, da ima skrito orožje. Ustrelili so ga kot talca. Francu Kukovcu, ki ni hotel iti
  v nemško vojsko, temveč se je skrival doma po bunkerjih, povezan s partizani Bil je izdan Nemci so ga odpeljali v taborišče, kjer je umrl. Alojzu Marinu, ki je že od leta 1942 zbiral orožje in prostovoljce za partizane. Ujeli so ga, ga mučili in končno ustrelili v Cezanjevcih. Francu Ozvatiču, ki je bil zaradi svojega sodelovanja s partizani odpeljan v taborišče Stuttgart, kjer je izginil marca 1945. leta. Matiji Tomažeju, nekdanjemu šolskemu upravitelju, ki je bil tako zaveden Slovenec, da ni hotel sprejeti nemške službe. Odklanjal je celo vse stike z okupatorjem. Interniran je bil na Borlu, pozneje pa stalno pod nadzorstvom, dokler ni umrl leta 1942 nasilne smrti. Tik pred osvoboditvijo so roparji v madžarskih uniformah ubili Franca Vrhnika, ki se Jim Je hotel umakniti.
  Poleg teh domačinov sta padla partizanska borca Mirko in Lojze na tamkajšnjih tleh.
  V svojem govoru se Je tov. Hergula spomnil še družin padlih, ki so brez očetov, bratov in sinov, katerih ne bo nikoli več.
  Po njegovem govoru Je globoka ginjenost prevzela poslušalce, ki se je še stopnjevala oo recitaciji Kajuhove pesmi »Materi treh partizanov«, zlasti pa v trenutku, ko je poprej z zastavo zakrit spomenik stal pred ljudmi v vsej svoji preprosti, a veličastni lepoti. Zastopniki množičnih organizacij od partijske organizacije do pionirjev so položili vence pred spomenik v znak globoke hvaležnosti.
  Ljudje so se razšli ostal pa je spomenik v spomin padlim in v opomin živim, kako naj čuvajo svojo svobodo.
Praktični nasveti
  Rjaste žeblje namakaj nekaj ur v bencinu, nato pa Jih zdrgni 8 krpo in drobnim peškam.
  Vonj po ribah, čebuli, česnu Itd. odstraniš z noža, ako ga najprej umiješ z mrzlo vodo, potem pa še mokrega potegneš nad plinskim plamenom.
  Prerezano limono ohraniš dalje svežo, ako Jo spraviš pod poveznjen kozarec.
  Sveže orehovo listje, ki ga nasuješ v pasjo hišico, bo psa obvarovalo zajedalcev.
                                                                                                   —o—
  Zamaščene prevleke naslanjačev očistiš z bencinom, ki mu dodaš nekaj kapljic amoniaka.
  Amoniak hraniš v temni steklenici, ki jo zapreš s steklenim zamaškom.
  Pološčeno platno se bo lepše svetilo, če ga umiješ z gobo, namočeno v mleku.
  S sodo bikarbono lepo osnažiš srebrne predmete.
    NOV KROMPIR  NA TRGU Čeprav so zadnji tedni bili za ta čas precej topli, je le čudno, kje so vzeli nov krompir. Pa ni šala, resničen nov krompir je, ki ga prodajajo na trgu v Reki ob našem Jadranskem morju. Na trg ga prinašajo kmetje iz Zadra in okolice skoraj vsak dan in ga prodajajo po 38 do 40 din za kilogram. To je krompir, ki je v enem letu obrodil že drugič.
      NAJVEČJA ŽIVAL Največji orjak med živalmi je morski kit. Pred nekaj leti so
       ribiči v Severnem morju ujeli 122.000 kg težkega kita. Njegove pljuča so tehtala 1220, srce 631, jezik pa 3158 kilogramov. Masti oziroma olja so od njega dobili 25.000, čistega mesa pa 56 tisoč kilogramov.
GRIČKI VANC:
 BRATOVA KRI
                                                                                                                    I.
  Brzovlak je brzel v temno noč. Ko je pred dobro uro dosegel najvišje vzpetine v Alpah in se začel spuščati nizdol, je pospešil svojo brzino. Lokomotiva si je oddahnila, saj je le redko težko zasopla in puhnila v temo prepojen zrak šop svetlih premogovih isker. Ropotanje koles pri preskakovanju čez sti-kališča tračnic pa se je pospešilo in vagoni so se bolj podjetno zibali na vzmeteh.
  To ni mnogo motilo potnikov, ki so mimo dremali ali celo spali na svojih sedežih v razsvetljenih kupejih. Nekateri so 
  sanjali čudne, vesele ali neprijetne sanje, kar bi skrben opazovalec lahko sklepal pa njihovih spečih in kljub temu spreminjajočih se obrazih. Te sanje jim Je povzročalo neprijetno prenočišče na sedežih V kupejih je prevladovala tišina. Le redki potniki so se kaj menili med seboj in še ti le polglasno, da ne bi motili spečih. Z brzovlakom potujejo potniki večinoma na dolga potovanja in pa taki, ki bi radi čim prej prispeli na cilj Zato so bili zmučeni od dolgega potovanja ali poslovnih stvari
  V malem kupeju z osmimi potniki Jih Je šest mimo spalo.
Sedmi je v spanju večkrat zakrilil z rokami, kot da bi se hotel ubraniti kakemu vsiljivcu ali napadalcu. Tik ob oknu pa je sedel krepak fant, ki je nepremično zrl, skozi okno v temno noč. Bil je Korenčkov Jože, doma iz blatne vasi, ki je ležala pod hribom na Ravenskem. Takrat je bil daleč od doma, v Alpah, visokih gorah, o kakih prekmurski ljudje, ki še niso hodili daleč od doma, niti sanjati ne morejo. Bil je daleč od doma, mislil pa je na dom... Zato je kot v sanjah zrl skozi okno, čeprav ni mogel opaziti drugega kot včasih bele lise snega, včasih oblaček premogovih isker, ki jih je puhnila lokomotiva, in le redko brlečo lučko v kaki hiši, katere prebivalci še niso spali.
   Bil je pozen večer. Jožetu so trepalnice večkrat zlezle skupaj, pa jih Je vedno hitro odprl, da ne bi zaspal. Tudi on je sanjal, čeprav ni spal. Sanjati je želel v budnem stanju, da je lahko sanjal, kar Je sam želel, ne tisto, kar bi mu močni duhovi in duhovi spanja prinašali. Imel Je mnogo premisliti, saj se je tako iznenada odločil za pot, kot morda še nihče.
   Včeraj zjutraj Je dobil pismo od brata Ivana. Zvečer je že zbral
svoje stvari in jih zložil v kovčke. Navsezgodaj zjutraj pa je že opotoval. Imel je srečo, da je tako hitro uredil stvari pri konzulu. Sedaj ga brzovlak že pelje v domovino, v rojstni kraj. Gospodarju se je moral zlagati, da se bo čez 14 dni vrnil, ker mu drugače ne bi dovolil tega potovanja. Domov da gre le zaradi očetove bolezni, ki je hudo, morda celo smrtno bolan. Gospodar mu je verjel, ker slovenskega pisma ni znal prebrati Jožetu pa tudi ni mogel očitati, da bi ga že kdaj prevaril.
  Nasmehnil se je, ko se je spomnil na slovo od gospodarja, kateremu je štiri leta služil za hlapca.
  »Ali me bo še kdaj dočakal?« Smeh mu je iznenada zginil z obraza in spreletel ga je grenek občutek. »Če ne, kaj si bo mislil o meni lažnivcu? Nikoli mu nisem lagal. Toda ali bo verjel, da sem bil res vedno pošten, če ga bom sedaj tako hudo prevaril?« Spomnil se je mnogih prijetnih, pa tudi neprijetnih dogodkov, ki jih je doživel pri svojem gospodarju v tujem svetu Saj gospodar ni bil slab napram njemu, čeprav mu ni manjkala lastnost, ki je lastna skoraj vsem gospodarjem, da je želel biti čim bogatejši. Zato je skoparil z denarjem ter je želel imeti čim cenejšega hlapca: pa kaj more zato, ko pa so si v tem skoraj vsi enaki
   »Drugega izhoda ni bilo,« se je opravičeval Jože sam sebi. »Če nočem zgubiti Anice, sem moral varati gospodarja. Saj mu bom opisal vse po resnici Če mi bo oprostil, se spomladi morda vrnem. To bo preteklo sicer nekaj več časa kot 14 dni, kajti sedaj je komaj december. Toda pozimi gospodar ne bo imel toliko dela, da sam ne bi zmogel če bo krepko prijel Spomladi pa, če bo Anici prav, lahko greva oba za nekaj let, da si prisluživa za vsakdanje potrebe.«
   Vlak je zavozil v tunel, kar je Jožeta zmotilo v mislih. Nekaj sekund je zrl v steno tunela, ki jo je razsvetljevala luč iz vagonov.
   »Anica!« je vzdihnil čez čas globoko, kakor bi v tem vzdihu hotel zajeti vse spomine na dekle, o kateri je sanjal že pet let. Ozrl se je po spečih sopotnikih in zapičil svoj pogled v nasprotni kot, kjer je mlada ženska sede spala poleg prav tako spečega moškega Dolgo ju je opazoval. Gotovo sta bila poročena, saj je njena glava počivala na njegovi rami in on je svojo glavo naslonil na njeno Njena desnica je počivala v njegovih rokah na njegovih kolenih.
   Jože ju je opazoval V svojih mislih pa je poletel daleč iz zatohlega kupeja. Namesto njiju je gledal sebe in Anico, kako sedita v domači hiši .. Najprej kot fant in dekle, ko sta se
našla po štirih letih, potem pa že srečna zakonca... Kmalu pa sta bila na vlaku, prav v tem kupeju, le da je vlak vozil v nasprotni smeri.
   Zdrznil se je, prividi so izginili V srcu je čutil grenkobo, ker so ga plašile zle slutnje, da se njegove želje in sanje morda ne bodo tako lahko uresničile. On je že pripravljen jih uresničiti, zato se pelje domov; toda kaj ga čaka doma?
   Nemirno se je presedel na sedežu in iz žepa potegnil neke papirje. Bila so pisma, saj je na robu pisalo: »Dragi brat«. Vsebino vsega pisma je vedel že skoraj na pamet Saj je že 36 ur, odkar ga je prejel, razmišljal o njem in ga vedno znovič prebiral Toda spanec — ker prešnjo noč ni spal skoraj nič niti po dnevu — ga je hudo mučil. Vsled zaspanosti so mu misli uhajale na stranpota in so včasih bile bolj podobne smešnim sanjam kot resnemu razmišljanju. Zato je še ponovno pričel brati s svinčnikom napisane vrstice Uvodne besede in pozdrave je preskočil ter se ustavil pri besedah, ki so govorile:
   »Kaj misliš s Sršenovo Anico? Ali še misliš na njo ali sta se kaj sporekla? Kakor se po vasi govori, se bo kmalu poročila s Čukovim Martinom iz Drage. Ne vem, če ga poznaš. Sedal je prekupčevalec in baje dobro zasluti. Vendar Anici ne ugaja, le starši jo hudo silijo.
Če ti je še kaj do Anice, kakor si mi zadnjič pisal, se vrni čim prej. Veš, kakšna so naša dekleta, da se staršem ne morejo dolgo upirati... Njeni starši in fant pa želijo čim prejšnjo poroko. Gotovo se bojijo, da se Ti ne bi kaj vmešaval in jim mešal račune...
  Jaz bi že pokazal temu Čuku, če bi bil na Tvojem mestu... Saj Anica ni napačna. Težko si boš zbral boljše dekle, menijo tudi naš oče in mati In še vedno misli na Te, le ne more razumeti zakaj si tako počasen in se boji Če si nisi morda izbral drugo...
  Zato piši takoj in pridi čim prej...«
  »Se vedno misli na me, čeprav dvomi v mojo ljubezen,« je z zadovoljstvom ugotovil Jože. Se enkrat je z očmi preletel te besede, čeprav je v mislih že gledal Anico, kako bere njegovo zadnje pismo. »Morda je moje zadnje pismo bilo res prehladno? Da, prehladno, kajti štiri leta so dolga in človek se lahko mnogo spremeni Ali se boji da bi jo le varal kot so te mnogi fantje varali svoja dekleta? ..
  »Kaj pa, če se je tudi ona spremenila in me ne ljubi tako, kot ob odhodu?« se je spomnil nenadoma. V roki je še vedno stiskal pismo in se zazrl skozi okno. V temni noči si je hotel priklicati vse prizore iz svojega poznanstva z Anico ter na podlagi tega ugotoviti resnico
                                                                                                                                                                                                     (Nadaljevanje sledi.)
Murska Sobota, 3. januarja 1952
»LJUDSKI GLAS«
Stran 5
                       Izobraževalni tečaji in Ljudske univerze ob koncu leta
   Velike gospodarske spremembe ki so zahtevale tudi spremembe v najem finančnem štetemu. zahtevajo spremembo tudi na ostalih področjih natega življenja. Tako je delavno ljudstvo naših krajev, predvsem pa soboškega okraja, začelo posvečati mnogo skrbi svoji splošni, a zlasti strokovni izobrazbi Zniževanje cen nujno zahteva večjo produkcijo, a to je mogoče doseči le s povečanjem produktivnosti, s spremembo načina obdelovanja zemlje, s pocenitvijo proizvodnih stroškov, z rajonizacijo, z ustvarjanjem večjih obdelovalnih površin. Velike države, kakor n. pr. Amerika, Anglija, Francija, pa tudi manjše, a napredne države, kakor n. pr. Belgija, Nizozemska, Danska itd. so že zdavnaj izvršile to revolucijo v svojem kmečkem gospodarstvu. S spremembo družbenega reda v naši državi smo tudi mi na svoj specifičen način pristopili k takšni gospodarski revoluciji. To nujno zahteva naš gospodarski razvoj in potreba po izboljšanju življenjskih pogojev vsega našega delovnega ljudstva.
   Kako doseči to brez velikih bolečin in brez večjih pretresov?
   Brezpogojno moramo povečati strokovno znanje našega podeželskega človeka, moramo ga seznaniti z našo današnjo stvarnostjo, moramo ga tesno povezati z našim industrijskim razvojem, moramo mu razširiti splošno izobrazbo, ker ta je pogoj pravilnega gledanja na razvoj v svetu, obenem pa tudi na razvoj v naši državi
   Naše ljudstvo je čutilo to potrebo. V dokaz temu ugotavljamo, da se množično udeležuje predavanj izobraževalnih tečajev in Ljudske univerze. Ljudstvo si je samo naredilo načrt svoje izobrazbe, ker potrebe ljudstva se danes izražajo v glavnem v dvigu njegovega gospodarskega, t. j. strokovnega znanja.
   Poglejmo si bolj natančno, kako poteka ta proces v soboškem okraju, kako poteka na posameznih sektorjih in v posameznih vaseh.
   Že pri sami organizaciji tega dela je ljudstvo imelo svojo besedo in je to besedo držalo. Te želje so izražali potom svojih organizacij, svojih društev in svojih organov ljudske oblasti. Tako so vsi okrajni forumi omenjenih organizacij in društev ter Okrajna skupščina pravočasno ukrenili vse potrebno, da bi zadostili tej ljudski potrebi. Zlasti je za pozdraviti delo članov KLO ki so povsod 
   vložili veliko truda za dvig izobrazbe ljudstva. Da je postopek vseh forumov bil v večini slučajev pravilen, je razvidno iz tega, da število poslušalcev narašča v vseh izobraževalnih tečajih in na predavanjih.
  Že takoj v začetku meseca oktobra so nekateri kraji pristopili k organizaciji tečajev in predavanj Med prvimi so bili Ivanci, Ženavlje. Pertoča, Sebeborci, Kuzma, Prosenjakovci, Središče, Lipovci, Gančani, Dol. Slaveči. Dokležovje in Melinci.
  Med sektorji pa so bili najbolj gibčni beltinski, gornjelendavski in prosenjakovski. Na beltinskem sektorju je 6 tečajev in udeležba je precej lepa. Zaenkrat nosijo na tem sektorju celo rekord v obisku, ker je zadnje predavani Ljudske univerze na Melincih obiskalo nad 120 ljudi V Gančanih obiskuje predavanja 60 ljudi Ivanci pa so sorazmerno vključili visoko število ljudi v tečaj. Na Nemščaku so se vsi delavci državnega posestva vključili v tečaj, da razširijo svojo strokovno izobrazbo. V Ižakovcih tudi nočejo zaostajati za ostalimi vasmi tega sektorja. V Lipovcih so v začetku kazali malo nezaupljivosti, toda pozneje so neprenehoma večali število poslušalcev. Moramo priznati da ta sektor ima precej ugodne pogoje, ker strokovnjaki državnega posestva in semenogojske postaje pomagajo tem tečajem s predavanji. Čudno je le to. da sami Beltinčani niso bili zmožni organizirati predavanja v Beltincih, kljub temu. da je v Beltincih pretežno kmečko prebivalstvo. Izgleda, da tamkajšnje organizacije, društva in KLO niso kos tej nalogi.
  Nič manj dela in truda niso vložili na gornjelendavskem sektorju v organizacijo tečajev in predavanj. V začetku so sumili, da so n pr. v Dol. Slavečih le izrazili željo, toda predavanj se ne bodo udeleževali Pa so se presneto zmotili; 60 ljudi prihaja na predavanja V Kuzmi so takoj pristopili k delu, toda zadnji čas premalo ljudi obiskuje predavanja. V zadnjem času so odprli tečaj še v Motovilcih in v Gornjih Slavečih, kjer je številčno zelo močan, tečaj.
  Prosenjakovski sektor ni pokazal tiste elastičnosti, katero so od njega pričakovali. Fokovci so n. pr. poslali seznam ljudi, ki baje žele poslušati predavanja; toda predavanja se je udeležilo le 11 ljudi. To je premalo število obiskovalcev, ker so 
  stroški preveliki. Veliko skrbi so posvetili tečaju v Vučji Gomili, kjer se predavanj udeležuje nad 30 Hudi. Prav tako so v zadovoljivem številu obiskali predavanje v Središču, dočim so Prosenjakovčani letos odpovedali.
  Boljši od tega sektorja je puconski sektor. V Puconcih predavajo predavatelji Ljudske univerze. Predavanja obiskuje do 50 ljudi. Ni rečeno, da se to število ne bi lahko povečalo. Slabše je v Sebeborcih, kjer se je za predavanje prijavilo 30
ljudi, a na predavanju jih Je bilo zadnjič le 15. Žal, da uspešnemu tečaju v Andrejcih ne morejo predavatelji Ljudske univerze nuditi več pomoči, ker je pot izredno slaba. Tamkaj so ljudje pokazali veliko smisla za diskusijo in za predavanja. Sreča je, da jim pomaga domači izobraženec.
  Zelo množičen obisk je v Bodoncih, kjer se predavanj udeležuje nad 100 ljudi. V Gornji Lendavi se zbira lepa skupina ljudi, ki redno ob torkih in četrtkih posluša predavanja. Sicer ni rečeno, da je nekaj nad 40 ljudi zadostno število za ta kraj. Pozdraviti je pomoč, ki Jo gornjelendavski predavatelji nudijo okoliškim tečajem. 
  Na Cankovi so letos zelo trdni. Imajo svoje stalno število poslušalcev, ki redno obiskujejo predavanja.
  Tišinski sektor je organizacijsko precej šibek. V Gradišču so n. pr. zaprosili za predavatelja, a ko je ta prišel v vas, ni bilo ljudi. Take stvari se ne bi smele dogajati. Tišina bi lahko z ozirom na ugodne zveze s Soboto veliko bolj izkoristila predavatelje Ljudske univerze. Prav tako nekaj ni v redu v Bakovcih, vsaj do zadnjega časa ni bilo predavanja. Prvega predavanja pa se je udeležilo 50 ljudi. Krog bo imel isto nalogo kakor Tišina, ker ima vse pogoje. Obetajo, da bodo začeli resno v novem letu. V Dokležovju so se razgibali. Žal, da imajo premalo domačih predavateljev. V Tešanovcih so bili člani izobraževalnoumetniškega društva, ki se vsi udeležujejo predavanj, zaposleni s svojo odrsko prireditvijo in ni bilo predavanj, katera sp prej že imeli. Zelo uspela predavanja so v Predanovcih, kjer ljudje kažejo izredno zanimanje in aktivnost v diskusiji, ki je navadno tesno povezana s snovjo predavanja.
  Težave so v šalovskem sektorju. Tamkaj nudijo premalo pomoči domači predavatelji. Dober obisk predavanj je v Čepincih, kjer so se doslej še vsako leto dobro postavili in pokazali zanimanje za dobra predavanja. Ti so sami izredno sposobni za organizacijo. V Šalovcih bi domači predavatelji morali prav tako nuditi več pomoči izobraževalnemu tečaju, ker je učitelj dober strokovnjak za nekatere panoge gospodarstva.
  Gornjepetrovski sektor je letos slab, izvzemši Ženavlje, kjer so se pokazali izredno gibčni in delavni. Tamkaj obiskuje predavanja Ljudske univerze nad 100 ljudi, kar je za Ženavlje veliko število. V Križevcih tudi ni nekaj v redu. Domačini bodo morali pokazati več volje za organizacijo, ker so ji kos. Prejšnja leta so namreč v Križevcih bili v organizaciji tečaja vzor ostalim krajem. Domanjševci bi lahko vključili več lju-
di v tečaj. Zadnjega predavanja se je udeležilo le 25 poslušalcev, kar je vsekakor premalo za tako veliko vas. Tudi predavanja so kvalitetna.
   Seveda moramo tukaj spregovoriti tudi o napakah, ki jih naredi center Sobota. Zgodilo se je, da je bil napovedan predavatelj, pa ni prišel. Treba pa je upoštevati, da so težkoče s prevozom. Kljub temu pa so predavatelji Ljudske univerze v glavnem prihajali redno. Do sedaj so se pritožili na Cankovi, v Šalovcih in v Sebeborcih ter v Predanovcih. Seveda bodo tudi v Soboti te napake odpravljali.
   Tako je stanje ob koncu leta.
 V nove letu pa lahko ostali kraji tudi organizirajo predavanja, ker še ni prepozno. Tako bi lahko organizirali predavanja v Martjancih. Brezovcih, Rakičanu, kjer im jo vse možnosti, v Rogaševcih in Serdici, a prav  tako v Kramarovcih, kjer kažejo premalo zanimanja za izobrazbo zadrugarjev. Kupšinci bi lahko prirejali predavanja, ki so nujna in potrebna. Naj si vzamejo za zgled Predanovce.
    Če bomo svoje delo pomnožili, če bomo še več delali, bomo v resnici dokazali, da razumemo potrebe ljudstva; a če to razumemo, moramo še več delati za organizacijo tečajev in predavanj.
Dolnja Lendava pred dvajsetimi leti in danes
  Od kar prebivalci pomnijo, se Dolnja Lendava stiska pod lendavski hrib, ali kakor pravijo domačini, gorice. Stiska se v pravem pomenu besede, kajti glavna ulica se vije tik pod hribom, ponekod celo že po vzpetini, da stranske uličice ležijo nekaj metrov niže in se v nje pride po stopnicah. Skoro polovico mesta je do nedavnega predstavljala glavna ulica. Ob njej so si zgradili svoje hiše vsi boljši meščani, zato so stisnjene, kot redko v kakem malem mestu. Revnejši pa so stanovali v Spodnji, Vodni in ostalih uličicah (v pravem pomenu besede uličicah, saj so nekatere štele le nekaj hiš), ki pa niso kazale nič mestnega.
  Ljudje so imeli vzrok za to, da so se s svojimi hišami stiskali pod hrib. Želeli so živeti čim bliže centru mesta. Lendavskemu polju pa so grozile poplave. Ob večjem deževju je voda iz potokov, ki so se stekali pri Lendavi, prestopila bregove, poplavila polja in večkrat pridrla celo v lendavske spodnje uličice. Zato so mnogi trdili, da Lendava nima razvoja, pri tem pa niso opazili možnosti gradnje hiš in razširitve mesta v druge smeri.
  Drugi so gledali bolj realno. Ti so trdili, da največja ovira za razvoj Dolnje Lendave niso poplave, temveč pomanjkanje gospodarskega zaledja in predvsem pomanjkanje industrije. V mestu je bilo le nekaj trgovin, gostiln in obrtnih delavnic, ki so zadoščale potrebam mesta in najbližjim okoliškim vasem Večjega pomena je bila le tovarna dežnikov in pletenin ter nekaj časa morda še trgovina z lesom »Našička«.
  Tak zaostal razvoj, ali v nekih ozirih celo nazadovanje mesta, se je odražal tudi med prebivalstvom takratnega sreza, katerega sedež je bil v Dolnji Lendavi. Podeželje ustvarja vedno več delovne sile, kakor je
rabi samo. Zato se ta preseljuje v mesta, kjer se gradijo tovarne. Le tako so mogla mesta z nekaj tisoč ali deset tisoč prebivalci v nekaj desetletjih narasti v milijonska mesta. (V predvojni Jugoslaviji takih primerov sploh nismo imeli, ker njen obstoj ni bil tako dolg niti ni beležila takega gospodarskega razvoja.) Kam naj bi torej šli podeželski prebivalci, ki na vasi niso imeli dovolj dela niti kruha? Lendava jih ni rabila niti jim ni mogla pomagati. Pa tudi ostala slovenska in jugoslovanska mesta so jih lahko sprejela le malenkost, kar ni predstavljalo nobene rešitve. Ostalo je le še sezonsko delo (poleti na polju) v Jugoslaviji in v tujih državah.
  Prekmurci so bili dela vajeni ljudje, zato so vedno prijeli za vsako delo, če se je le zaslužilo. Zadnja leta predvojne Jugoslavije je največ ljudi iz vsega Prekmurja odhajalo na sezonsko delo v Nemčijo, precej tudi v Francijo Mnogim pa se ta želja ni mogla izpolniti, zato so se morali zadovoljiti s sezonskim delom v naši državi, na katero pa ljudje niso radi šli, ker Je bilo slabo plačano (v letih krize ženske dnevno po 8 din, moški pa po 10 din). Toda, če drugega zaslužka ni bilo, so se morali zadovoljiti s tem.
  Dolnja Lendava, čeprav sedež sreza, ni igrala posebne vloge. Na »srezu« so se malo menili, kaj bodo ljudje delali in kje se bodo zaposlili. Kdor si je že našel zaposlitev, je moral priti na srezko načelstvo le zaradi potnega lista, če je hotel iti v inozemstvo. Delodajalca pa je moral iskati v sosednem prekmurskem mestu Murski Soboti, kjer je bila Borza dela.
  Zadnja leta pred vojno pa si Je takratna oblast in vladajoča
stranka izmislila še posebno kontrolo nad ljudmi, ki so šli na delo v inozemstvo. Ker je preveč ljudi želelo iti na delo v Nemčijo, nekaj tudi v Francijo (po nekih računih je Borza dela v Murski Soboti leta 1938 odposlala baje okrog 13.000 sezon-cev na delo, od teh pa je bilo tudi nekaj Štajercev in Medjimurcev), so rekli, da smejo iti le najpotrebnejši. Na občinah so dajali posebna priporočila, na srezu pa dovolilnice za delo. Toda, kdo je to dobil? Ne najpotrebnejši, temveč tisti, katerim je vladajoča stranka to dovolila, ker so bili njeni somišljeniki in pomagači ali ji vsaj niso bili nasprotniki. Mnogi potrebni pa so morali ostati doma. Zato je med delovnimi ljudmi nastal še večji odpor proti »srezu« in mestu, ki je »srez« predstavljalo — Dolnji Lendavi.
  Sicer so gospodarji v lendavskem srezu bili povprečno gospodarsko močnejši od soboških. Pred vsem v vaseh, naseljenih z Madžari, je bilo malo sezon-cev. To je bila še posledica madžarske politike v Prekmurju pred prvo svetovno vojno. Kljub temu so lendavskemu srezu dovolili, da sme poslati na delo v Nemčijo v enem letu 2000 delavcev. Iti pa jih je želelo najmanj dvakrat toliko in zaslužka so bili tudi potrebni, ker so doma živeli v težkih razmerah.
  Take slike so se ponavljale iz leta v leto. Spomladi so se ljudje — delavci — zbirali, kot so se zbirale ptice-selivke v jeseni, hodili v Dolnjo Lendavo prosit potne liste (mnogi v Lendavo drugače niti prišli niso), morda stopili malo v gostilno ali trgovino, pa spet za dolgo časa pozabili na Lendavo. Delavci, namenjeni v južne kraje naše države, so se morda poslovili na lendavskem kolodvoru od do-
mačih, večina pa na soboškem in so krenili v svet. Svoja mesta so prepustili morda lastovkam, ki so se ob takem času navadno vračale z juga, in se vračali, ko so lastovke že spet odšle na jug. Mnogi so že mislili, da tako mora pač biti, ker so rojeni pod tako zvezdo...
   Vasi in mesto Dolnja Lendava se niso mnogo spreminjale, ljudje pa so rasli in se množili ... Kje drugje iskati pomoči, kot v svetu, če jim domovina ne more ali noče pomagati? Le redki so se pri tem spraševali: Kako to, da tujina lahko nudi našim ljudem delo, domovina pa jim ga ne more? Zato so se ostali tem bolj začudili, ko je ljudska oblast v povojnem času to spremenila.
   V šestih letih nove Jugoslavije in ljudske oblasti se je Dolnja Lendava toliko spremenila, da jo je težko primerjati s staro Lendavo. Ne samo trgovski in gostinski lokali, še mnogo drugega se je spremenilo. In ne le spremenilo, temveč je zraslo novo. Če sodimo po zunanjem pogledu na Lendavo, nas preseneti porast mesta. Sicer se stari del mesta ni mnogo spremenil, ker ni bilo prostora za zidanje. Zato pa je na jugovzhodu proti Čentibi zraslo pravo novo mesto. Tamkaj imajo celo svojo trgovino, menzo, in kar je treba posebno poudariti, tudi kino-dvorano in dobro urejen prostor za letne kino-predstave na prostem. V tem so staro mesto celo prekosili. Na severni strani ceste, kjer se svet nalahno dviga pod hrib, so razvrščene lične dvodružinske hišice. Te pa niso stisnjene, kot v starem delu mesta, ker je tamkaj dovolj prostora za razvoj mesta. Razmeščene so v primerni razdalji, da se okrog
njih lahko uredijo vrtovi. Na južni strani ceste pa so veliki stanovanjski bloki, v katerih stanuje na stotine ljudi. V teh novih hišah stanujejo sami delovni ljudje, zaposleni pri podjetju »Proizvodnja nafte«.
   Nafta! Ta beseda je postala po vsem bivšem srezu, sedanjem lendavskem okraju, take splošno znana in spoštovana, kot včasih beseda Nemčija. Sedaj ni treba več hoditi iskat zaslužka v Nemčijo, daje jim ga nafta — podjetje »Proizvodnja nafte«, ki ga upravljajo delavci, nekdanji sezonci. Ta čudna tekočina, ki je tisočletja počivala skrita v globinah zemlje, je spremenila lice Dolnje Lendave in življenje okoliških ljudi. Mnogi, kolikor je bilo stanovanj, so se preselili v Lendavo ali v bližnje vasi, da jim ni treba daleč hoditi na delo. Mnogi pa se morajo še dnevno prevažati na delo in z dela, ker za vse še hi dovolj stanovanj.
   Naftna industrija, ki je neke vrste tovarna na širnem polju, pa je dala mestu tudi bolj industrijski izgled. Razširitev železniške proge, zgraditev ozkotirne železnice in novih, širokih in trdnih cest je spremenila tudi bližnjo okolico.
   Besedica »delo« je včasih za revnejše prekmurske ljudi pomenila toliko kot življenje. Delo si je bilo treba poiskati, če ga doma ni bilo, ker ni bilo lastnega polja niti lastne obrtne delavnice. Toda, kje ga dobiti? Tega vprašanja so se ljudje najbolj bali. Danes je to vprašanje takorekoč pozabljeno. Delo? Saj ga je dovolj in brez težav se lahko zaposliš.
   Sicer včasih ljudje izbirajo, ker jim ne ugaja vsako delo. Nekdo si želi boljše delo. (To boljše delo pa si ljudje predstavijo različno). Nekdo pa
gleda pred vsem na dober zaslužek, kar je v predvojni Jugoslaviji bilo glavno merilo za dobro delo. Zato se tudi najdejo ponekod za nekaj časa nezaposleni ljudje, katerih sila ne priganja, da bi prijeli za vsako delo. Toda to niti malo ni podobno nezaposlenosti iz predvojne Jugoslavije, ki je vladala v Dolnji Lendavi in v okolici.
   Podoben razvoj kot v Dolnji Lendavi, je opaziti v mnogih mestih in krajih naše države. Le poslušati je treba delavce na vlakih, ko se peljejo domov za nekaj dni ali se vračajo na delo. Dela je povsod dovolj. Ob slovesih pa ne teko solze na železniških postajah kot včasih. Za teh nekaj tednov, ki se ne bodo videli, ni vredno. V primeri z Nemčijo in Francijo je to skoraj doma.
   To pa ne velja toliko za prebivalce lendavskega okraja kot za ostale Prekmurce. Velika večina teh se je zaposlila v Dolnji Lendavi, v mestecu, na katerega se v predvojni Jugoslaviji niti zmenili niso. Le prebivalci ob meji soboškega okraja, katerim je do Lendave predaleč, so si poiskali delo po drugih krajih Slovenije.
   Take rešitve za naše delovne ljudi pa ni mogla ustvariti predvojna Jugoslavija, ker ni bila zgrajena na taki gospodarski in družbeni osnovi, da bi to lahko naredila. Sedaj, v novi, ljudski državi, so odpadle vse tiste ovire, ki so včasih dušile Lendavo. Tudi z ukinitvijo okraja razvoj Lendave ne bo trpel, ker ni odvisen od neke centralizacije na okraju, temveč le od razvoja industrije, predvsem od naftne industrije. Razvoj Lendave pa ne pomeni napredek le za Lendavo, temveč za vse okoliško vaško prebivalstvo, ki ga domača zemljica ne more preživljati in si mora iskati zaslužek drugje.
                                                                                                                                                                                                                            —šk.
SKUD »Štefan Kovač«:
»PLANINSKA ROŽA«
   Vloga in naloge kulturno-umetniških društev so v manjših mestih in krajih gotovo večje, kakor v večjih kulturnih središčih Tukaj ne gre več samo za mobilizacijo in kulturni dvig ljudi, ki imajo veselje do kulturnega in prosvetnega dela, ampak so prireditve, ki jih uprizarjajo ta društva, več ali manj edini kulturni dogodki v krajevni kroniki. Na eni strani je torej delo v pevskem zboru, v dramski družini, folklorni skupini, orkestru itd., važno sredstvo za kulturni dvig samih sodelujočih, na drugi strani pa bi naj dajale sile te prireditve vsemu občinstvu tudi kulturni užitek, ga navajale h kulturnemu delu, vabile k sodelovanju in mu privzgajale dober okus.
   O tem sem pomišljal, ko sem sedel v dvorani Fizkulturnega doma v Murski Soboti — tisti dvorani, okrog katere je bilo že toliko govora, saj je služila istočasno za kino-predstave, telovadnico in gledališko ter koncertno dvorano. Sedaj je to vprašanje kolikor toliko urejeno. Predstavo pa, ki smo jo gledali, je pripravilo SKUD »Štefan Kovač« in spada med pri nas po osvoboditvi največkrat uprizorjena dela: Gobčeva opereta »Planinska roža«.
   Z ozirom na to, da je ta opereta tako zelo znana, bi o njej sicer ne bilo potrebno govoriti, toda ker si to delo izbirajo vedno bolj pogosto gledališke skupine predvsem v manjših mestih, nekaj besed o tem ne bo odveč.
   Dobre operete — vsaj takšne, ki bi nas zadovoljila v glavnih zahtevah — nimamo. Normalno je pač tako, da šepa vsebinska stran in da je glasba še kolikor toliko sprejemljiva. Le prepogosto je tudi tako, da ne zadovolji niti vsebina niti glasba. Takšne operete, ki bi vsestransko odgovarjale zahtevam, tako v pogledu osnovne kulturne vrednosti, kakor tudi v privlačnosti za občinstvo — pa sploh nimamo.
                                                                                                                                                                                                  Kajti predvsem privlačnost za občinstvo je tisti moment, ki žene mnoga društva, da se prično ukvarjati z opereto, čeprav zahteva to v njihovih po-
gojih vendarle mnogo truda in dela. Najti pevce-soliste, ki bi zmogli pevski part in istočasno bili sposobni vsaj približno odigrati svojo vlogo, naučiti zbor in posebno balet, organizirati glasbeno spremljavo in kar je najtežje, naštudirati delo, ki zahteva prizadevnega glasbenega vodjo in potrpežljivega režiserja, ni enostavno. Vse to daje več dela, kot katerakoli druga prireditev.
   Pri »Planinski roži« Radovana Gobca je vsebinska stran vsekakor šibkejša od glasbene. Plehko, nelogično in večkrat posiljeno dogajanje z nekoliko precej primitivnega humorja in nedosledno obdelanimi značaji, nekaj posili vrinjenimi stavki, ki bi naj dali opereti aktualen prizvok — vse to so glavne oznake vsebine. Po oblikovni strani je prvo dejanje dokaj dobro in živahno napisano, drugo dejanje pač pa močno pada in se dogajanje tudi v tretjem dejanju ne dvigne več. Zaplet sam je malce nelogičen, rešitev ni najboljša itd., itd. Vsekakor pa je res, da druge operete v tem pogledu niso mnogo boljše — često slabše.
   Glasbeni part ima gotovo precej dobrih strani, ki dajejo »Planinski roži« prednost pred marsikatero drugo opereto. Predvsem so to. melodije z domačim prizvokom, ki si jih je lahko zapomniti, razmeroma majhne zahteve, ki jih postavlja pevcem, enostavna harmonizacija in podobno; vse to so stvari, ki odgovarjajo tako izvajalcem kot poslušalcem in je s te strani navdušenje podeželskih kulturno-umetniških društev za to opereto kaj razumljivo.
   Sedaj pa je treba oceniti in to trezno ter z upoštevanjem čim več dejstev, vse posledice in prilike, ki nastajajo ob uprizoritvi takšne operete. Mnogokaj govori »za« in pravtako številni so ugovori tudi »proti« uprizarjanju operet. Preudariti je treba, ali dejstvo, da se za študij takšnega dela priglasi mnogo navdušenih sodelavcev, da uprizoritev dejansko pritegne k društvenemu kulturnoumetniškem delu nove ljudi, odtehta zelo neprijetne posle-
dice, ko ljudje izgubljajo merilo za umetnino in požirajo najrazličnejše plehkosti m neslanosti na račun sicer dobro namerne »zabave«; da zaradi tega izgubljajo smisel za dobro in morda težjo predstavo izven »komercialnega« repertoarja?
   Pravtako je treba pretehtati prednosti, ki jih daje takšno razširjeno udejstvovanje s tem, da pritegne k delu marsikoga, ki bi se sicer verjetno ne pričel društveno udejstvovati — pa čeprav je to delo na manjvredni umetnini. Ali več velja to, da je delavec, vajenka ali obrtnik dobil pojme o lepem vedenju, družabnem življenju, omiki, da se je naučil svoje vloge, petja, not in kulturnega sožitja, čeprav samo ob predstavi, ki je daleč od umetniške ravni, ki bi jo želeli?
   Vse to in še marsikaj je treba vzeti v račun, preden bo položaj jasen.
   Predvsem je v tem važno nadaljnje delo. Če bo uspelo kulturno-umetniškim društvom obdržati z opereto pridobljene ljudi tako kot sodelavce, kakor tudi kot občinstvo tudi v naprej pri drugih, kulturno in umetniško več vrednih in bolje izvedenih programih, bo mobilizacijska vloga — pa čeprav operete — izpolnjena, če pa bo uprizarjanje operet postalo samo sebi namen in sredstvo za finančno sanacijo društvenih blagajn, bo vse to delo zaman in prej v Škodo kot v korist kulturnemu dvigu naših ljudi in bomo z njimi dosegli v končnem efektu samo nasprotno od tega, kar smo hoteli.
   Sama izvedba operete »Planinska roža« v Murski Soboti je bila gotovo na razmeroma lepi višini. Dirigent prof. Daniel Grum je dosegel lepo soglasje med orkestrom, solisti in zborom; tudi zbor je pod vodstvom prof. Vladimirja Močana izpolnil svojo vlogo. Velik delež dela je padel na režiserja Jožeta Zrima, ki je z mnogo vestnosti in požrtvovalnosti pripravil predstavo. Gotovo ni bilo lahko pripraviti pevce do tega, da bodo naenkrat tudi igralci, preleviti nekaj članov zbora v baletno skupino, vskladiti delo številnih statistov in v končnem efektu doseči-predstavo, ki jo lahko imenujemo — uspelo.
   Ni dvoma, da je bilo pri uprizoritvi več pomanjkljivosti, napak in nedostatkov, ki bi jih bilo mogoče delno vsaj odpraviti. Tudi o zamislih režiserja kot tudi dirigenta bi bilo mogoče govoriti in jih izboljšati Toda to ne more preglasiti dejstva, da je bilo vloženega v to delo ne samo mnogo truda, ampak tudi mnogo iznajdljivosti, talenta in domiselnosti. 
   Biba Grm kot Katja Silvana je predvsem pevsko dala mnogo. Razpolaga nedvomno z zelo čednim glasovnim materialom.
                                                                                                                                                                                            (Nadaljevanje na 6. strani)
Stran 6
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 3. januarja 1952
͵͵Planinska roža´´
(Nadaljevanje s 5. strani) če ji bo uspelo približati tudi igralske sposobnosti pevskim, bi v tem okviru predstave dala gotovo izredno uspelo vlogo.
   Edi Perhavec je bil v vlogi gledališkega igralca Mirana Svetlina na odru lepo naraven, kar je njegovemu liku dalo dokajšnjo mero prikupnosti. Pevsko ni povsod mogel slediti svoji partnerici, ki ga je mestoma celo preglasila, pač pa je igralsko svojo vlogo dobro rešil.
   Tone Novak je s svojim Kazimirjem Kalanom, gledališkim ravnateljem dal sicer nekoliko premalo sočen lik — posebno v komiki —, njegova pevska in odrska gotovost pa sta dali dogajanju na odru dokaj trdno hrbtenico. Vsekakor bi mu več razgibanosti ne škodilo. Nekaj njegovih domislic pa je želo iskreno odobravanje občinstva.
   Dirigenta Stanislava Cirila Dobrovika je igral Vili Gerlec zelo simpatično. Nekaj več čustvene razgibanosti in močnejši glas bi dali tej vlogi še več prikupnosti. Bruno Hartman kot režiser Ervin Gabernik je svoj lik dobro dosledno zamislil in izvedel. Z več živahnosti bi lahko podprl svojo vlogo, vendar pa je treba pri tem paziti na mero.
   Matilda Čenar je bila kot Melita, Gabemikova žena, vseskozi komična figura. To svojo nalogo bi lahko podprla še s primernejšim kostumom, ki bi se bolje prilegel vlogi stare eksaltirane, odžagane igralke. Tudi večja
ekonomičnost z glasom bi bila na mestu, ker bi ji potem ob višku ne zmanjkalo glasu za stopnjevanje. Vsekakor pa razpolaga z nespornim talentom in sposobnostjo uživljanja.
  Režiser Jože Zrim je poleg težkega režijskega dela moral prevzeti še vlogo gledališkega sluge Izidorja. To dvojno obremenitev je dobro prenesel in njegov Izidor je žel lep uspeh — morda je bil z ozirom na osnovno zamisel vloge celo nekoliko preveč simpatičen.
  Koloman Flisar kot dr. Pravnik, Lojze Klement kot oskrbnik, Lojze Klemenc kot oskrb-Franc Škafar kot kmečka fanta, so svoje naloge zadovoljivo rešili. Škoda, da oba kmečka fanta nista raje kot v nerazumljivi in pomanjkljivi gorenjščini, govorila raje kakšno domače narečje. S tem bi žela več uspeha in bi logika dejanja tudi tako zelo ne trpela.
  Lep uspeh je pokazal baletni zbor, ki Je to težko vlogo junaško prevzel nase. Seveda zahteva balet tudi v teh pogojih precej vaje in tudi nekaj znanja, vendar pa je za začetek bilo dovolj storjenega.
  Zbor, ki je pri eni od predstav te operete imel svoj 250. nastop, Je bil dober, Čeprav nekoliko neizenačen in negotov pri vstopih. Razpolaga pa z razmeroma dobrim materialom. Prav tako je dokaj številni orkester častno izpolnil svojo nalogo in je na čase zelo lepo spremljal pevce in jih primerno
podprl. Tu in tam pa Je motilo zadržanje tempa, ki bi lahko bil bolj pospešen.
   V celoti predstavlja ta uprizoritev »Planinske rože« za Mursko Soboto in SKUD »Štefan Kovač« nedvomno uspeh, tako moralen, kakor tudi materialen. Vprašanje pa Je — kot že rečeno — ali bodo znali Sobočani ta uspeh tudi v bodoče prav obrniti in — izkoristiti v korist ljudsko-prosvetnega dela in seveda tudi v svojo lastno korist.         Srečko Golob.
„Vdova Rošlinka“
                                                                                                     na cvenskem odru
   O kulturnem življenju na Cvenu smo že večkrat pisali. Naj delavnejša je igralska skupina, ki je 26. decembra nastopila s trodejanko »Vdova Rošlinka«. Režiral je tov. Roškar, čigar zasluga je, da je dobro uspela.
   Občinstvu so se predstavili sami mladi igralci, ki so tokrat s svojim dobrim igranjem prijetno presenetili. Glavno vlogo je igrala Kardinarjeva Slavica, ki je vlogo vdove Rošlinke do konca dobro podajala in s tem pakazala, da ima precejšnjo mero igralskih sposobnosti Le malo več resnosti na odru (smeh samo takrat, ko je potreben) in včasih malo bolj uglajenih in naravnih gest ji tu pa tam manjka.
   Njena hčerka Manica — Vera Puconjeva — je tokrat zaigrala dobro. Svojo vlogo je podajala življenjsko, brez vsakega izumetničenja. Samo v drugem
dejanju, ko očita svojemu ženinu nezvestobo in ljubimkanje z njeno materjo, bi ji pristojalo malo več užaljenosti, morda celo nekoliko cinizma.
   Tudi Makotrov Janko — ženin Janez se je potrudil, da bi podal čim vernejšo sliko mladega, veselega ljubimca, ki pride često s pomočjo zvijače končno le do svoje neveste. Tibautov Slavko — romar sv. Balantina je prepričljivo podal lik večnega romarja, berača in barantača obenem, ki skuša s svojo hlinjeno pobožnostjo izvleči iz vsake stvari korist zase. Včasih je pač malo pretiraval v mimiki in s tem spravljal v smeh ne le publiko, ampak tudi igralce na odru. S to vlogo je dokazal, da mu bo režiser v bodoče lahko zaupal vlogo komika. Tudi ostali igralci, ki so imeli manjše vloge, so igrali dobro, tako da je skupina kot celota — ne le posamezniki — pokazala lep napredek. Upamo, da bomo mlade cvenske igralce v novem letu še večkrat videli na odru v zadružnem domu.
  Za konec še nekaj: Ljudstvo si brez dvoma želi zabavnih iger, poleg tega pa tudi takih, ki s svojo snovjo vzgajajo plemenitega. svobodnega in humanega človeka.           —or.
Toplomer v krompirjevo klet
  Velike množine krompirja se pokvarijo samo zaradi nepravilnega vskladiščenja. Krompir gnije le tedaj, če imajo gnilobne bakterije dovolj toplote. Zato bomo krompir vskladiščili na hladnem.
  Pravilna toplota v krompirjevi kleti je 2 do 4 stopinje C. Pri 0 stopinj postane krompir sladek in zmrzne, pri toploti nad 4 stopinje C pa se začno razkrojevalni procesi. Ali imamo pravilno temperaturo v kleti ne moremo čutiti, tudi če smo še tako izurjeni. Lahko se močno motimo, če stopimo od zunaj v zaprt prostor Zato potrebujemo toplomer, ki ga obesimo v višino krompirjevega kupa. Jasno je, da ne bomo pustili toplomera le viseti, ampak bomo pogledali tudi na skalo, kontrolirali bomo, ali je treba okna odpreti ali zapreti. Če je v krompirjevi
kleti previsoka temperatura n. pr. 8, 9 ali celo preko 10 stopinj C, se ne smemo čuditi, če se gniloba širi. Temperatura je visoka, dokler so kletni prostori, stene in zemlja okoli kleti še ogreti od poletne toplote, ki polagoma vdira v notranjost kleti. Glavni vzrok visokih temperatur v krompirjevih kleteh pa je dihanje krompirja. Čim topleje je, tem živahneje krompir diha. Pri dihanju nastane zopet toplota. Krompirjeve kleti moramo torej pridno zračiti.
  S toplomerom in rednim opazovanjem omejimo izgube na krompirju bolj gotovo kot pa brez njega. Če je v kleti pretoplo (preko 4 stopinj C) in zunaj mrzleje, tedaj zračimo. Če je v kleti prehladno, (2 stop. C) in zunaj topleje, posebno v opoldanskih urah, potem tudi zračimo. Seveda pa ne zračimo tedaj, če postaja v kleti hladno, a zunaj je še mrzleje ali postaja mrzleje, ali če je v kleti toplo, zunaj pa postaja še topleje.
  Torej glejmo, da bo v krompirjevih kleteh nizka temperatura. Ob toplih dneh zračimo tudi ponoči, pozimi ne zračimo mnogo ali pa le v opoldanskih urah, proti pomladi pa ne pustimo, da se temperatura dviga, tedaj zračimo po potrebi podnevi in ponoči
                                                                                                                                                                                                            Sitar Janko.
Tečaj za režiserje — amaterje
  Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije priredi od 17. do vključno 29. januarja 1952 režiserski tečaj v Ljubljani, ki je namenjen predvsem učiteljem, lahko se ga pa udeležijo tudi drugi. Tečaj je brezplačen. Prijave sprejema do 8. januarja
1952 IO LPS, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. V prijavah naj se navede: Ime in priimek, rojstno leto, poklic in če reflektira prijavljenec na stanovanje in hrano.
            Izvršni odbor
                                                                                                                                                                                                             Ljudske prosvete Slovenije
Državno trgovsko podjetje
                                                                          Gornja Rodgona
prodaja v svojih šestih poslovalnicah vsakovrstno blago po konkurenčnih naj nižjih dnevnih cenah.
  Svojim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto 1952!
Elektro-Radio
Gornja Radgona
  Popravljamo radijske aparate, toplotne aparate, previjamo elektromotorje — diname in opravljamo vsa elektro-inštalacijska dela po naročilu.
  Prodajamo radio aparate ter ostali elektrotehnični material po konkurenčnih cenah.
  Vsem strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto 1952!
                SVET
                 za
LOKALNO
INDUSTRIJO
Murska Sob ota
                                              želi vsem delavskim svetom in delovnim kolektivom podjetij lokalne industrije srečno in uspeha polno novo leto 1952
O K A P
 Gornja Radgona
vrši prevoze na vseh relacijah. — Vsem strankam želi uspeha polno novo leto 1952!
Državno posestvo
                                                        Črnci-Apače
čestita vsem kolektivom državnih posestev Slovenije k njihovim uspehom v letu 1951, želeč jim še večjih uspehov v letu 1952!
Mestna
PARNA
PEKARNA
MURSKA SOBOTA
nudi potrošnikom kvaliteten kruh in pecivo. Sprejema v peko domači kruh dnevno od 7. do 12. ure ter peče tudi po naročilu. 
Svojim odjemalcem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1952 !
REMONTNO PODJETJE
Benedikt v Slovenskih goricah
opravlja vsa gradbena dela in adaptacije po zmernih cenah.
  Vsem strankam želimo srečno in zadovoljno novo leto 1952!
Murska Sobota, 3. januarja 1952
»LJUDSKI GLAS«
Stran 7
                                                                                                 Srečno in veselo novo leto  1952
                                       0
želijo vsem svojim odjemalcem, potrošnikom, delovnim kolektivom, naročnikom, prijateljem in znancem
UPRAVA
                                                                                                                                                         Mestnih
GOSTINSKIH
                                                                                                                                                         PODJETIJ
s svojimi obrati v MURSKI SOBOTI:
       HOTEL »CENTRAL«
          HOTEL »ZVEZDA«
             MESTNA KAVARNA GOSTILNA »FLISAR«
                    GOSTILNA »PRI POŠTI« ŽELI VSEM SVOJIM GOSTOM SREČNO NOVO LETO
OKRAJNI KOMITE K P Slovenije
                                                       MURSKA SOBOTA
                                              želi srečno in uspeha polno novo leto 1952 vsem delovnim ljudem!
OKRAJNI KOMITE KP Slovenije
                                                       LJUTOMER
                                            želi srečno in uspehov polno novo leto 1952 vsem prebivalcem ljutomerskega okraja.

MESTNO PODJETJE
RADIO delavnica
MURSKA SOBOTA
Z Obrati FINOMEHANIKA
         SPLOŠNA MEHANIKA LIVARNA 
                                                                                želi srečno in uspeha polno novo leto 1953 vsem svojim odjemalcem z zagotovilom, da bodo postreženi s kvalitetnimi izdelki, solidno postrežbo in zmernimi cenami!
Kmetijska zadruga Slatina Radenci
                                                                  s poslovalnico štev. 2
                                                       želi vsem svojim članom in odjemalcem srečno novo leto 1952 ter se priporoča za nadaljnji obisk v tem letu!
   Kmetijska zadruga z  o. j.
                                                                 Dolnja Lendava
                                                     želi vsem članom, odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno novo leto 1952!
                                                     Z vljudno in solidno postrežbo vam nudimo industrijsko blago vseh vrst, kmetijske proizvode in vsakodnevne potrebščine po solidnih cenah.
                                                                             OKRAJNI MLIN in ŽAGA TRATE
   melje vsakovrstno zrnje za državni, zadružni in zasebni sektor ter opravlja vsa v žagarsko stroko spadajoča dela: žaganje hlodovine, desk itd.
     Vsem svojim strankam želi veselo in uspeha polno novo leto 1952!
                                                                         Kmečka delovna zadruga »EDVARD KARDELJ«
                                                                               V APAČAH
          poseduje trgovski odsek z dvema obratoma, gostilno, pekarno in mesnico ter oskrbuje člane in druge stranke z raznovrstnim blagom in živilskimi potrebščinami.
           Vsem KDZ in vsem poslovnim strankam želimo srečno in uspeha polno novo leto 1952!
                                                        MIZARSKA DELAVNICA OKRAJNA APAČE
izdeluje vsakovrstno pohištvo in spalnice ter pisarniško opremo po ugodnih cenah.
   Vsem strankam in obratom mizarske stroke želimo veselo in uspeha polno novo leto 1952!
                                                                          MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA
                                                                              OBRAT APAČE
melje vsakovrstno zrnje in zamenjuje mlevske izdelke državnim in zadružnim podjetjem ter privatnikom.
  Vse mstrankam želimo zadovoljno in uspeha polno novo leto 1952! Enako vsem mlinskim obratom v LR Sloveniji in jim čestitamo k doseženim uspehom!
Alojz
                                                                                                   Škrjanec
čevljarstvo
                                                                                                    Ljutomer
 Mestna
 krojaška
 delavnica
     Ljutomer Izvršujemo krojaška dela po znižani cenit
  Mestna
  šiviljska
delavnica
  Ljutomer
Z znižanjem cen pomagamo pri stabilizaciji gospodarstva !
Jugoslovanski
Kombinat gume in obutve Borovo
                                                                  PRODAJALNA MURSKA SOBOTA
Če rabite dobro obutev, pridite v našo prodajalno, kjer najdete veliko izbiro gumijastih škornjev, visokih čevljev, vseh vret copat in ostale obutve. — Cena solidna.
                                       OKRAJNO PODJETJE
MLEKOPROMET
                                         V LJUTOMERU
                                            želi
                                     vsem KDZ in ostalim dobaviteljem SREČNO NOVO LETO!
Mestna čevljarska delavnica
     Ljutomer
     želi svojim odjemalcem srečno Novo leto in se priporoča za bodoča naročila!
ŽITOFOND
MURSKA SOBOTA
Obratni svet sindikatov
                                          v Murski Soboti
čestita vsem sindikalnim podružnicam in članom sindikata ter jim želi v novem letu 1952 mnogo uspeha pri njihovem delu.
 BRATA JUG
                                  stavbeno in galanterijsko kleparstvo
 MURSKA SOBOTA
   TRGOVSKO PODJETJE
͵͵PERUTNINA´´
poslovalnica M. SOBOTA
DITTRICH
                                                                      EDVARD
izdelava pump in armatur
                                  MURSKA SOBOTA
 MESTNO PODJETJE
 URARSTVO
 MURSKA SOBOTA
Stran 8
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 3 januarja 1952
                                Vsem članom
 OSVOBODILNE FRONTE
                             LJUTOMERSKEGA OKRAJA
 želi srečno novo leto in obilo uspehov pri socialistični graditvi v letu 1952
                            OKRAJNI ODBOR OF v Ljutomeru.
 OKRAJNI ODBOR
      OSVOBODILNE
      FRONTE
      V MURSKI SOBOTI
 želi
      srečno in uspehov polno novo leto 1952 članom vseh množičnih organizacij.
                OKRAJNI
  LJUDSKI
                  ODBOR
 MURSKA SOBOTA
                   želi srečno novo leto 1952. vsem delovnim ljudem.
Srečno in uspehov polno
                                                                  NOVO LETO 1952. 
                                    želi
                       vsem svojim odjemalcem in potrošnikom
  ͵͵POTROŠNIK´´
                           TRGOVSKO PODJETJE NA DROBNO IN DEBELO
                                              MURSKA SOBOTA
                              TITOVA ULICA 1.
MESTNI LJUDSKI
    MESTNA PODJETJA IN GOSTILNE
                    SOCIALISTIČNEGA ZAKUPA MURSKA SOBOTA
                    žele vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1952
INVALIDSKO PODJETJE ,,MIZARSTVO῾῾
                                                                                                                                             MURSKA SOBOTA, želi srečno in uspeha polno novo leto 1952. Izdelujemo vse vrste mizarskih izdelkov po želJi cenjenih naročnikov
Uredniški odbor - Odgovorni urednik. Jože Petek - Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage - Ček račun. Narodna banka M Sobota 641-903-322
                                                                                                                                Letna naročnin, din 260. Tiska Mariborska tiskarna