kranjski r ----------- Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel — Tisk: ČP »Gorenjski tisk«, Kranj LETO V. 28. MAREC 1962 ŠT. 3 v___________________ LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKAN INA-INTEKS KRANJ Letna konferenca komunistov v Tekstilindusu Konferenca je bila 14. marca. V referatu je sekretar komiteja, tovariš Boris Pertot zelo obširno in razumljivo obdelal pomen in naloge komunistov, vzporedno pa tu- jemamo ustrezne sklepe, pa vendar vedno znova ugotavljamo, da delamo večinoma še vedno iste napake, kljub sklepom itd. Razumljivo je, da je vse slabosti težko odpraviti kar čez noč, da se nekatere vedno znova pojavljajo v le nekoliko drugačni obliki; so pa vendar nekatere, ki bi jih že davno lahko odpravili pa jih še vedno delamo in vlečemo iz leta v leto s seboj. Prav na take slabosti so opozorili omenjeni: tovarišici Zla- ta Humer in Ančka Rudolf in tovariš Andrej Verbič, ki so lepo tudi nakazali pravilno pot za odstranitev teh napak in nepravilnosti. Naloga novega komiteja bo torej, da prvenstveno odpravi vse slabosti v organizaciji, ker bo ta le tako dobila še večji polet in ' pomen, kot ga že trenutno ima. Težko je namreč, če človek ugotavlja, da je v podjetju veliko komunistov, ki nikjer ne sodelujejo, težko tudi tam, kjer prav komunisti delajo zgago, ko bi vendar morali pokazati največ razumevanja in pripravljenosti. Če nosi ZK naziv »avantgarda«, potem naj se vsi komunisti prizadevajo, da bodo ta častni naziv nosili tudi upravičeno. f ' ; ■ m , Hüü < - F” /ene v Zavodu Triglav so bile kar vesele skromnega darila Sekretar tovarniškega komiteja Boris Pertot di uspehe in- neuspehe te organizacije v preteklem obdobju. Referatu je sledila razprava, ki je potekala večidel uspešno, čeprav so nekateri razpravljali o problemih in vprašanjih, ki niso spadali v delo konference. . Poleg tovariša direktorja podjetja, sta iz podjetja zelo smiselno diskutirali še tovarišica Ančka .Rudolf in Zlata Humer, od gostov pa je zelo konkretno iri poučno razpravljal predsednik OSS tovariš Andrej Verbič. , konferenca oziroma delegati so tako ugotovili vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti v delu organizacije za preteklo obdobje, in sprejeli ustrezne sklepe, ki naj bi razmere izboljšali. Seveda je vse to lepo, vendar je treba pri tem le pomisliti na naslednje: Iz leta v leto so takšne konference, vsako leto na njih ugotavljamo napake in pomanjkljivosti, vsakokrat spre- Ob Dnevu žena Zlaita Humer 8. marec, dan žena, je brez dvoma eden najlepših praznikov v letu. Vsaka žena, mati ali dekle, pa tudi starke se ga veselijo, saj je zanje veliko priznanje im doživetje. Na ta dan žene pač najbolj občutijo, da so enakopravne in enakovredne, da jih življenje potrebuje in ceni. Proslave in svečanosti ter lepa darila pa so jim V začetku februarja je bdi v mojstrski šoli zaključek I. semestra, in kot povsod, smo tudi tu napravili obračun dela. In ker mislimo, da je pravilno, če te uspehe prikažemo kolektivu, in da vzporedno omenimo še nekaj slabosti, ki terjajo še boljšo izobraževalno dejavnost v našem podjetju, smo pripravili tale članek za naše glasilo. Rezultati učnega uspeha ob za- tudi dokaz, da so spoštovane, in Ce pa ste zadovoljne tako, kot je da želimo, da bi tako ostalo tudi bilo v letih doslej, potem je za-V prihodnje. deva v redu. Kot drugod smo tudi v našem podjetju pripravili majhna darila za naše žene in čeprav so bila skromna, so jih sprejele z vese- PRVI SEMESTER JE ZA NAMI ključku I. semestra so res lepi, saj jih je od 27 slušateljev z uspehom končalo I. semester kar 23 oziroma 86,2 odstaka, kar predstavlja že za redne dijake v šolah izredno visok odstotek. Tako lahko z zadovoljstvom trdimo, da so naši slušatelji pravilno doumeli pomen in namen izobraževanja vodilnega kadra v podjetju. Kljub objektivnim težavam, ka-(Nadaljevanje na 2. strani) ljem in razumevanjem. Na žalost skupna proslava ni bila izvedljiva, pa so zato predstavniki sindikata in organov delavskega samoupravljanja ter vodilni uslužbenci šli od žene do žene, jiim čestitali in izročili tudi darila. Kot rečeno, so bila darila res skromna in nič ne bi bilo napačno, če bi bila malo večja, vsaj tako, kot v nekaterih drugih kranjskih podjetjih. Morda bi nam ve — žene - povedale ali namignile, kako naj v prihodnjem letu izpeljemo proslavo in obdaritev - okoli tega praznika. Sindikalna podružnica bi vam rada ustregla, če bo le mogoče. Krepek stisk roke pove včasih več, kot toča besed SE ENKRAT PA VAM ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO SE VELIKO LEPIH IN SREČNIH 8. MARCEV TER DELOVNIH IN ŽIVLJENJSKIH USPEHOV! Uredništvo ČLANKE, SLIKE IN OSTALE PRISPEVKE ZA 4. ŠTEVILKO KRANJSKEGA TEKSTILCA MORATE ODDATI DO 6. APRILA, NAGRADNE REŠITVE PA DO 10. APRILA Na konferenci PRVI SEMESTER JE ZA Prvi metri na novem širokem tiskarskem stroju so stekli krštie imajo posamezniki, jim je bilo jasno, da moderna proizvodnja zahteva strokovnjaka na slehernem delovnem mestu in prav zaradi tega so vprašanja strokovnega izobraževanja sprejeli bolj resno, kot to delajo dijaki v rednih šolah. Res je, da v pirvem semestru slušatelji niso imeli toliko predmetov, kot jih bodo' imeli v drugem, tretjem ali celo četrtem semestru, vendar to usipeha ne zmanjša. To je popolnoma objektivni vzrok, ker je nivo splošne izobrazbe slušateljev dokaj različen in je bilo potrebno pri nekaterih predmetih pričeti prav od .začetka (matematika, slovenščina itd.). Tako so in bodo lahko vsi sledili pouku, ki bo enakovreden onemu v rednih poklicnih šolah. V I. semestru smo morali zato nameniti več časa tistim faktorjem, ki so osnova za lažje razumevanje strokovnega dela pouka, hkrati pa smo v I. semester vključili predmete, kii ne zahtevajo širše predizobrazbe ter tudi ne vplivajo na sistematično delo pri izvajanju strokovnega programa (strokovni del programa zahteva namreč strnjen čas, zaradi povezave teoretičnega izobraževanja s praktičnim delom). Rezultati učnega uspeha po posameznih predmetih so naslednji: (Glej tabelo spodaj!) Priložena tabela Ce pa si te rezultate ogledamo še grafično, izgledajo takole: Priloženi diagram VIMßAfy PfiCDHETl Končni uspeh iz vseh predmetov od 27 slušateljev pa je naslednji: — 10 prav dobrih — 12 dobrih — 1 zadosten — 4 nezadostni Na„kraju še nekaj besed o uspehu in predavateljih. Prav gotovo je rezultat odvisen od prizadevanja slehernega slušatelja, vendar bi bilo napačno, če pri tem ne bi upoštvevali še drugih faktorjev, ki tudi vplivajo na učni uspeh. To so predvsem predavatelji in sredstva, s katerimi se podajanje snovi olajša oziroma bolj razumljivo prikaže (tu so mišljena pomagala. ki jih pri pouku uporabljajo). Ker predavatelji resno lahko vplivajo na kvaliteto pouka, še besedo o njih. Izvršitev plana v mesecih januar in februar 1962 Osnovni plan v mesecu januarju in februarju je bil izvršen v naslednjih indeksih: februar januar kumulat. % “/o % predilnica II ef. kg 77,5 85,8 81,5 predilnica I ef. kg 98,9 103,4 101.1 skupaj ef. kg 85,2 92,1 88.6 vrata 113,8 101.1 107.3 tkalnica I tm 98,1 96.8 97.5 tkalnica 11 tm 100,7 101.0 100.9 skupaj tm 98,8 98.4 98,6 tkalnica I votki 95,5 96.2 97.0 tkalnica II votki 105.8 104.6 105.2 plemenitilnica I tm 99,9 101,7 100.8 plemenitilnica II tm 104,8 106.8 105,8 skupaj tm 101.2 103,0 102,1 plemenitilnica II m2 94.0 94,7 94,3 plemenitilnica I m! 104,8 105,4 104,9 skupaj m2 96,8 97,6 97,2 dar upamo, da se bodo te pomanjkljivosti v kratkem odstranile. Večji problem nastaja, da v skupinah proizvodov ne izpolnjujemo plana po asortimentu zaradi česar rezultirajo večje proizvodne in komercialne težave. Tako je v januarju bila izpolnitev plana po asortimentu naslednja: Preja Sur. tkanine Gotove J reg. tkanine Obrat I 86,17 % 74,21 % 78,71 % Obrat II 89,48 % 89,59 % 79,49% Ker je bil januar prehodni mesec, ki je doživel največ sprememb z ozirom prehoda na plan 1962. leta, je izpolnitev asortimenta v surovih tkaninah razumljiva. Težje opravičljiva pa je neizpolnitev asortimenta v obeh predilnicah in plemenitilnicah. še posebej važno je, da se izvrši asortiman z ozirom na izvoz, če vemo, da od skupnih do sedaj zaključenih izvoznih količin znaša: Neizpolnitev planskih nalog v obratu I opravičujejo predvsem nedovršene investicije, na katere podjetje nima določenega vpliva: — v predilnici I ni v pogonu 13 mikalnikov, obloge za te mikalnike in ostale, ki jih je potrebno', obnoviti, bodo izporočene verjetno v II. tromesečju. Da bi se izpad proizvodnje znižal na najnižjo mero, je s predilnico II bil sklenjen dogovor, da prevzame predilnica II izdelovanje predpreje za česano prejo tako da se sproščeni mikal-niki lahko uporabijo za čimboljše izkoriščanje za mikano prejo. — Tkalnica I ni izpolnila svojih obveznosti, ker 50 Picanol statev stoji že od decembra meseca, ker ni možno dobiti manjkajočih tielov zaradi deviznih težav. Razen tega je v obeh mesecih nastopilo pomanjkanje preje določenih asortimentov, kar sta občutili obe tkalnici. — Plemenitilnica I ni izpolnila plana v m5, ker je asortiment proizvodnje bil usmerjen v glavnem na ožje izdelke. In kakšna je perspektiva za marec? Operativni plan v marcu je nasproti osnovnemu planu v poedi-nih obratih postavljen na naslednje indekse: % od dosedaj zaključenega izvoza % izvoza v osnovnem planu po mesecih januar 4,6% 16,2 % februar 8,2% 29,8 % marec 10,9% 35,0 % april 11,3% 43,0 % maj 10,4% 43,7 % junij 10,8 % 39,4 % julij 9,6% 55,3 % avgust 7,9 % 41,0% september 7,4% 32,0 % oktober 6,6 % 22,6 % november 6,7% 27,6 % december 5,6 % 100,0% 20,2 % Predilnica I 3 cil. preja 86,1 % Predilnica I 2 cil. preja 101,36 % Predilnica II 3 cil. preja 101,3 % Predilnica II 2 cil. preja 100,00 % Tkalnica I tm - 100,28 % Tkalnica II tm 101,22 % Tkalnica I m2 97,65 % Tkalnica II m2 100,8 % Plemenitilnica I tm 100,31 % Plemenitilnica II tm • 105,4 % Plemenitilnica I m2 94,7 % Plemenitilnica II m2 105,5 % Da bi se proizvodni plani po količini in asortimentu izpolnjevali, bo prvenstveno potrebno: 1. Narediti s strani podjetja vse korake, ki so še možni, da se čim-prej dobivajo vsi manjkajoči rezervni deli tako za mikalnike, kakor tudi za Picanol statve. 2. Da se 60 novih avtomatskih statev montira čimprej. 3. Obratni delavski sveti posameznih ekonomskih enot in strokovni kadri v njih morajo narediti vse potrebno, da se operativni plani izvršujejo predvsem v količinah, ki jih predvideva asortiman. Z ozirom na neizpolnitev plana po asortimanu nastopajo večje komercialne težave, ki se odražajo predvsem v nabavi preje, še večje pa v prodaji tkanin. 4. Na medobratnih strokovnih sestankih istorodnih obratov se mora reševati strokovna problematika, vsklajevati proizvodne programe, ter iskati načine neposredne pomoči v kapacitetah, delovni sili in zalogah in vsklajevati enaka načela pri reševanju iste problematike. Tone Care Z zadovoljstvom lahko rečemo, da so vsi predavatelji vložili veliko truda, da bi bil uspeh čim boljši, im to ne samo pri predavanjih. ampak tudi za samo pripravo, saj predavatelj za eno uro predavanja porabi včasih tudi več ur za pri.piravo. Zlasti je zahtevala velike priprave izdelava testov za preverjanje znanja, ker v šoli ne preverjajo znanja samo na klasični način (z ustnim izpraševanjem). ampak uporabljajo še sodobnejše in bolj objektivne metode s testi, čeprav le-ti zahtevajo mnogo več truda od predavatelja. Zato je ta uspeh tudi uspeh predavateljev, ki vedo, da slušateljem morajo nuditi vse, če naj bo uspeh čimboljši in če naj bodo po dveh letih sposobni prevzeti naloge, za katere ga usposabljajo, to je: delo tkalskega mojstra. Za zaključek še nekaj misli o izobraževanju. Dejstvo, da v podjetju izvajamo obsežno rekonstrukcijo in moderniziramo naš zastarel proizvodni sistem, postavlja pred nas nalogo in obvezo, da z modernimi sredstvi dosežemo enako proizvodnjo, kot jo izkazujejo drugje v svetu. Toda, če hočemo, da bomo to dosegli, bomo morali! vsi. Skupaj posvetiti vsaj del'pozornosti kvaliteti strokovnega kadra, dira to od najniižjega pa do najvišjega delovnega mesta v podjetju. Zlasti bi bilo pravilno, da že sedaj, ko smo tik pred zaključnimi računi in pred sprejemanjem novih nalog, predvidevamo v vsaki ekonomski enoti, kaj bomo storili. da bomo kos novim nalogam in zahtevam. Prepričan sem, da bi v posameznih ekonomskih enotah bilo dosti manj problemov, če bi imeli vsaj kader tak, da bi bil vsak svojega dela mojster. Prav bo, da tudi tem vprašanjem posvetimo vsaj del tiste pozornosti, kot jo posvečamo noviim strojem oziroma napravam. Dejstvo človeka včasih prezremo, čeprav je odvisno le od njega, kolikšna bo vrednost novega stroja, ker bo ob njem človek. Prav tako pa bi vsi tisti, ki bodo delali na novih strojih in napravah, morali imeti toliko interesa, da se res usposobijo za delo na novih strojih in da to vzamejo kot nujnost, ne kot vsiljevanje, pač samo zato. da nekdo lahko poreče, kaj je napraviti oziroma da opraviči lastno delo ali obstoj svojega oddelka itd. Dejstvo je. da pri nas res s podvojenim tempom rekonstruiramo več oddelkov hkrati in iz dneva v dan spuščamo v obratovanje nove in nove stroje, čeprav so ob teh strojih ljudje še s tistim znanjem, kakršnega so (Nadaljevanje na 3. strani) Tabela ▼ Smatramo, da razen v predilnici I ni objektivnih razlogov, da se operativni plani posameznih obratov v mesecu marcu ne bi izpolnili. Tudi če pogledamo v kakšnem procentu raste postavljeni operativni plan predilnice I nasproti osnovnemu planu: v januarju 78,9 % osnovnega plana v februarju 81,5 % osnovnega plana v marcu 86,1 % osnovnega plana potem lahko vidimo, da bo kolektiv predilnice I stremel, da v mesecu juliju postavi operativni plan nasproti osnovnemu s 100%, ker upamo, da bodo proizvodni pogoji do takrat v celoti podani. Seveda pa bo moral ves strokovni kader in organi upravljanja posvetiti vso pozornost vprašanju, kako nadoknaditi čimveč zaostale produkcije. Določene težave nastopajo v obeh plemenitilnicah kjer pričenja primanjkovati določen asortiment barvil in kemikalij, za kar je predvsem vzrok, da pričenjajo delovati novi devizni instrumenti, ven- Predmet odlično prav dobro dobro zadost- no neza- dostno 0 Matematika 9 11 3 4 3,9 Slovenščina 1 6 8 9 3 2,3 3,1 Delovno pravo - 8 15 3 1 Delitev dohodka Delavsko samou- 1 8 12 5 1 3,1 pravljanje Enciklopedija 4 13 8 2 - 3,7 predenja Tekstilne suro- 6 14 6 1 - 3,9 vine 2 lo 8 6 1 3,2 Priučevanje šivilj za Triglav V izobraževalnem Centru (delavnica). Priučevalka kaže, kako je treba zagnati statev Na kratko o priučevanju tkalk Razvoj tkalistva zahteva bolj in bolj načrtno in sistematično izobraževanje tkalskega kadra. Minuli so časi, ko smo priučevanje tkalk prepuščali le naključku — brez kakršnegakoli posebnega nadzorstva. Jasno je, da bi nas taka praksa v prihodnje prej ali slej pripeljala v slepo ulico. Kakor v vseh razvitih industrijskih deželah, tako tudi pri nas stremimo za tem, da bi bilo usposabljanje delavcev čim bolj načrtno, skratka, da bi tkalec v čim krajšem času ob najmanjšem delovnem naporu dosegel čim večji učinek. V našem podjetju skušamo tkalcem — začetnikom — v delavnici izobraževalnega centra 'posredovati najpotrebnejše praktično znanje in obenem tudi del potrebne teorije, ki je sestavni del izobraževanja. Praktični pouk vodijo priučevalke. Njihova naloga je, da na podlagi analize dela po- učijo začetnike, kako je treba izvrševati posamezne gibe, da bi v čimkrajšem času lahko dosegli potrebno rutino. Poučevanje poteka od enostavnih do sestavljenih zaključnih delovnih operacij. Le tak način zagotavlja načrtnost izobraževanja. Končno je treba poudariti, da izobraževanje tkalcev ne poteka samo v delavnici centra, ampak se nadaljuje še naprej v sami proizvodnji, vendar na drug način. V prvi etapi učenja, t. j. v delavnici centra, dobi tkalka osnove praktičnega znanja, medtem ko se mora v proizvodnji še - postopoma prilagoditi drugim strbjem, artiklom in normalnemu ritmu dela. Da bi bil prehod čim lažji, je dolžnost vseh mojstrov, da nudijo takim tkalcem vsestransko pomoč. Zal pa vedno znova ugotavljamo, da je ta pomoč neznatna. Slane Primožič Avtomatizacija tkalnice II Tkalnica II ima v pogonu 86,6 % mehaničnih statev in 13,4 % avtomatiziranih statev. Mehanične statve so stare okoli 50 let. Do-sedaj je bil remont izvršen na 48 statvah v Ključavničarskem podjetju Kranj, montirane pa so bile na 100 statvah še mehanEne votkove tipalke. To je vse, kar smo rekonstruirali oziroma avtomatizirali dosedaj v sami tkalnici. Vsako leto zahteva tržišče boljše in kvalitetnejše. izdelke. Naš strojni park v tkalnici pa tem zahtevam res ne odgovarja ker je prestar in nekvaliteten; zato je podjetje tudi začelo z avtomatizacijo tkalnice II. Po odobritvi investicijskega plana za leto 1962 imamo potrjen nakup 260 avtomatskih statev iz češke. Iz tehničnih podatkov po prospektih je vidno, da so statve moderne. Poleg drugega imajo škarje na zunanji strani, kar onemogoča napake v blagu (dvojni votki). Statev ima največ 235 obratov na minuto, tke pa lahko tkanine do 300 gr.'m=; gostota v votku je možna od 6 do 60 votkov na lem, širina v grebenu je 1200mm, delovna širina pa 1130 mm. Ta širina dovoljuje tkanje tkanin, ki imajo po obdelavi v apreturi 90 cm širine. Avtomatske statve bodo prihajale v podjetje nekako takole: 60 statev v mesecu marcu 200 statev v mesecu oktobru letošnjega leta. Montažo statev bomo izvedli v sedanjem skladišču gotovega blaga (visoka stavba), kjer bo skupno 142 statev, ostalih 118 statev pa pride v sedanjo tkalnico II. Za montažo prvih 60 statev že pripravljamo potrebna dela, ker morajo biti v pogonu najkasneje do 1. maja 1962. Vse statve bodo tekle v treh izmenah. Vsaka tkalka bo imela po 28 statev, od tega 12 z listovkami in 16 gladkih. / Delovno silo za posluževanje 60 avtomatov v treh izmenah bomo vzeli iz planske kvote za leto 1962. Da bo to mogoče smo v tkalnici II med drugim že 16. II prešli od 4 in 5 statvenega sistema na 6-statveni sistem in tako dobili 12 odvečnih tkalk, ki se že pri- (Nadaljevanje na 4. strani) Prvi semBster ie n nami (Nadaljevanje s 1. strani) imeli ob starem stroju. Zato čestokrat ne dosegamo takih rezultatov, kot bi jih sicer lahko, vendar kadar to ugotovimo, najdemo opravičila povsod drugod, le ne pri samem vprašanju kadrov. Nič se ne poglobimo in ne skušamo ugotoviti, če ni tudi del krivde na nas. Naš cilj mora biti višja produktivnost in s tem višji dohodek. C e hočemo ta cilj doseči, pa je po-treibno upoštevati vse momente, ki lahko nanj vplivajo; od materiala, strojev, pa do človeka. Ce bomo v prihodnje tako reševali posamezne probleme in jim posvečali nekoliko več pozornosti, gotovo uspeh ne bo izostal. Vse dilneiga kadra, kakor tudi od orto je seveda odvisno tako od vo-ganov samoupravljanja v posameznih ekonomskih enotah in na kraju tudi od vsakega posameznega člana kolektiva. D. D. Priučevalka kaže učenki, kako je treba vdeti osnovo Pred otvoritvijo konfekcije Triglav (1. 1. 1962) smo pričeli ob sodelovanju šivalnice s priučevanjem šivilj, in to prvih pet že 15. 9. 1961. Šivalnica je odstopila 5 šivalnih strojev, ki smo jih namestili v posebnem ■ prostoru, ločeno od prostorov redne proizvodnje trobljenje robcev, prtov itd.). se je posamezna učenka prilagodila novemu delovnemu mestu, stroju in okolju. Druga faza priučevanja je bila, da je instruktorka pričela s priučevanjem prve vaje, to je: šivanje ravnih navpičnih črt s pravilnim pričetkom in s pravočasnim zaustavljanjem na kraju. Vseh vaj leta 1961 je šlo skozi priučevanja 28 učenk, le-te so prišle v ta oddelek z različnih delovnih mest obeh obratov. Od 28 učenk oziroma priučenih šivilj jih je ostalo na delovnem mestu šivilje 21, medtem ko jih je bilo 7 premeščenih na delovno mesto »adjustiranje — čiščenje« into zaradi slabih rezultatov. Po končanih vajah na papirju in na blagu je prišlo do poskusnega šivanja. Za ta način so bile predhodno izdelane posebne analize dela. Pri nekaterih izdelkih smo merili približni čas Izdelave in izračun šivov na cm. Prav tako je bil določen za nekatere tehnološki proces, ter število strojev za izdelavo do-tičnih izdelkov za čim-boljšo in ekonomičnejšo ter hitro proizvodnjo. Predvidevamo, da bo šlo v letošnjem letu skozi priučevanje ši-' vanja še okoli 20 učenk. Metoda in način dela s katerima smo priučevali sta se pokazala kot zelo ekonomična in lahko dojemljiva kar je bistveno za hitro napredovanje učenja. Dušan Cigler Tudi nastavitev prizme ni enostavna V šivalnici obrata Triglav Ker je konfekcija Triglav invalidsko podjetje, so- se prijavljale za priučevanje bolne osebe oziroma tiste, ki so bile poslane na poklicno rehabilitacijo. Zato je večina začetnic delala oziroma se učila ob skrajšanem delovnem času (4 ure). V začetku smo jih priučevali v dopoldanskem času. s prihodom novih učenk pa je potekalo poučevanje v dopoldanski in popoldanski izmeni. Priučevanje sta izvajali dve instruktorki (sedanji mojstrici) za praktični in teoretični pouk šivanja in to tov. Slavka Rajgelj in Rada Virant. Pred pričetkom poučevanja novink — šivilj — sta imeli obe instruktorki tečaj o metodi praktičnega poučevanja. Takrat je bilo izdelanih tudi nekaj analiz praktičnega poučevanja za vaje na papirju. Center za strokovno izobraževanje kadrov je priskrbel za priučevanje šivanja na papirju tudi tiskane vaje (enostavne ravne črte, težje okrogline, šivanje vogalov itd.). Samo priučevanje je potekalo takole: Ob prihodu novinke so ji obrazložili. pomen priučevanja, nato pa ji je bil obrazložen teoretični opis in praktično delovanje šivalnega stroja. V naslednji fazi se je novinka učila šivanja na praznem papirju brez sukanca. S to vajo dobi učenka občutek nog pri pogonu in za pravočasno ustavljanje stroja. Nadaljnji trening ji da že občutiti spuščanje in dviganje tačke. To vajo «o vadile učenke 4 do 8 ur, pač odvisno od tega, kako hitro na papirju je 18; vsaka ima po pet listov, skupno je torej 90 listov vaj. Vaje se pričnejo z najlažjo, to je šivanje (perforirànjc), do najtežje osemnajste, to je: šivanje raznih linij s presledki, samostojno presojanje razdalje med eno in drugo črto z že označenim pričetkom. cik-cak, vijugaste linije, okrogline itd. Za merjenje uspehov so posebne ocene, in to: A-5, B-4, C-3, D-2, E-l. Po približno 48-urnem učenju na papirju se je začelo s poučevanjem na blagu velikosti 16 X 16 cm. Na blagu so -bile zarisane podobne črte kot na papirju, vaje po že tiskanem vzorcu, vijuge, cik-cak, ovalno, kvadratno, konkavno ter razni drugi šivi. Od 19. 9. 1961 pa do kraja Mladina kolektivu Zadnji del stroja v stari predilnici. Okoli njega so zbrani naši strokovnjaki, ki so v izrednem tempu izvedli premestitev vseh prstan-čevih strojev v prizidek predilnice Zares pomemben uspeh v predilnici I V predilnici I emo zaključili s prestavitvijo prstančevih strojev. Sedaj so že vsi v drugem nadstropju prizidka, lepo razvrščeni in razen zadnjega, ki bo stekel 16. marca, so že vsi v pogonu. Delo je bilo izvršeno v rekordnem času od 9. oktobra 1961 do 15. marca 1962, nekaj dni pred postavljenim rokom. Tako je sedaj stara predilnica pripravljena za začetek gradbenih del. Razumljivo je, da je bilo delo izredno težko in zahtevno, in le veliki požrtvovalnosti vseh sodelujočih se je treba zahvaliti, da je bilo pravočasno izvršeno. Na novo montirani stroji so bili prevzeti od posebne komisije, ki jo je določil upravni odbor. Veliko zaslugo za uspešen konec imata tudi mehanična in električna delavnica ter strokovnjaki ELEK-TROSIGNALA, saj so vsa potrebna dela izvrševali v rokih, pa zato ni bilo nikakršnih zastojev. Upajmo, da se bodo predice v novem okolju počutile bolje, saj je razlika zares velika, namreč med prejšnjimi in sedanjimi prostori. Mi mladi čutimo potrebo, da odkrito spregovorimo z vami — člani kolektiva — o naših problemih in težavah pni delu v mladinski organizaciji, na delovnih mestih in pri gospodarjenju podjetja. Obračamo se na vas vsi mladinci in mladinke iz podeželja in mesta, zaposietni kot delavci, pod-mojstri, mojstri in tehniki, z veliko željo, da bi nas v prihodnje še bolj razumeli kot doslej, da bi nam pomagali s tovariškimi nasveti pri naši strokovni, idejnopolitični in kulturni vzgoji. Ponosni smo na vas in spoštujemo vašo borbeno in delovno preteklost v času narodnoosvobodilnega boja in izgradnje domovine. Zavedamo se, da ste se mnogim lepim rečem morali odpovedati, preden ste nam priborili tako težko pričakovano svobodo, in prav zaradi tega, ker ste sami skusili mnogo gorja in si hkrati pridobili bogate življenjske izkušnje, tudi pričakujemo vaše razumevanje in moralno pomoč pri naših skupnih dolžnosti, katerih cilj je povečanje produktivnosti in krepitev socialistične zavesti našega delovnega človeka. Priznati moramo, da delamo večkrat napake pri vsakdanjem delu, včasih zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, ali pa zaradi nepravilnega pristopa k predpostavljenim tovarišem in nezadostne politične razgledanosti. Vendar pa bomo te napake laže odpravili, če nam boste tudi vi pomagali s tovariškimi nasveti in s pravilnim političnim usmerjanjem. Stremeti bomo morali za tem, da bodo zastopniki mladine res najboljši mladinci, ki čutijo z nami naše težave pri delu na delovnem mestu, doma in potrebo po strokovnem in kulturno-politične m izobraževanju. Mladinci, ki bodo sposobni naše in svoje dobre ideje v korist nas vseh praktično izvesti. Mogoče smo večkrat nespretni v svojem izražanju na sejah delavskega sveta, upravnega odbora, tovarniškega komiteja ZK in na vseh drugih javnih in nejavnih mestih, kadar pač hočemo s svojimi predlogi prispevati k boljši rešitvi tega ali onega problema. Prosim vas, imejte takrat potrpljenje z nami. Tovariško nas opozorite na napake, ki jih delamo, mi pa vas bomo razumeli in vaše nasvete upoštevali. Zavedamo se, da smo še v razvoju. Mi smo željni znanja. Naš mladostni polet nas vodi k vsestranskemu izobraževanju, vendar lahko zaidemo tudi na napačno pot, če nam ne boste pomagali; saj smo vendar mi vaši in vi naši tovariši, ki imamo skupne težave na delovnem mestu, pri gospodarjenju podjetja in v vsakdanjem življenju. To pa bomo lahko reševali samo ob tovariških odnosih, ki temeljijo na socialističnih načelih vsestranskega razumevanja in moralne pomoči, kakršno pričakujemo posebno od Zveze komunistov. Mladinci in mladinke! Dajemo vam na znanje seznam tovarišev, ki vas zastopajo v tovarniškem komiteju LMS in odboru Kluba mladih proizvajalcev. Obračajte se do njih s svojimi težavami in željami: ČLANI TOVARNIŠKEGA KOMITEJA LMS: 1. Zupan Polde — predsednik 2. Trilar Janez Sindikalni občni zbor v Triglavu Zakaj smo ustanovili zavod konfekcije Triglav, nam je že pretežno znano iz razprav in tudi iz člankov v našem časopisu. Zavod je popolnoma samostojen, matično podjetje pa nastopa le kot ustanovitelj. Zaradi osamosvojitve so bili formirani tudi organi uprav- Krepko naprej, saj je tako zadnjikrat Avtomatizacija tkalnice II (Nadaljevanje s 3. strani) učujejo na ozkih avtomatskih statvah. Za nadaljnjo priučitev tkalk in strokovnega kadra pa nameravamo postaviti 4 statve v delavnice izobraževalnega centra od koder bomo potem črpali kvalitetno delovno silo za posluževanje novih avtomatskih statev. S prvimi 60 statvami še ne bomo začeli zamenjavati naš zastareli strojni park. Vsa proizvodnja teh statev je računana kot nadomestilo za izpad produkcije v predvidenih prostih sobotah, s katerimi naj bi začeli aprila meseca letos. Na vseh novih statvah bomo izdelovali predvsem kritične izdelke, in to: enobarvne popeline, večvezavne in ostale, ki bodo prav gotovo kvalitetnejši kot dosedaj. Tako bomo lahko tudi s strojnim parkom popravljali in izboljševali kvaliteto naših izdelkov. Slokan Milan ljanja in to Svet zavoda in upravni odbor zavoda. To, da je zavod samostojna enota in da. ima tudi svoje organe upravljanja je zahtevalo odi sindikata tudi ustanovitev samostojne sindikalne podružnice, ker mora biti struktura sindikalnih organov prilagojena oblikam organov samoupravljanja. Le tako bo lahko sindikat vsestransko,razvijal svojo dejavnost in postal aktiven usmerjevalec in nosilec današnjih dogajanj gospodarskega in družbenega razvoja. Le tako bo lahko pritegnil k aktivnemu delu čim širši krog članstva. Ustanovni občni zbor je bil izveden v drugi polovici februarja na pobudo IO sindikalne podružnice matičnega podjetja in v soglasju z ObSS Kranj. Občnemu zboru je prisostvovalo 66 članov kolektiva zavoda, več gostov iz matičnega podjetja in član plenuma ObSS. Ustanovno poročilo, koreferat in živahna razprava so pokazali problematiko in naloge novoustanovljenega zavoda in tudi delo sindikata 'v prihodnje. Člani kolektiva so na tem občnem zboru izvolili izvršni odbor sindikalne podružnice zavoda, nadzorni odbor in člane za občni, zbor ObSS. V novoizvoljeni izvršni odbor sindikalne podružnice so bili izvoljeni: Kolenc Marija, Štempihar Janez, Potočnik Marija, Gerkman Jelka, Štempihar Anica, Bratanič Mira in Laharner Gabrijela. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Bobnar Anton, Biida Rozka, Rozman Francka. Za občni zbor ObSS Kranj sta bili izvoljeni: Štempihar Anica in Kolenc Marija. Prva seja izvršnega odbora sindikalne podružnice zavoda je bila 1. marca. Za predsednika je bil izvoljen Štempihar Janez, za tajnika Štempihar Anica in za blagajnika Kolenc Marija. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Bobnar Anton. Se upravni odbor zavoda in njegove komisije: Predsednik: Dunja Vidihar; namestnik: Tone Bobnar; zapisnikar: Marija Kolenc. Komisija za osebne dohodke: Predsednik: Roza Bida; Janez Štempihar, Bernarda Cej. Disciplinska komisija: Predsednik: Tone Bobnar; Anica G j uran, 1 član sind, podružnice. Komisija za sprejem in odpov. del. razmerja: Predsednik: Virant Rada. Anica Pegam. Pavla Štremfelj. Ančka Lokar 3. Jenko Janez 4. Finžgar Stane 5. Zvan Marjan 6. Uršič Alenka 7. Lupša Rina ZELO POMEMBEN USPEH 8. Erjavec Janez 9. Zargaj Ivan 10. Povšnar Jurij 11. Stare Ivanka 12. Ječmiik Anica 13. Tavčar Ivanka 14. Traven Jože 15. Peraar Stane 16. Praprotnik Jože 17. Šafarič Jožica 18. Ravnik Janez 19. Cuderman Naee 20. Podgornik Adolf 21. Stare Peter NADZORNI ODBOR: 1. Jekovec Peter 2. Vidic Darjo 3. Semen Jelka ČLANI ODBORA KLUBA MLADIH PROIZVAJALCEV: 1. Podgornik Adolf — predsednik kluba 2. Senčar Stane — sekretar kluba 3. Uršič Alenka 4. Bernard Angelca 5. Jenko Janez 6. Buda Vika 7. Praprotnik Jože 8. Zaletel Kati 9. Stare Ivanka 10. Kranjc Regina H. Vidic Darò 12. Kimovec Anton 13. Šoštarič Milan Poučne ekskurzije so trenutno najprikladnejše oblike strokovnega izobraževanja in spremljanje gospodarskih uspehov delavskega samoupravljanja v drugih podjetjih. Odbor Kluba mladih proizvajalcev nam je v zadnjem času organiziral poučno ekskurzijo v tovarno Iskra v Kranju in v tovarno Litostroj v Ljubljani. V obeh podjetjih so nas tovariško sprejeM. Po ogledu tehnološkega procesa podjetja smo imeli razgovor z zastopniki organov samoupravljanja in mladinske organizacije o gospodarjenju podjetja, o sistemu -rea tuouAtroadsaad ‘efucAorcaSou voju podjetja itd. Stroške za ekskurzijo v celoti nosijo udeleženci sami. (Nadaljevanje na 9. strani) In še enkrat: prvi metri tečejo Potrošniška posojila Vrsta ljudi išče dan za dnem razna pojasnila v zvezi s potrošniškimi posojili oziroma si ne znajo pomagati na najenostavnejši način. Da bi vsem takim članom delovnega kolektiva ugodili, bomo v naslednjem podali nekaj pojasnil oziroma navodil glede najemanja potrošniškega posojila. V članku bomo navedli samo tiste podatke, ki se nanašajo na osebe v rednem delovnem razmerju, ker nas druge skupine posojilojemalcev tu ne zanimajo. Potrošniški kredit se lahko odobri za nakup industrijskega blaga in kuriva, za potrebe rednega letnega dopusta, za stroške ob porodu, bolezni in smrti, za popravila stanovanja in za selitev. Ni pa možno najeti potrošniškega posojila zaradi nakupa živil. Potrošniški kredit za nakup industrijskega blaga, kuriva in za popravila stanovanja se izplača s prečrtanim (bairiiranlm) čekom; potrošniški kredit za letni dopust se izplača s potniškimi čeki; potrošniški kredit za stroške v zvezi s porodom, boleznijo, smrtjo ali selitvijo pa se izplača v gotovini. Potrošnika posojila dovoljujejo banke in hranilnice; posojila za nakup industrijskega blaga pa lahko dovoljujejo tudi trgovska podjetja, vendar tega ne dela nobeno izmed kranjskih podjetij, pač pa n. pr. v Ljubljani NA-MA. Potrošniška posojila se dajejo proti vrnitvi v naslednjih rokih: kredit za nakup kuriva in za stroške rednega letnega dopusta se mora vrniti v desetih mesecih; kredit za stroške ob porodu, bolezni in smrti, za popravilo stanovanja im selitev se mora vrniti v roku 1 leta; kredit za nakup raznih tekstilnih izdelkov in obutve se mora vrniti v roku 1 leta; kredit za nabavo industrijskega blaga pa se mora vrniti v roku 1 leta, če kredit ni večji od dveh mesečnih prejemkov posojilojemalca — v roku 2 let, če je kredit večji od dveh mesečnih prejemkov, a manjši od 5 mesečnih prejemkov posojilojemalca — v 3 letih pa, če je kredit večji od 5 mesečnih prejemkov posojilojemalca. Delavec lahko dobi posojilo le v določeni višini — ta pa je ena petima č.slega osebnega dohodka, ki ga bo dobil v času, za katerega se mu daje kredit. Vsakdo si torej lahko izračuna, v kakšni višini lahko dobi pcsojilo. Najprej si mora izračunati povprečni mesečni ceebni dohodek, ki ga je imel v zadnjih 3 mesecih, preden zaprosi za kredit. V ta osebni dohodek seveda ne sme vračunati otroških dodatkov. Od tega povprečnega osebnega dohodka izračuna eno petino — nakar lahko izračuna najvišjii znesek, ki se mu bo lahko odobril kot kredit. Pri tem mora seveda upoštevati, s kakšm.m odplačilnim rokom se mu bo dotični kredit odobr.l, kar smo navedli zgoraj. Ker se daje n. pr. posojilo za nakup industrijskega blaga z odplačilnim rokom največ 3 leta in ker ga lahko delavec dobi največ v višini ene petine čistih osebnih dohodkov za doto 3 let, bo torej naj višje možno posojilo nekaj več kakor 7 mesečnih plač. Za posamezne vrste kreditov pa veljajo še posebne omejitve. Pri najetju potrošniškega posojila mora vsak posojilojemalec določen znesek oziroma določen odstotek od vrednosti blaga plačati v gotovini. Ce gre za nakup tekstila ali obutve, moramo položiti v gotovini 20 odstotkov od zneska dovoljenega kredita, če pa gre za nakup ostalega industrijskega blaga, pa 10 odstotkov od zneska dovoljenega kredita. Ta znesek, ki ga je treba (položiti v gotovini, se seveda upošteva pri odplačevanju posojila. Posojilojemalec pa mora banki ne le vrniti odobreno posojilo, marveč tudi plačati obresti, ki jih obračuna banka ob l.kvidačiji posojila. Poroki. — Da si banka zavaruje vrnitev odobrenega potrošniškega kredita, zahteva, da posojilojemalec podpiše upravno izplačilno prepoved na plačo, na podlagi katere mu podjetje, kjer je zaposlen, odteguje obroke vsak mesec od osebnega dohodka in odtegnjene zneske nakazuje banki. Poleg tega pa banka zahteva tudi sopodpls enega ali. več porokov. Med ljudmi glede tega ni jasnosti. Mnogi smatrajo, da podpišejo kot »priče«. Vendar pa tak podpisnik ni' priča, marveč porok. V tem pa je velika razlika. Banka namreč lahko izterja celotno posojilo od poroka, če ga od posojilojemalca ne more izterjati. Do tega pride lahko iz različnih razlogov: posojilojemalec n. pr. izgine neznano kam, prekine delovno razmerje dn se ne zaposli na novo, je kaznovan z daljšim zaporom ali podobno. V takem primeru se bo banka pač držala poroka. Kdor podpiše kot porok, se namreč s tem obveže, da bo plačal haniki dottano posojilo, če ga banka iz kakršnegakoli razloga ne bo mogla izterjati od posojilojemalca. Zato je prav, da vsakdo premisli, komu podlpdše kot porok, ker bo v primeru, da posojilojemalec ni več dosegljiv ali da nima rednih osebnih dohodkov, banka dolg izterjala od poroka. Porok sicer lahko zahteva od posojilojemalca, da mu vrne vse, kar je mesto njega plačal banki, vendar je to včasih zelo težko izvedljivo. Krediti za nabavo osebnih avtomobilov se dajejo proti vrnitvi v 4 letih. Zahteva pa se, da posojilojemalec položi v gotovini 25 odstotkov od zneska dovoljenega kredita. Tako tudi tu lahko vsakdo preračuna, za (kakšno posojilo lahko zaprosi. Kolikor ugotovi, da mu posojilo ne bo zadoščalo, mora seveda razliko kriti z gotovino ali pa urediti tako, da zaprcei še ena oseha — n. pr. žena za posojilo v isti namen. Urejanje formalnosti. — Vse formalnosti v zvezi z najemanjem potrošniških posojil se urejajo na Komunalni banki med uradnimi urami, ki so vsak dan od 7. do 11. ure dopoldne, razen tega pa še ob sredah popoldne od 14. do 16.30 ure. Z ozirom na to ni nobene potrebe, da bi kdorkoli med rednim delovnim časom hodil iz podjetja v zadevi potrošniškega posojila. Komunalna banka v Kranju ima oddelek za potrošniška posojila na Titovem trgu v vogalni stavbi poleg Prešernovega gledališča. Predhodno morajo biti seveda vloge potrjene s strani podjetja. Uprava podjetja preveri, ali je prosilec v rednem delavnem razmerju, ali je pravdno vpisal svoj povprečni osebni dohodek in osebne podatke. Podpis s strani podjetja torej ni gola formalnost, ki jo lahko odgovorni uslužbenec uredi kar mimogrede. Podjetje materialno odgovarja za pravilnost vpisanih podatkov, radii česar zahteva overjanje predloženih vlog določen čas. — Vsakdo naj torej skrbi, da bo pravočasno pripravil vse ipotrebne obrazce, ker je stvarno nemogoče ugoditi delavcu, ki želi v enem samem dopoldnevu izpolniti obrazce, dobiti potrebne podpise v podjetju, podpisati na hamki, prejeti tam ček in s tem čekom v (trgovini kupiti gotovo blago. Podjetje bo sicer storilo vse, da se te vloge rešujejo hitro, vendar pa ves postopek le zahteva določen čas. Tudi se pripeti, da n. pr. V podjetju trenutno ni osebe, ki je pooblaščena podpisovati. Upoštevati je treba še, da je uprava podjetja ločena, ker se nahaja računovodstvo v obratu II, ostali sektorji pa v obratu I. Ker .morata obrazce podpisati 2 osebi — od tega ena iz računovodstva, mora vsaka vloga napraviti pot iz enega obrata v drugega. Da pa delavcem ne bo potrebno, da sami nosijo vloge od enega do drugega obrata, naj se drže naslednjih navodil: V obratu I maj oddajajo vsi prosilci vloge v pisarni kadrovskega oddelka, kjer jih bodo za tem, ko bodo podatki preverjeni im obrazci podpisani, tudi zopet prejeli. V obratu II maj prosilci oddajajo vloge v pisarni izplačilnega oddelka — soba št. 6 pritličje (tov. Krivčeva), kjer jih bodo po vseh urejenih formalnostih tudi zopet prejeli. Podpisi porokov na vlogah za potrošniška posojila morajo biti overjeni. Ta overitev pa se lahko izvrši na upravi podjetja, če je porok zaposlen v našem podjetju. Takemu poroku torej ni treba iti v banko. Ob overitvi podpisa pa mora imeti s seboj svojo osebno izkaznico, ker je na ustrezni obrazec treba vpisati nekatere podatke iz osebne izkaznice (rojstni podatki, št. osebne izkaznice itd.). Zato naj vsak porok, ko pride na overitev podpisa, prinese s seboj svojo osebno izkaznico. — Osebno izkaznico pa mora imeti s seboj tudi posojilojemalec, ko gre na banko oddati vlogo, podpisati pogodbo in prevzeti ček. dr. Miro Dolžan I s r- 1 Dobro premislimo Zadnje čase se veliko šušlja In govori o tem, da bomo prodali naš počitniški dom v Fiesi. Mislim, da je prav, da bi o tej zadevi dali svoje pripombe tudi delavci, saj je dom last nas vseh. Jaz osebno sem proti prodaji tega doma. Dom je lep, ima velike in dobro opremljene sobe, velike hodnike in prijetne balkone, zunaj pa še veliko dvorišče in športne naprave. Ne smemo tudi pozabiti, da bodo Fieso po samem načrtu izredno lepo uredili in takrat bo ta dom še mnogo lepši, domovanje v njem in v Fiesi pa še prijetnejše in udobnejše. Res je sicer, da je obala nekoliko severno in zaradi svoje lege izpostavljena tržaški burji, vendar je na splošno vendar prijetna, lahko dostopna in primerna za kopanje vseh, tudi tistih, ki ne znajo dobro plavati. Zdi se mi tudi prav, da pomislimo še na to, da je Fiesa del tiste naše slovenske obale, na katero smo z žalostjo v srcu mislili dolga leta prej, ko je po njej gospodaril tujec in preganjal Slovenca in njegov jezik. Komaj pa smo jo dobili, že nam več ne ugaja in že jo zopet skušamo dati drugim. Mar ni naša dolžnost, da lì ostanemo zvesti, da ji pomagamo zopet utrditi naš materni jezik. Mnenje oziroma razlag, ki pravi, da je treba dom pro- dati tudi zato, ker ni dovolj izkoriščen in ker je premalo ekonomičen, pač ni niti resnično niti upravičeno. V današnjem času mora vsak delavec trdo In vestno delati, da bi bil uspeh skupnosti čimvečji, pa zato za svoje delo tudi zasluži, da se lahko odpočije ob našem Jadranu, v njegovi modri vodi in na soncu. Vse to je za nas delavce kot neko zdravilišče, kjer si naberemo novih moči in volje za delo v podjetju. Kaj žalostno bo, če bomo dom Zgubili sedaj, ko je za nas komaj nastopila možnost, da naše morje lahko resnično Uživamo, enakopravni in srečni. Naš dom pa nam v največji meri daje to možnost, saj je naš in mi z njim razpolagamo. V primeru pa, da ga prodamo, bomo navezani ha razumevanje drugih, kar je seveda več kot problematično. Ali bo naš delavec takrat sploh še lahko letoval na morju v letnih mesecih, in če, kakšne bodo cene penziona? Zavedati pa se moramo vsi, da so delavci tisti, ki ustvarjajo največji del dohodka podjetja, da so delavci tisti, od katerih je odvisno življenje kolektiva. Ko delavci ustvarjamo milijarde dinarjev, vendar nekaj milijonov ne more in ne sme biti vprašanje, zato res dobro premislimo, preden bomo naredili ta korak. J. B. Naši strokovni knjižnici Strokovni kader podjetja verjetno ni dovolj seznanjen s tem, da so v podjetju na razpolago raznovrstne strokovne knjige in revije. Prejšnji podjetji Tiskanina oziroma Inteks sta imeli vsaka svojo strokovno knjižnico, ki pa sta kljub združitvi ostali še ločeni. Strokovna knjižnica obrata II je bila pred kratkim urejena po sodobnih bibliotekarskih principih in v skladu s splošnimi predpisi glede knjižnic. Strokovna knjižnica obrata II se nahaja v upravni stavbi obrata II in to v dežurni sobi v pritličju levo. Knjižnica ne bo stalno odprta, ker za to tudi ni potrebe. Vsakdo pa si bo lahko v njej izposojal knjige in ostalo strokovno literaturo in sicer vsak petek med 10. in 14. uro. Strokovna knjižnica v obratu I sicer še ni urejena, marveč se bo to delo opravilo v teku letošnjega leta. Vendar pa je kljub temu možno izposojanje strokovne literature. Knjižni sklad se nahaja v prostorih arhiva v drugem nadstropju nad Delavsko restavracijo. Izposojanje knjig bo možno ob sredah med 10. in 14. uro. Razumljivo, da sta članom delovnega kolektiva na razpolago obe strokovni knjižnici, ne glede na to, v katerem obratu de»ajo. Seveda se bo moral vsakdo, ki ni osebno poznan, legitimirati, razen tega bo moral podpisati reverz, s katerim se bo obvezal knjigo vrniti oziroma, če bi jo izgubil, plačati njeno nabavno vrednost. Podjetje tudi redno nabavlja nove strokovne knjige, ki izidejo v naši državi, pa tudi v inozem- stvu. Te knjige se sicer v večini primerov dostavijo v uporabo do-tičnim obratom, na katere se nanašajo. Vendar pa je verjetno o teh na novo nabavljenih knjigah strokovni kader premalo obveščen. Zato bomo v našem glasilu sproti objavljali naslove vseh na novo nabavljenih knjig. Ker posamezniki včasih povprašujejo tudi za različnimi strokovnimi revijami, navajamo naslove nekaterih revij, ki jih podjetje prejema. Pri tem smo izpustili uradne liste in nekatera glasila, ki imajo strogo specialen značaj. V letu 1962 prejemamo naslednje strokovne revije: a) domače Avtomatika, Bilten dokumentacije industrije tekstila i papira, Civilna zaščita, Delo in varnost, Ekonomska revija, Ekonomika preduzeča. Ekonomska politika, Finansije + Bilten, Gasilski vestnik, Investiciona oprema, Izbor, Izobrazba rukovodioca, Javna uprava, Knjigovodstvo (časopis + primernik), Hemija u industriji, Maneken, Naše zdravje, Nova proizvodnja, Organizator, Pogon, Produktivnost, Prometni vestnik, Sigurnost u pogonu, Standardizacija, Tehnika, Tekstil, Tekstilni obveščevalec, Tekstilna industrija, Varilna tehnika, Zaštita rada, Mehanografija, Življenje in tehnika, Tekstilni vestnik, b) inozemske Bayer, Burda, Constanze Mode, Melliand Textilberichte, Tekstilreport, Textilpraxis, S. V. F. Fachorgan für Tekstil-veređlung, S. V. F. Lehrgang für den Tek-stilverendler, Textiles Suisses. Dopisuj v tvoj list! Pionirska knjižnica Vzroki slabe kvalitete Potsehno se poslabša 'kvaliteta preje .na naših mikalnikih, ki imajo že zelo izrabljene obloge (obratujejo že 20 let v 3 izmenah). Slabo delovanje teh oblog povzroča nopkaisti in neenakomerni pramen, ki ga na naslednjih strojih ne moremo več popraviti. Zaradi izrabljenih raztezalk in flajerjev se pozneje napake v predivu še stopnjujejo. Iz taiko neenakomerne predipreje pozneje tudi na najboljših prstamčevih strojih ne moremo izpresti kvalitetne preje. Važen faktor, ki tudi močno vpliva in to v velikem obsegu na končni proizvod v predilnici, so surovine. Posebno je to prišlo do izraza v drugem polletju 1961. leta, ko smo predelovali ostanke ameriškega bombaža iz raznih evropskih velaskladiSč. Celo pri predelavi naše stanične volne iz Ložnice imamo težave; brez dodatne preparatile v mešalniei nam namreč ni možno te surovine primerno izpresti. Upamo pa, da bomo imeli v prihodnjem letu več sreče pri nakupu surovin. Razumljivo je seveda ,da tudi nevednost, neizvežbanost in malomarnost nekaterih delavcev in delavk vplivajo na kakovost končnega Naši izdelki (popelin za moške srajce) (IZ ŽIVLJENJA IN DELA KOMUNE) Pred kratkim je bila odprta v Kranju PIONIRSKA KNJIŽNICA. Ker je ta knjižnica namenjena vsem otrokom, vam navajamo nekaj potrebnih podatkov, da boste tako lahko omogočili njeno uporabo tudi vašim malčkom. KAKO BO NOVA KNJIŽNICA POSLOVALA? Knjižnica bo za obiskovalce odprta v strnjenem delovnem času, prve tri dni v tednu dopoldne od 9. 3o 13. ure, ostale tri dni pa popoldne od 14. do 18. ure. Kvaliteta izdelkov v tkalnici II V tkalnici II je poleg izvršenja plana največja skrb kolektiva dobra kvaliteta izdelkov. Vsako leto je trg zahtevnejši tako po asortimentu kakor tudi po kvaliteti blaga; predvsem velja to za izdelke v konfekciji, za katero je v našem proizvodnem planu (enobarvni in ekskluzivni) okoli 75 % vse proizvodnje. Ker je strojni park tkalnice izrabljen 90 %, moramo zaradi tega posvečati ostalim faktorjem še večjo pozornost, tako izobraževanju tkalcev, boljši kontroli statev in kvaliteti blaga. Kvaliteta naših izdelkov od meseca do meseca niha, vendar bolj občutno pri menjavanju sezonskih izdelkov. Vse večji in boljši asortiment zahteva tudi več pozornosti pri izdelavi kvalitete. Izdelki kot Mojca, Neptun, Brena, Komet, Derbi, Piran, Bojan, Emona, Damast so izmed vseh najzahtevnejši ter jim prav zaradi tega posvečamo veliko pozornost in kontrolo. Poleg normalnega nadzorstva mojstrov in nadmojstrov imamo v tkalnici organizirano še dodatno službo kontrole kvalitete. Na tem delovnem mestu imamo zaposlene tekstilne tehnike, in sicer: dve na eni izmeni, dve na drugi izmeni (predvideno po planu). Kontrolirajo predvsem takozvane kritične izdelke, in to dnevno naslednje: širino blaga v grebenu in na statvah, gostoto votka, vdev v greben in liste, razpenjalce, vzorec snovanja m tkanja, vezave, delovanje nitne zaustavitve itd. Vse ugotovljene napake potem takoj odpravijo tkalec, mojster ali nad-mojster. Vodijo tudi dnevno evidenco o napakah, delajo analize ter na podlagi ugotovitev izvora napak podvzemajo nadaljnje ukrepe za odstranitev teh napak. Kljub dodatni kontroli kvalitete, ki je vsekakor uspešna, pa imajo še vedno največjo odgovornost in vpliv za dobro izdelavo blaga tkalci sami. V letu 1962 je predviden približno enak asortiment kot lani. Zaradi tega bo treba vlagati v delo vse moči in izkušnje, od tkalcev do strokovnega kadra za izboljšanje kvalitete naših proizvodov, ker bo le — tako zajamčen dohodek podjetja ter dohodek posameznika. Opomba: V letošnjem letu se v tkalnici II odbija že od celotne plačilne mase slaba kvaliteta in sicer: Za I. klaso prejmemo 100 % maso, za II. klaso prejmemo 90 % maso, za III. in IV. klaso prejmemo 60 % maso. Iz teh danih številk lahko vidimo,. kako važna je kvalitetna izdelava. Slokan Milan Uporaba knjižnice je urejena sodoono po sistemu prostega pristopa do knjig. Namen je, da bi si vsak otrok sam poiskal na knjižni polici to, kar želi in po-treouje. Dokler se ob-skovalec tega iskanja ne bo privadil, ga bo spremljal knjižničar. Ta pa bo otroku le svetovalec, ne pa vsilje-vaiec. Za obiskovalce bo na razpolago tudi čitalnica, kjer bo lahko bral časopisje. KAKO SI BO OTROK IZPOSODIL KNJIGO? Na željo, da hoče otrok postati reden ob-skovalec knjižnice in čitalnice, bo prinesel od staršev podpisano prijavnico, da se z njihovo vednostjo in odgovornostjo za knjige vpiše v knjižnico kot njen redni član. Pri vpisu bo plačal 10 dinarjev. Pri vsakem obisku si bo spočetka lahko izposodil le po eno knjigo. Izposojnina bo 10 dinarjev od knjige. Izposojeval-ni rok bo 14 dni. Za izgubljeno ali poškodovano knijgo bo treba plačati odškodnino. ALI ZADOSTUJE SEDANJI KNJIŽNI SKLAD? To je boleča točka nove knjižnice. Sedaj ima končaj kakih 4000 knjig, v Kranju pa je okoli 6000 otrok, zato ne bo mogel niti vsak otrok dobiti po eno knjigo. Se mnogo truda in žrtev bo treba vložiti, da se bo sklad pomnožil vsaj toliko, da bo zadostil prvim željam mladih- bralcev. KAKŠEN JE ODNOS OTROKA DO KNJIGE? To vprašanje je pri nas že skoro povsem neooaelano. Vsi pa čutimo, -da zahteva posebnega knjižničarja, ki je hkrati pedagog s tanko žiLco posluha za mlado srce. Nedvomno je, da otrok ljubi take knjige, ki so umetniško pristne, ki mu zbudijo navdihnjenje, odkrijejo spoznanje in nudijo lepoto. Otrok ljubi vse, kar zbudi v njem duševni pretres, ki ga bo vse življenje spremljal. Rad ima knjigo s slikami, ki so zanj sprostitev, veselje in uživanje, saj mu odkrivajo svet v tisti podobi, ki si jo prisvoji, preden jih zagrabi življenjska resničnost. Ob knjigi in sliki otrok tudi rad razmišlja. Junaki in njegova dejanja mu postanejo vzori, po katerih se hoče rav-nan v dejanju, govorjenju in obnašanju. Na takono in podobno razpoloženje obiskovalcev mora računali naša knjižnica, potem bo lahko postala vabljiv kraj, kamor bo zahajal otrok v svojem prostem času. Lepa pisateljeva beseda, vabljiva umetnikova slika, živa vsebina pravljice in pretresujoča doživetja povesti, to je za mladega človeka več kot film. Ce bomo dosegli, da bodo obiskovalci sprejemali knjigo kot nedeljivi del samega sebe, potem bo pionirska knjižnica izpolnila svojo nalogo. Konference občni zbori... itd. iSs-ZANIMIVO Preberite! ' — Otroci šole Trstenik so za Dan žena pripravili šopke cvetja, ki smo jih potem priložili robčkom. — 25. marca je šahovska sekcija Tekstilindusa izvedla šahovski brzoitumir v počastitev Dneva žena» Kako je turnir uspel, pa bomo objavili prihodnjič. — V prihodnji številki boste brali o uspeli TekstMiadi, na kateri je bila ekipa Tekstilindusa druga, čeprav bi verjetno moria biti prva» — Ce ne boste pošiljali več rešitev za nagradne križanke, bomo objavili le navadne, brez nagrad. — V prihodnji številki boste brali o potoku občnih zborov sindikalnih odborov in o novo izvoljenih članih sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah, kot jih predvideva nov sistem foflmiranja te organizacije v našem podjetju. — Nekaj skopih rezultatov s tekstiliade: ŽENSKE: 1. Vida Radon - BPT Tržič — 0,36.3 SENIORJI: 1. Zej Svetozar -MTT Maribor - 0.42.1 - (Na isti progi!) STAREŠI ČLANI: 1. Joža Pogačnik — Kemija Impeli Ljubljana - 1,07.8 MLAJŠI ČLANI: 1. Zdravko Križaj — BPT Tržič — 1,03.9 MLADINCI: 1. Bruno Teran — BPT Tržič - 1,08.6 (Na isti progi!) (Na isti progi!) (Na isti progi!) Več pa v naslednji številki Kranjskega tekstilca. Chprav je bilo raznih konferenc in občnih zborov že veliko, čeprav o njih stalno pišejo tudi časopisi, razne brošure in podobno, kljub temu verjetno večina funkcionarjev še vedno ne ve, komu in čemu je občni zbor namenjen in kako ga je treba izvesti, da bo dober in uspešen, predvsem pä koristen za nadaljnje delo. Ker delamo takšne napake tudi v našem podjetju, morda ne bo narobe, če si ogledamo, kakšni občni zbori ne sm-ejo biti oziroma, kakšni bi morali biti. O samih pripravah sicer ne bi rad govoril, svetoval bi le, naj organizatorji vedno povabijo od gostov tu-di take ljudi, ki bodo znali -svetovati in predlagati, ne pa le kritizirati in pozdravljati ali pa molčati. Sam občni zbor pa bi, moral imeti naslednje lastnosti: 1. Točnost pričetka, 2. sposobnega delovnega predsednika, 3. potekati bi moral brez alkohola, 4. biti bi moral razmeroma kratek in jedrnat, brez mlatenja slame itd. Čakanje raznih visokih gostov je nepotrebno. Ce ne znajo priti pravočasno, potem pač ne zaslu- žijo, da bi jim nekdo njihovo nepozornost vračal s pozornostjo; isto velja za delegate. Zelo negativno vpliva na prisotne poročilo predsednika, če je dolgo in razvlečeno, če vsebuje kilometre štev.lk o proizvodnji in o uspehih podjetja, skoraj nobenih pa ne o delu dotične organizacije in o kritiki neizvršenih nalog, o potrebnih ukrepih itd. Takšno poročilo je kaj slaba osnova za pametno in koristno razpravo in zato mora biti poročilo kratko, brez uspehov proizvodnje in brez številk. Temeljito pa naj bo prikazana dejavnost organizacije v preteklem obdobju in še bolj obširno naj bodo zajete nove naloge in smernice za delo v prihodnje. Le takšno poročilo bo rodilo ustrezno razpravo, ki bo zopet dala potrebne sklepe. OD VSEH STVARI PA JE NAJVAŽNEJŠA TALE: SKRAJNO NAPAČNO JE, CE SE SKLEPI TAKEGA ZBORA NE OBLIKUJEJO ŽE NA SAMEM ZBORU. OB PRISOTNOSTI MERODAJNIH ČLANOV. SKRAJNO NEPRAVILNO JE, DA SE NA ZBORU DOLOČI TRI ALI VEČČLANSKA KOMISIJA, KI NAJ SESTAVI PREDLOGE OZIROMA SKLEPE. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi tako delali tudi v OZN! Sklepe je torej treba sestaviti že na samem občnem zboru, treba jih je prebrati vsem navzoč.m in šele, če jih delegati sprejmejo, so veljavni. Da je alkohol kaj neprimeren za pameten posvet, je jasno. Sicer je res, da večina delegatov ve, kaj je dolžna sebi in udeležencem zbora, res pa je tudi, da se ga nekateri kar lepo naluckàjo :n potem zavirajo pametno delo in pravilno vzdušje zbora. Tudi ne vidim potrebe, zakaj bi občni zbori nasploh morali imeti malice, pijačo itd. Da, kratek bi moral biti občni zbor, kratek predvsem zato, da ne bi nekateri preveč mlatili prazne slame, uporabljali fraze za frazo in se kazali heroje govorjenja, če že niso mogli postati heroji dela v organizaciji. Delovni predsednik pa bi moral biti dovolj sposoben in energičen zato, da bi vse takšno govorjenje preprečil. V kolikor bodo občni zbori in konference potekali v tem smislu, sem prepričan, da bodo rodili bogate sadove, vsekakor pa bodo bolj koristni in uspešni, kot so bili doslej. P. G. (Nadaljevanje na 7. strani) Predsedstvo sindikalne podružnice In gostje na seji, ko so obravnavali reorganizacijo sind, podružnice Ali se matica na kolesu avtomobila lahko sama odvije ? Pred mesecem dni se je nekemu članu kolektiva zgodilo naslednje: ko je odpeljal iz podjetja, se mu je zazdelo, da mu nekje nekaj šklopoče. Tovariš je zaustavil avto in ugotovil, da ima levo kolo popolnoma odviti dve matici (nasprotni), drugi dve pa sta bili odviti do polovice. Ker je bil podoben primer že lani, in sicer pri našem avtobusu, so nekateri člani prosili uredništvo, naj se pozanima, če se matice lahko odvijejo same ali pa je kdo matice namerno odvil. Da bi napisali bolj strokovno mnenje, smo se obrnili na strokovnjake pri Avto-moto društvu Kranj in dobili naslednji odgovor: MATICE SE LAHKO ODVIJEJO SAME! vendar le, če je bil prizadeti malomaren oziroma raztresen takrat, ko je menjal kolo. Lastniki avtomobilov namreč stalno menjajo kolesa zaradi enakomernejše obrabe gum. V takem primeru dvignejo avto tako, da kolo visi v zraku. Kolo potem zamenjajo, vijake oziroma matice privijejo, spustijo kolo na zemljo, in zadeva je gotova. V resnici pa so naredili napako, in sicer: matice je treba zategniti šele takrat (ali pa ponovno) ko je kolo na zemlji, ker se jih pravilno lahko zategne le v takem stanju, v zraku pa se jih ne da zategniti dovolj močno in potem lahko pride do primera, da se matice med vožnjo — posebno na ovinkih — počasi odvijajo in nesreča je lahko tu, če vozač napake pravočasno ne odkrije. NIKOLI PA SE MATICE NE MOREJO ODVITI SAME, CE SO BILE PRAVILNO ZATEGNJENE, RAZEN SEVEDA, CE SO VIJAKI ZLIZANI (OBRABLJENI). V prihodnje naj torej vsi šoferji amaterji ob menjavi koles skrbe, da bodo matice zategnili v pravilnem položaju kolesa, sem in tja pa naj vseeno še pogledajo matice na vseh kolesih, da ne bo pozneje prepozno. V oplemenitilnici II Vzroki slabe kvalitete (Nadaljevanje s 6. strani) proizvoda. Večkrat je na primer slučaj, da je člain ekonomske enote več dni ali tednov odlsoten (dopust, bolezen, porod in sl.), njegov namestnik pa ni vajen delati na tem delovnem mestu ali pa je slabo poučen in poleg tega morda še malomaren. Posledice so: neenakomerno mešanje posameznih bal bombaža in statične volne, slabo nalaganje svitkov na mikalnike, slabo privezovanje pramena na raz-tezalkah, enojni naviitki na flajerjih, slabo privezovanje in zapre-danje na prstančevih strojih, ter pomešana preja raznih številk v vlagalnici. Navedel bi en sam primer: prisukovalka je zapredla bombažne navitke s stanično prejo! Iz takšne preje izdelano blago ima svetle proge (stanična vlakna), ki pri kuhanju v plememitiinici razpadejo, blago pa se tam potem pretrga. Iz navedenega je razvidno, da jè kakovost preje deloma odvisna od rekonstrukcije in od zamenjave starih strojev. V veliki meri pa tudi od pazljivosti posameznika na delovnem mestu. Ker 'bodo zahteve po kvalitetnem blagu v prihodnjem letu še večje, se mora vsak član ekonomske enote zavedati, da bomo morali delati še bolj vestno in prizadevno, ker nam bo le takšno delo zagotovilo j>radajo vse proizvodnje in vzporedno tudi odgovarjajoče osebne dohodke. M. Štros V predilnici II VI. TEKSTILIADA NA KRVAVCU Ker je letos prireditev VI. tek-stiliade poverjena našemu kolektivu, bom o tej tekstiliadi malo obširneje spregovoril. Tekstiliada je prireditev, kjer se pomerijo na snegu smučarji tekstilnih tovarn Slovenije. Zato je bil tudi inlciator tega tekmovanja Republiški odbor zveze sindikata tekstilnih in gumarskih delavcev. Organizacijo tega tekmovanja je štirikrat zaporedoma izvedla Tr-žiška predilnica, lansko leto pa sindikat MTT v Mariboru. Naši tekmovalci so se, razen enkrat, vedno v celoti udeležili teh tekmovanj. Lani je bilo predlagano, naj bi prevzel organizacijo VI. tekstilia-de tekstilni bazen v Kranju, ki je najmočnejši v Sloveniji. Z ozirom na ta predlog je Republiški odbor predlagal, naj bi letošnjo izvedbo prevzela sindikalna podružnica Tekstilindusa ob pomoči ostalih tekstilnih tovarn v Kranju. Vsa ta tekmovanja do sedaj so bila odlično organizirana, lahko rečem, da celo bolje, kot marsikatero — republiško — prvenstvo v smučanju. Udeležba na tekmovanjih je zelo velika, saj nas je bilo vedno okoli 100 tekmovalcev. Tu, na tem tekmovanju pridemo enkrat letno skupaj vsi ljubitelji belih poljan iz naših tekstilnih tovarn. Letošnja zima je sicer precej muhasta in bo prireditelj imel veliko dela, če bo hotel organizirati tekmovanje do 18. marca, vendar bo že kako, če bo le dovolj snega. Tekmovanje bo na Krvavcu. Seveda pa bomo to tekmovanje lahko izvedli samo pod pogojem, če nam bodo z darili priskočile na pomoč vse tekstilne tovarne Slovenije. Zaposlitev VSTOPI V MESECU FEBRUARJU 1962 Cugelj Anica, predilnica I — sne-malka, Čarman Jože, predilnica I — vlaž. in zab. zabojev, Jagodic Antonija, predilnica I — snemalka, Janežič Ivanka, predilnica I — snemalka, Milojkovič Kalina, predilnica I — snemalka, Muhič Tatjana, predilnica I — snemalka, Peternelj Olga, predilnica I — snemalka, Salmič Antonija, predilnica I — snemalka, Zupanc Ana, predilnica I — snemalka, Sobočan Marija, predilnica II — prisukovalka, Čurin Katarina, tkalnica I — na-tikalka votka, Jerše Ana, tkalnica I — čistilka strojev, Perič Jožica, tkalnica I — natikalka votka, Rebernik Marjana, tkalnica I — čistilka strojev, Rozman Marjan, tkalnica I — pom. škrobilec, Ajdovec Miha, tkalnica II — merilec blaga, Bubaš Marija, tkalnica II — čist. prostorov, Jenkole Miroslav, tkalnica II — čist. prostorov, Košir Pavla, tkalnica II — tkalka, Modrijan Zdravko, tkalnica II — tkal. podmojster, Naglič Marija, tkalnica II — tkalka, Pavlič Ivan, tkalnica II — transp. valj. in preje, Rakovec Janez, tkalnica II — čist. strojev. Sivko Danijela, tkalnica II — tkalska učenka, Šubic Marjana, tkalnica II — čist. prostorov, Zelnik Marija, tkalnica II — tkalka, Bajželj Martin, plemenitilnica I — II. pom. tisk. — film. tisk, Bolka Jože, plemenitil. I — pom. del. na pral. stroju, Kalan Franc, pleme-riitilnica I — pom. na sušilnem stroju, Krapše Janez, plemenitil. I — del. v pralnici, Mazi Niko, plemenitilnica I — pantografist, Slak Jože, plemenitil. I — II. pom. pri tisk. stroju, Smrekar Anton, plemenitil. I — tekstil, tiskar, Hudobivnik Janez, plemenitil. II — pom. na vod. kalandru, Česen Anton, vzdr. obr. I — mizar, Pelko Miro, vzdr. obr. I — ključavničar, Pravst Anton, vzdr. obr. I — pom. del. v meh. delav., Bizovičar Apolonija, vzdr. obr. II — čist. prostorov, Zorec Ivan, vzdr. obr. II — varilec, Kosec Franc, sekretariat — telefonist v obr. II. (Nadaljevanje na 9. strani) ralo imeti naše podjetje velik® razumevanja. Želim, da bi tudi letošnja prireditev uspela, saj bi tako dokazali, da so tudi tekstilci v Kranju sposobni organizatorji. Navajam vam še prireditelja is ostale odbore tekmovanja, PRIREDITELJ TEKMOVANJA Sindikalna podružnica Tekstilindusa Kranj POKROVITELJ TEKMOVANJA Republiški odbor Zveze sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev ČASTNO PREDSEDSTVO Janko Rudolf, sekretar Okrajnega komiteja ZKS, Dušan Horjak, direktor Tekstilindusa, Slavko Zalokar, predsednik republiškega odbora zveze sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev, Ivo Bele, predsednik DITTIS Kranj, Janez Božičevič, predsednik CDS Tekstilindusa ORGANIZACIJSKI ODBOR Predsednik: Tone Care, sekretar: Mirko inž. Pogačnik, blagajnik: France Remic, propaganda: Peter Gunčar; ostali sodelavci: Tone Viimik, Viktor Smodej, Ivo Jereb in Iva Benčič GOSPODARSKI ODBOR Gajko Zirkelbach, Ante Bezlaj (darila in organizacija), Miro Kraljič — prevozi, Viktor Žvab — prehrana, Vinko Cmilec — prenočišča ZDRAVSTVENA SLUŽBA dr. Mira Cepudr Sledijo še: Tehnični odbor, častno razsodišče in reševalna služba. Ne delajmo sile jeziku K pisanju teh vrstic me je spodbudilo nekaj obvestil’na oglasnih deskah. Čeprav redek Slovenec popolnoma obvlada slovenski pravopis in knjižni jezik, je vendarle sramotno, da v splošnem tako malo poznamo svoj materin jezik. Mislim, da smo dolžni skrbeti, da se ta ne pači, da ostane lep in kar se da čist. Tudi tisti, ki se v šolah niso dosti ukvarjali s slovenščino naj se potrudijo in vsaj takrat, ko dajejo neko besedilo na »svetlo«, skrbijo, da bo to razumljivo vsakemu povprečnemu Slovencu. Poglejmo tale stavek, ki je prav zdaj pripet na oglasnih deskah: Vsem tistim pa ki imajo obveznosti plačevanja 1/3 mesečne plače podjetje »Gorenjska oblačilnica« ne more nuditi ponovne obveznosti. Ali ne bi mogli to lepše pojasniti? Da ne govorimo o vejicah, in napačno pisanih besedah. Ali pa tole: Prednost imajo tečajniki lastnih vozil in lanskoletni prijavljenci. Kdo so tečajniki lastnih vozil? Ali ne bi bilo lepše in bolj razumljivo, če bi napisali: Prednost imajo tisti, ki imajo svoj avto. To pa niso edine cvetke. Lahko bi jih našteli tudi v raznih uradnih dopisih. Zato še enkrat — spoštujmo svoj materin jezik. Uporabljajmo ga bolj skrbno in mu ne delajmo sile. P. J. Pomladanski modeli Danes vam predstavljam najmodernejše pomladanske modele. Vsi so, zvončasti in upam, da boste z njimi bolj zadovoljne kot z nepraktičnimi ozkimi krili. Prvi model predstavlja pomladanski plašč. Značilno zanj je, da ima zelo majhen ovratnik, ki stoji od vratu. Ce si zamislite, da bi bil takle model iz lepega volnenega blaga pastelne barve, boste gotovo bolj navdušene nad njim. Plašč ni oprijet temveč ohlapen. Primeren je tudi za polne osebe, toda nikakor ne za premočne. Kostimček bo nadvse ljubek, če ra boste znale nositi in če boste izbrale primerno blago. Kroj je mladosten, dostopen mlajšim in starejšim osebam. Izberite svetlo enobarvno ali rahlo karirasto blago. Krilo, krojeno navzven, bo prekrilo tudi marsikateri trebušček. Za obleko mladostnega kroja boste rekli, da je primerna le za vašo hčerko. Zapiislite si, da je krilo manj razposajeno in da bolj resno pada ob boku pa boste ugotovili, da bi kaj takega tudi vi lahko oblekli. Če nimate kratkega vratu mirno lahko obdržite tudi ovratnik. Velikokrat si delamo skrbi zaradi večerne obleke. Poizkusite, morda bi vam obleka z bolerom pristojala. Obleka je narisana le spredaj in iz skice ni razvidno, da se bolero na hrbtni strani zapenja in da se pod njim skriva dekolte obleke s tenkimi naramnicami. Broško si boste za spremembo dale na rob bolera. Ta model je primeren za osebe različnih starosti, ki nimajo prevelikih prsi in premočnih rok. Sploh si tega modela ne sme privoščiti močnejša žena. J. J. Nasveti Stročnice solimo vedno ob kraju kuhanja, sicer se ne zmehčajo popolnoma. Trdo meso se pri kuhanju ali dušenju, hitreje zmehča, če mu prilijemo malo kisa. Meso obvarujemo muh. če položimo nanj večje kose zrezane čebule. Parmezan ostane več mesecev svež, če ga zagrebemo v sol. Neprijeten duh v jedilni shrambi izgine, če vanjo postavimo skodelico oglja. Jabolka zelo na tanko olupimo, če jih potopimo za nekaj trenutkov v vrelo vodo. Ali veste, da nekaj lupin čebule v juhi juho izbistri in jo lepo obarva. Jetra so boljša, če jih olupimo. Pomočimo jih hitro v vročo vodo in kožico zlahka olupimo. Ali veste, da koža slanine, skuhana v zelju, zelo izboljša zelje. Ali veste, da je paradižnikova solata posebno okusna, če prime-samo vanjo nekaj fino sesekljane bazilike in žajblja. Sir osvežimo, če ga položimo v sveže mleko. Mesna omaka je boljša, če z mesom pečemo tudi skorjo črnega kuha. Steklenico zamašimo nepredušno, če namočimo zamašek za nekaj minut v olje. Neprijeten vonj po čebuli odstranimo iz ust, če spijemo kozarec svežega mleka. Gozdni vonj, ki je zdrav in prijeten, boste imeli v sobi, če v vrelo vodo nakapljate terpentina. Polt je voljna, če se umivamo z mlekom. Dobra je tudi voda zrezanih kumar, toda brez soli, in Sicer jo pripravimo takole: zmešamo eno tretjino te vode, eno tretjino glicerina, eno tretjino limoninega soka in dobro premešamo v steklenici. Ko smo se umili, si natrimo s to zmesjo polt. Za naše šolarke Večkrat se mamice pritožujejo, češ, kako naj oblečem hčerko, ki ni več punčka in ni še dekle; tako malokatera stvar ji pristoja. Sama bi se pa že rada oblekla kot njene odrasle tovarišice, a ne vidi, da ji to ne pristoja. Za razvijajoča dekletca sem vam danes pripravila nekaj modelov. Na prvih dveh skicah sta šolski halji. O teh je vedno toliko govorjenja. Starši in profesorji jih zagovarjajo, dekletca pa jih navadno zavračajo, ker trdijo, da so grde in dolgočasne. Res ni treba, da so halje črne ali temnomodre — izberimo raje ljubek vzorec: pike, karo ali vsaj živahno barvo blaga, če ni vzorčasto. Prva halja se zapenja na hrbtu in je primerna tudi že za povsem odraslo ženo, enako pa bo pristojala mali šolarki v gimnaziji. Na tretji skici sta dva modela za deklice in komplet za dečka iz velvetona ali črtastega žameta. Prvi komplet za deklico sestoji iz enobarvnega brezrokavnika, ki je i!J>[ ojseouoaz rpnj af bSsusa^eìi zi uioSeiq iujtsejUE5{ s uafjqojqo ce. Drugi model je obleka iz lahkega tweeda. Krilo je nagubano z zalikanimi gubami. Zapenja se zadaj. Zadnja dva modela sta nekoliko slovesnejši oblekici. Manjša ima vezeno ali našito bordure po vsej dolžini oblekce; večja je narejena iz lahkega volnenega blaga. Živo-tek je nabran po dolžini na obeh straneh, pas je podaljšan za ka- kih šest cm. Oblekica je zelo le» pa, če je blago temno — brez vzorca. S. B. Mož, žena in... ZAHVALA . Delavki Francka Vodopivec in Ančka Gartnar se lepo zahvaljujeta stanovanjski komisiji in vsem ostalim, ki so pripomogli, da sta dobili stanovanje. Z novim stanovanjem sta zelo zadovoljni, saj imata končno svoj domači kotiček. Narava se stalno spreminja, spreminja se življenje in spreminjajo se — kot vse ostalo — tudi nepisani zakoni družinskega zakona. Če kdo misli, da bo s svojo voljo in silo lahko naredil življenje v svojem zakonu taksno, ko.t je bilo pred desetimi, dvajsetimi in celo tridesetimi leti, potem mu kar mimo lahko povem, da se močno moti. Čas in okolje namreč zahtevata vedno drugačen način življenja, mi pa se moramo tem pogojem prilagoditi ali pa bomo nesrečni in na kraju uničeni. Današnji čas zahteva, da sta mož in žena v službi. Če pa imata oba to dolžnost, potem imata tudi doma oba enake pravice in dolžnosti, se pravi, da morata delati tudi doma .oba. Kako naj vlada mir, red in zadovoljstvo v takšnem zakonu, kjer mora žena — po izvršeni službi — opravljati še vsa gospodinjska dela, skrbeti za otroke in podobno, mož pa se lepo zlekne na divan, vzame v roko časopis in z užitkom bere in počiva, ali pa vzame v 'roko notes ter odide na sejo enkrat sem enkrat tja, žena pa naj gara, dokler bo pač zmogla, potem bo pa že kako. Mož mora torej ženi pomagati! Seveda pa ni pravilno, da žena zahteva ■ od moža izvrševati taka dela, ki nekako ne spadajo oziroma ne pristajajo moškemu. Taka dela so: krpanje in šivanje, pomivanje, brisanje prahu, pometanje stopnic, čiščenje kuhinje, likanje srajc in bluz, in še drugo. Za takšna c]ela moški ni, če pa jih že mora izvrševati, potem jih površno in malomarno, ker nima ustreznega potrpljenja. Lahko pa mož počisti dnevno sobo, lahko iztepe tepihe, mora celo prinesti drva in premog, lahko pere in splakuje, lahko tudi kuha, oblači in pazi otroke, nabavlja jestvine itd. Če je bil mož poprej mamin ljubljenček in razvajenček, potem ima žena seveda težave z njim, čeprav mu morda volje ne manjka Tak revček komaj zna prijeti nož v roko, likalnik držati pa si že ne upa, vse drugo pa mu je španska vas. Če pa ima žena dovolj potrpljenja, potem bo tudi iz take mevže lahko naredila kar uporabno pomočnico. seveda le. če bo zelo zelo potrpežljiva, pametna in pregnana. Huje je, če mož misli, da je abso- luten gospodar v hiši, da mu ni treba migniti niti s prstom doma, da je za tako delo pač žena. V takem primeru je zadeva sicer težka, vendar tudi ne brezupna, čeprav zahteva mnogo več truda in pameti od boljše polovice. Taka žena naj skuša dognati, kje ima njen mož Ahilovo peto, potem pa naj ga tam gloda in gloda, dokler ne bo postal mehek kot vosek. Vzemimo primer: Mož zelo rad z ženo klepeta! V tem primeru naj žena gleda, da bo imela v takem trenutku polno raznega dela, ki ga ni mogoče odložiti na drugi dan. Ge bo to znala lepo in nežno povedati in prikazati, potem ji bo mož morda ile začel pomagati. MOŽ GRE ZELO RAD Z ŽENO V KINO. Neumne so tiste ženske, ki se prekomerno trudijo, da si nekje potem lahko utrgajo čas, dà gredo z možem v kino. Če bi v takih primerih znale pravilno po-jamrati, sicer hliniti veselje, da bi šle, da pa ne morejo, ker bo drugače drugi dan možev ljubljenček (sinček) ves umazan in popacan, bi zopet lahko dosegle moževo pomoč. MOŽ GRE RAD Z DRUŽINO NA IZLET. Vse lepo, toda, zakaj vse dni prej garati, ,mož pa sedeti? Seveda je treba moža dobro poznati in ubrati ustrezni način, ker bo drugače stanje■ še slabše. Enega je treba lepo, drugega energično in tretjega bo treba morda natepsti. Pri vsakem pa ženska lahko doseže skoraj vse, če je le dovolj pametna in previdna, in sicer tudi nežna. MOŽ IMA RAD VSAK DAN ZLIKANO OBLEKO, SVEŽO SRAJCO, NOGAVICE ITD. Žena, zakaj ne zboliš vendar za nekaj dni! Poskusi, pa boš videla, da bo koristno! Marsikoga bo nekaj takih dni pripravilo tako daleč, da te bo cenil, da bo cenil tudi tvoje delo doma; to pa je že dovolj, da ga boš pozneje ti lahko naučila delati in pomagati. Še mnogo je takih in podobnih ter drugih primerov, ki so vsi kar na dlani, le zagrabiti jih je treba in pravilno uporabiti. Če pa si krotka, ponižna in potlačena, če misliš, da je vse to nemogoče doseči, potem pa kar naprej še garaj in se muči, pa mirno prenašaj njegov teror in njegovo poniževanje, saj zate ni druge rešitve! P. G. Slovo od Marije Strajner Težko je verjetno najti žensko, ki bi toliko naredila za skupnost kot naša Marija. Odveč bi bilo sedaj naštevati, kaj vse in kje vse je Marija bila in sodelovala, saj bi bilo vsega preveč in še bi verjetno veliko izpustili. Rečemo lahko le, da je povsod, kjerkoli je sodelovala, delala zares vestno in požrtvovalno in z vso Ljubeznijo do bližnjega in do skupnosti, pa naj Je to bilo v času NOV ali pa v povojnem času, vse, do danes. Jiggri v oplemenitilnici II so že v pogonu Rezultati šahovskega prvenstva podjetja Na žalost je prišel čas njenega odhoda iz podjetja. Marija bo sedaj odšla v pokoj, čeprav — o tem sem prepričan —- zato svojo dejavnost ne bo zmanjšala, saj bi bilo njenih izkušenj in resničnega občutka za pravičnost zares škoda. Prepričan sem, da ji vsi člani kolektiva iskreno želimo, da bi ostala zdrava in da bi dočakala visoko starost v krogu njenih dragih in prijateljev. Draga Marija, še enkrat veliko sreče in zadovoljstva. P. G. I Priimek i ~~ [ id. mesi n Ai 3 L r i 1 io ti a n o 7r /t> r~T Miklavčič M o t 4 4 o 4 Vl_ O 4 Vl L 4 4 4 Mi 40 Ml V-Vi 2 Škrab P. A I -1 A 7 7 4 4 ¥ i 4 4 T 4 4 Ml X- n. 12 Oblak o o Ul \_ O 4 J_ 0 O 4 O Ml 4 4 4 o Ml V«! 12. Zakotnik M. o o o J_ 0^ o_ o o O O o o t O O o A m, M Tomat P. o o O Vi 4 0 T o o O O o j_ I O o 3 Vi KJj. 13 Pol.ika o o o A__ 4_ 4__ 4 o’ o o 4 o 4 4 I o ? IX. 16 Podgornik A. h Vi O 1 4 4 4 7 J_ 4 4 A_ 4_ 4 4 ML r (Nadaljevanje s 7. strani) Marija, predil. I — prem. v konf. IZSTOPI V MESECU »Triglav« Kranj, Grmišek Franči- FEBRUARJU 1962 ' ška, predil. II — prem. v konf. Bujanič Ana, predil. I — prem. »Triglav« Kranj, Cujič Marija, v konf. »Triglav« Kranj, Ribnikar tkal. I — prem. v konf. »Triglav« Kranj, Dolžan Andrej, tkalnica I — sporazumna razveza, Jerše Ana, tkalnica I — del. razm. prek. v posk. roku, Komovc Janez, tkal- Mladina kolektivu (Nadaljevanje s 4. strani) Tovariši mladinci! Z velikim zadovoljstvom vam sporočamo, da smo ob priliki teh dveh ekskurzij dostojno zastopali našo mladinsko organizacijo In podjetje. Vendar se ne smemo zadovoljiti s to pohvalo .temveč se moramo še naprej truditi ,da bomo ob takih in podobnih prilikah zapustili v drugih podjetjih in organizacijah dober vtis. Prihodnjič: Namen in vloga kluba mladih proizvajalcev v podjetju. niča I — samovoljna zdpust. — neopr. izost., Miklavčič Ana, tkalnica I — prem. v konf. »Triglav« Kranj, Zveršen Anton, tkalnica I — odpoved s strani podjetja, Fajfar Albina, tkalnica II — samovoljna zapustitev, Galjot Janez, tkalnica II — samovoljna zapustitev, Jckovec Katarina, tkalnica II prem. v konfekcijo «Triglav« , Jereb Ivanka, tkalnica II —• prem. v konfekcijo »Triglav«, Kolšek Frančiška, tkalnica II — prem. v konfekcijo »Triglav«, Lesičnik Pavla, tkalnica II — prem. v konfekcijo »Triglav«, Potočnik Rozalija, tkalnica II — prem. v konfekcijo »Triglav«, Vrhovnik Lovrenc, tkalnica II — sporazumna razveza, Praprotnik Alojz, plemenitil. I — sporazumna razveza, Ravčar Rajko, plemenitil. I — sporazumna razveza, Udir Rajko, plemenitil. I — sporazumna razveza, Gros Ivana, adj. odd. —- prem. v konf. »Triglav« Kranj, Ašič Anica, spl. uprava — sporazumna razveza, Brulc Marija, spl. uprava — prem. v konf. »Triglav« Kranj, Strajnar Marija, spl. uprava — upokojena. Slovo od Marije Strajnar. (Marija je druga od leve!) I.ETF.CI ČOLNIČEK Nekateri pravite ,da si imč ne upam, drugi zopet, da imam predolg in preoster jezik. Pa vedi potem, kako bi bilo za vse najbolje. Ker pa mi tega nočete povedati im ker verjetno tudi vi — člani kolektiva — ne boste našli boljše rešitve, boom ostal pri starem načini. Seveda pa bom upošteval mnenje tistih, ki pravijo, da sem preveč boječ in bom v prihodnje žljliše kako bolj ostro povedal, Ubogal bom pa tudi tiste, ki pravijo, da imam predolg jezik, in sicer bom skušal to njihovo trditev tudi dokazati. Tako bo morda ustreženo vsem, čeprav se bom zato moral marsikoga izogibati. Saj je res hudo na tem svetu, zares je hudo. Človek dela načrte in se veseli predvidenih uspehov, potem pa pride to in ono in vse gre lepo po vodi, ostane pa le razočaranje. Nekako tako gre tudi trenutno v našem podjetju, ko lovimo proizvodnjo za vrat, čeprav smo od repa še kar precej oddaljeni. Sicer je res, da po vsakem deževju enkrat le zasije zlato sončece, vendar je tako deževje včasih lahko hudičevo trdovratno in dolgo. Grdi so tisti, ki pravijo, da so vse težave, s katerimi se trenutno borimo, zaradi združitve. Če kdo tako trdi, nima pravega vpogleda v vso problematiko, je pa res, da bi marsikaj lahko bolje potekalo, če bi delali složno vsi. Moramo kar lepo prenehati z raznimi čenčami in podpihovanjem, ker nam bo drugače vsem škodovalo. Prenapeteži naj se torej več ne napenjajo, da ne bodo počili. Kakor veste, imamo sedaj še zavod Triglav, kjer izdelujejo razne konfekcijske izdelke. Zavod ima velike težave ,kot vsak, ki nekaj začne od začetka. V takih trenutkih bi seveda marali člani takšne ustanove ali zavoda držati skupaj in si vzajemno pomagati, pa delajo nekateri v tem primeru prav obratno, in si,cer tožijo druge pri ... in podobno. Da je to kaj grdo in ne tovariško, je jasno, sreča je pri tem le to, da takšnim hinavcem le malokdo verjame, spoštuje jih pa sploh nobeden. Jaz celo trdim, da taki ljudje ne zaslužijo, da so člani nekega kolektiva. Sicer pa ni, nič lažjega kot take hinavce izolirati, Izobčiti, potem bodo pa že videli, da delajo napak. Pa še eno drži o takih ljudeh, namreč to, da so Večinoma prav taki ljudje maj-slatoši, zanikrni in nepošteni. , Da bo še malo več o nepoštenih ljudeh, vam moram povedati tudi tale dogodek. Je nesla Julka iz predilnice milo skozi iplemenitil-nico. Pa skoči nenadoma pred njo delavec iz tega obrata (iz pleme-hdtilnice I seveda!), ji iztrga iz rok kos mila i(m pobegne za Strojem. Lep način, kaj? Verjetno ga marsikdo v tem obratu .pozna, čeprav trenutno še ne vemo, kdo je bil, vendar zato še ni rečeno, da ga ne borno našli. Seveda mu bó potem tisti kos mila v veliko breme. Ko sem dobil zadnjo številko časopisa v roke, sem se zares od srca nasmejal. Verjetno ste tudi drugi opazili, da jo je uredniku na drugi strani kar krepko zaigral tiskarski škrat, saj je bilo v naslovu namesto MEDALJA rečeno kar NEDELJA. Sicer ja pa tako, da ima lahko tudi nedelja vsaj dve plati, in to: Ena plat je, da človek v nedeljo zares ne dela, druga je pa, da preveč dela, kot naš urednik. Morda je naš urednik takrat, ko je delal ogledalo prav na nedeljo, preveč mislil na nedeljo, pa se je zmotil. Zmotiti se, je pa kaj enostavno. Pravijo, da so se pri zadnjem obračunu zmotili tudi v konfekciji. Razlika je le v tem, da se je urednik v svojo škodo, tam so se pa na škodo delavca. Vedno znova ostanki. Močno sodobno in fino napravljena »gospa« je prišla vprašat: »Tovarišica, kdaj boste vendar začeli deliti ostanke? Veste, jaz ne morem več čakati, saj nimam nobenega blaga več, da bi dala delat hlačke za sina.« Kakšna revica, kaj. Pri tem pa ima sama visoke dohodke, mož pa še višje. Tisti pa, ki imajo le eno plačo gm še tisto nizko nasproti njeni, tisti pa so tiho in mimo čakajo, da bodo dobili ostanke. Veste, tako me mika, da bi tudi kakšno ime lahko povedal, pa ne smem in ne smem, ker mi tako stvar uredniški odbor zelo zameri in vedno prečrta. Mimo uredniškega odbora pa ni več varno vosana. V menzi I je hrana zopet boljša in tudi porcije so sedaj dovolj velike. Izgleda, da tudi moja beseda malo zaleže, kar me veseli, verjetno pa vse prizadete še bolh. V prizidku predilnice I delajo z največjo paro. Montaža pnstanč-ndh strojev je zaključena, vse prostore so prebarvali v čudovitih barvah, ki bodo zelo pozitivno vplivale na ljudi pri delu. Seveda niso pozabili tudi zaboje prebarvati, pa je zato tam vse pisano kot narisano. Ce greš poprej skozi staro tkalnico, se ti zdi, da si prišel iz barake v moderno palačo. Predino smo se združili, je bilo veliko govora o tem, da bo kar precej delovne sile odveč. Izgleda pa, da predvidevanja ne držijo preveč, saj so stalno velike vrste pred oddelkom za sprejemanje. Skozi uvajalni seminar pa gredo zadnje čase kar kolone novincev. Morda ne bo napačno, če bi nam kdo to zadevo malo obrazložil, posebno še, ker so pa hkrati nekateri člani kolektiva na razpoloženju, se pravi, da jih lahko takoj odpustimo, ker zanje ni več ustreznega delovnega mesta v podjetju. Pa nikar vse ne verjemite, saj še dostikrat tudi zlažem ali pa zmotim. Veste, sem v taki družbi, da rad več povem, ker pač zgledi vlečejo. Oni dan sem malo obletal tudi prizidek predilnice. Skozi okno sem videl delavce, kako stojijo pod prhami in žalostno gledajo proti stropu. Seveda nisem takoj pogruntal, kaj je narobe, pa sem jo zato mahnil kar v samo kopalnico. Ja, veste, tam je pa zares vse tako lepo in moderno, da mi je kar sapo zaprlo. Tristo zelenih mačkov, sem tiho zaklel, tu se pa res lahko okopljejo kot baroni. Ko pa sem bolj natančno pogledal kopalce, sem ugotovil, da sicer stojijo pod prhami, da pa voda nič ne teče, kot je to običaj. Potem se mi je pa posvetilo: TE PRHE SO VERJETNO UGLAŠENE NA KAKŠNO POSEBNO ZARCENJE, KI OMOGOČA SUHO KOPANJE. Majko, sem dejal, smo pri nas že napredni! Izgleda pa da se delavci predilnice in tkalnice nič kaj dobro ne počutijo ob takem kopanju, kar pa tudi ni nič čudnega, saj človek rad dela tako, kot se je poprej navadil. Ne bo torej napačno, če bd namesto tistih atomskih prh naredili kar navadne na vročo in mrzlo vodo. Zadnjikrat sem slišal, da je nekdo potožil prijatelju takole: »Veš, Janez, tako rad bd šel malo na Krvavec, pa pravijo, da se v naši kočici ne da prenočiti. Kaj praviš, zakaj se ne bi dalo, saj je kočica vendar naša in enakopravni smo pa tudi!« No, jaz bi mu v pomiritev povedal le to, da lahko prenoči v naši kočici na Krvavcu, da lahko v njej prežam tudi kak tedenček dopusta, le drva si bo moral sam nacepiti, pa bo zadeva v redu. Naj zato nikar ne razširja neresničnih vesti, da ga ne bo kdo prijel za predolg jezik. Pomislite dragi moji, da je celo izginila stenska ura v našem izobraževalnem centru. Ali si lahko predstavljate takšno predrznost. Verjetno tistemu tatičku ne bo posebno prijetno takrat, ko ga bodo prijeli za vrat. Naj ja nikar ne misli, da ga ne bodo dobili! So še vsakega in bodo tudi njega. Bolj pametno bi skoraj bilo zanj, če bi urico hitro prinesel nazaj, seveda skrivaj, ker bi se tako od-križal velike skrbi in težkih posledic. Pamet je vedno boljša kot žamet! Sicer so pa tatovi danes kar na dnevnem redu. Si mislijo, da bo- Dvojna zlogovnica a — ak — an — bar — bi — bo — do — don — e — ga — gvaj — i — in — in — iv — ja — ka — ko — ko — ko — kov — kres — kva — kvar — li — liz — Ion — lum — ma — mo — na — na — na — nar — ni — no — no — non — nost — not — par — pe — ra — rat — re — rei — ri — ru — sa — sa — se — skla — sio — sta — ta — te — teks — tem — ti — ti — u — va — va — va — vak — ver — vie — voi — vost. Iz zgornjih zlogov sestavi dvakrat po dvanajst besed, kot jih zahtevajo spodnji opisi, in sicer tako, da velja vsaka definicija za obe besedi pod isto številko. Za definicijo: južni sadež, bi na primer zapisali limona in pomaran- do kar takole kradli, drugi bodo pa kar lepo gledali in jih pustili pri miru. Tako je eden zadnjič ukradel kar lonček, v njem seveda polno mila (tekočega) pa še več drugih reči; drugi pa je vso za-devšno kar na voz nabasal, misleč, da gre vse tako enostavno. No pa je šlo precej komplicirano, saj so zadevo odkrili in tička dobili. Posledice bodo pa kar občutne, seveda. Upam, da bo dovolj in lopo pozdravljeni! Leteči čolniček POPRAVKI V drugi številki Kranjskega tek-TEKSTILEC etilca so bile narejene naslednje tiskarske napake: Na drugi strand je podnaslov napačen. Pravilno je: VSAKA MEDALJA IMA (VSAJ) DVE PLATI. Na sedmi Strani je v članku pod naslovom PROŠNJE IN STANOVANJA v četrtem odstavku, peta vrsta napačno tiskana vsota za predvidena stanovanja. Namesto 1.919,000.000 dinarjev je pravilno: 191,9 milijona dinarjev. Pravilna rešitev magičnega lika — dvojčka — iz zlogovne križanke iz prve številke Kranjskega tekstilca: Magična lik (prvi kvadrat): 1. delavec, 2. slabost, 3. sabljač, 4. svojina, 5. Desamka. Magični lik (drugi kvadrat): 1. 1. samuraj, 2. omorika, 3. suro-gat, 4. prigoda, 5. makadam. Zlogovna križanka — vodoravno: 1. Karavanke, 4. kadi, 5. rama, 7. Oran, 8 .tinta, 9. kamen, — jer, 11. sar, 12. torta, 14. demon, 16. Stari, 18. lata, 19. tuga, 20. na-ziranje. Izžrebani so bili: 1. nagrada: 1.500 din ANDREJ KODELE 2. nagrada: 1.000 din MIRA ROGELJ 3. nagrada: 750 din JERNEJ MALOVRH 4. nagrada: 500 din EREK GÖTZ Pravilne rešitve: Polidromi I. : 1. Aru, 2. Nat, 3. mag, 4. aiem, 5. čaj, 6. akt, 7. ter; II. : 1. trot, 2. Sirk, 3. lama, 4. ulov, 5. Ivan, 6. oris, 7. abak; III. : 1. tortura, 2. Kristan, 3. amalgan, 4. volumen, 5. navijač, 6. sirotka, 7. kabaret. Označena polja: TRAVNIK ZLOGVNICA ' 1. variete, 2. Rabelias, 3. Amazonka, 4. vinograd, 5. Nigerija, 6, Italijan, 7. naročnik, 8. integral, 9. Jutrovo, 10. Eldorado, 11. cen-taver. Misel: V ravnini je celo grič gora. Izžrebani so bili: 1. nagrada: 1.500 din HELENA STIRN 2. nagrada: 1.000 din MIRA ROGELJ 3. nagrada: 500 din FRANCI ZORMAN Serpentine ča. Besede vpisujemo na levo ali desno stran. Ce jih pravilno razporediš, bodo dale začetnice tri kranjske tovarne; v eni koloni eno in dve v drugi koloni. 1 kranjska tekstilna tovarna, ki se je pred kratkim združila v novo, večje tekstilno podjetje, 2. enovitost, složnost, 3. vrednost določenega predmeta, 4. pištola, 5. vrsta slikarske tehnike, 6. znani jugoslovanski šahist, 7. prestolnica zahodnoevropske države, 8. oglas v časopisu, 9. popularna jugoslovanska pevka zabavne glasbe, ki je nastopila na nedavnem festivalu popevk »Zagreb 1962«, 10. reka v ljudski republiki Srbiji, 11. južnoameriška država, 12. prodajalec starih knjig. 4 2 3 4 5 6 7 8 9 40 44 12 4 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 4 S e 7 8 9 44 10 42 14 43 46 16 17 4» 49 io NAGRADNO: SERPENTINE IN DVOJNA ZLOGOVNICA Spodaj opisane besede je treba vpisati v lik od leve proti desni ■ ali obratno, kakor se pač serpentina obrača. Besede se začenjajo ' V polju s številko in se končajo v naslednjem polju s številko, tako da sta zadnja črka prejšnje . in prva črka naslednje besede enaki. 1. velik mojster pri svojem delu, tvorec umetnine; 2. sarajevsko - podjetje za distribucijo filmov; 3. brezvladje, nered, brezpravnost; 4. -plošča na vrhu antičnih stebrov; 5. mesto v jugozahodni Poljski ob reki Visli s 600 let staro univerzo; 6. napeljava za pretakanje vode; 7. vaditelj, »trener« živali; 8. oglat geometrijski Uk; 9. strah, trepet; 10. dialekt; 11. vrsta lahke tkanine; 12. reka v Severni Arne riki med jezeroma Erie in Ontario ki pada z znamenitim 49 metro\ visokim slapom; 13. človek šibke postave; 14. velikan, orjak; 15. ve lik padec reke, vodopad; 16. člO' vek, ki vara, prevarljivec; 17. pro dajalec blaga, kramar; 18. grški bajeslovni konj s človeškim po prsjem; 19. najbolj razširjena ob lika literarnega dela; 20. ženske pri poroki. V treh navpičnih vrstah pod pl kami dobiš misel velikega indij skega pesnika, pisatelja, filozofa glasbenika in slikarja Rabindraha ta Tagora, katerega stoletnic« rojstva smo praznovali lani.