Leto 1903.
439
)ržayni zakonik
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1903.
Vsebina: (Št. 136—138.) 136. Začasen ukaz o preskušnjah usposobljenosti za kandidatinje poljedelskega strokovnega učiteljstva na poljedelskih gospodarstvenih šolali. — 137. Razglas, da sc carinska podružnica
I. razreda Wçgrzce (Gališko) preloži v Boleh. — 138. Ukaz, s katerim se izvrâujé člen X, št. 3 zakona z dne 2 j. oktobra 1896. 1. za leto 1903. u.-tanavlja višina odpusta zemljarine in hišnine, nadalje pridobninska glavna vsota in davčni postavek za podjetja, oznamenjena v §. 100, odstavku 1 in 5 omenjenega zakona, zavezana javnemu obračunu.
130.
Začasen ukaz poljedelskega ministrstva v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk z dne 27. maja 1903. 1.,
o preskušnjah usposobljenosti za kandidatinje poljedelskega strokovnega učiteljstva na poljedelskih gospodarstvenih šolah.
8- 1.
Obstoječe komisije za preskušnje poljedelskega učiteljstva se pooblaščajo po spodaj določenih načinih opravljati posebne preskušnje o usposobljenosti za kandidatinje poljedelskega strokovnega učiteljstva na poljedelskih pospodurstvenih šolah.
§. 2.
Kandidatinje, katere žele pripuščene biti k tej preskušnji, naj podajo svoje prošnje, primerno opremljene z listinami, s pismenim razkladom svojega dosedanjega življenja, svojih dosedanjih študij in svoje praktične uporabe, pri predsedniku one pre-skuševalne komisije, pred katero hočejo opravili preskušnjo.
§• 3.
Za pripust k tej preskušnji se zahteva donos naslednjih izkazov.
a)	izkaza, da se je dovršila meščanska šola, ali izkaza drugih enakovrednih prejšnjih študij z vsaj „dovoljnim“ ali „dobrim* 1 poprečnim uspehom;
b)	izkaza, da se je dovršila poljedelska gospodar-stvena šola z enoletnim poukom, katero je poljedelsko ministrstvo priznalo za tako, z istim uspehom kakor ad a)\
c)	izkaza posebne korenite teoretične in praktične izobrazbe v mlekarstvu;
d)	izkaza najmanj dvoletne poljedelske prakse, v katero se more deloma všteti ad c) in pa za poslušanje posameznih posebnih kurzov ali za kaka poljedelska učna popotovanja porabljeni čas.
. §•
O pripustu k preskušnji odloča najprej predsednik preskuševalne komisije.
če je veljava priloženih listin ali vraČunivost časa študij in prakse dvomna, naj predsednik gledč pripusta prositeljice za preskušnjo od primera do primera poišče odlok poljedelskega ministrstva.
(Slowenisch.)
97
§■ 5.
Predmet preskušnje je vseskupni nauk poljedelstva (z osnovalnim naravoznanskirn prednaukom vred) v razsežaju in intezivnosti, kakor se ta pred- j met redoma obdeluje na kmetijskih šolah z dvema lptnikoma, pri čemer je povsod tudi izkazati znanje uporabe na praktične primere.
§• 6.
Preskušnja obseza pismen oddelek (klavzurna preskušnja), ustno preskušnjo in poskusno predavo.
§• 7.
Klavzurna preskušnja naj dokaže, koliko gotovega znanja ima kandidatinja brez vsakega pomagala v poljedelskem nauku, v razsežaju, oznamenje-nem v §. 5.
Klavzurna preskušnja obsega dve pismeni deli, ki ju je dovršiti v dveh različnih dnevih vsako v šestih urah največ pod neprestanim nadzorom.
Tvarino tema preskušnjama je izvoliti tako, da je prvo delo zgolj strokovno, drugo pa meri tudi na didaktiko in metodiko.
Presojajo naj se klavzurna dela enako, kakor klavzurna dela pri kandidatih učiteljstva za kme-lijske šole.
§• 8-
Ustna preskušnja naj najpred ako treba popolni podatek poprejšnje klavzurne preskušnje in naj se razteza vselej na vse glavne oddelke poljedelskega nauka, pri čemer je posebno poudarjati rejo in oskrbovanje goveje živine, drobnice in perotnine, nauk o krmljenju, mlekarstvo, rejo zelenjave (povrtnine) in poljedelsko knjigovodstvo.
Razen tega naj ustna preskušnja dâ tudi priliko za sodbo o didaktični spretnosti kandidatinje.
§• ».
Sklepa se preskušnja z ustno predavo kandidatinje, trpečo kake pol ure, o tvarini, katero ji je naznaniti najmanj tri dni pred preskušnjo, in v tej predavi je pri tistih delih poljedelskega nauka, ki zahtevajo demonstracije ali risanja na tablo, tudi na to stran preskusiti sposobnost kandidatinje.
;§• io.
Po dokončani predavi razsoja preskuševalna komisija o skupnem uspehu preskušnje z večino glasov.
g- H-
Preskuševalna komisija sestoji vsak čas iz predsednika in dveh izpraševalcev.
§- 12.
O dovoljnem uspehu dobi preskušenka izpričevalo, v katerem se podatek preskušnje, oziroma usposobljenost kandidatinje za poljedelsko učiteljstvo na poljedelskih gospodarslvenih šolah izraža z oceno: „sposobna“, „dobro sposobna“ ali „prav dobro sposobna“.
§- 13.
O nedovoljnem uspehu se more preskušnja ponoviti v tistem roku, ki naj ga določi preskuševalna komisija.
Taka ponovitev je dovoljena samo enkrat.
§. 14.
Odredbina za sposobnostno preskušnjo iznaša 20 kron in ob ponovi jo je plačati iznova.
Odredbino je priložiti prošnji za pripust k pre-skušnji.
Odredbino se vrne, če kandidatinja še pred klavzurnim delom odstopi od preskušnje.
Ilartol s. r.	Giovanelli s. r.
IS v.
Razglas finančnega ministrstva z dne 20. junija 1903. I.,
da se carinska podružnica I. razreda Wegrzce (Gališko) preloži v Bolen.
Carinska podružnica I. razreda v Wçgrzce je dne 18. junija 1903. I. preložena v Boleh.
Kolini s. r.
13§.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 22. junija 1903. L,
s katerim se izvršujč člen X, št. 3 zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) za leto 1903. ustanavlja višina odpusta zemljarine in hiš-nine, nadalje pridobninska glavna vsota in davčni postavek za podjetja, oznamenjene v §. 100. odstavku 1 in 5 omenjenega zakona, zavezana javnemu obračunu.
Izvršujč člene IV do IX v zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) gledé neposrednjih osebnih davkov, se ustanavlja za leto 1903. odpust zemljarine s petnajst odstotki in odpust hišnine', izvzemši petodstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z dvanajst in pol odstotki.
Odpusti realnega davka se porazdelé individualno po določilih ukaza finančnega ministrstva z dne 15. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 297).
Odpust občne pridobnine se ustanavlja tudi za leto 1903. s petindvajstimi odstotki tistega zneska, ki se je pri izračunanju pridobninske glavne vsote (čl. VIII, §. 11) vzel za podlago. Na ta odpust se je že oziralo v pridobninski glavni vsoti, ustanovljeni po §. 11 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) za priredbeno dobo 1902/1903 s 35,307.928 K 20 h.
Davčni postavek v §. 100, odstavkih 1 in 5 omenjenega zakona oznamenjenih podjetij, zavezanih javnemu obračunu, se za leto 1903. ustanavlja z desetimi odstotki davku zavezanega donosa.
Böhm s. r.