Katja Novak1, Branka Rotar Pance2
1Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Ljubljana
2Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Izvirni znanstveni èlanek/ Original Scientific Article
Izvleèek
S staranjem obèinstva in manjšanjem števila mladih obiskovalcev na koncertih klasiène glasbe se
sooèajo številne kulturne ustanove. Pri strategijah širjenja koncertnega obèinstva in nagovarjanja
mladih je pomembno poznavanje njihovih elja in potreb. Zavedati se je potrebno razumskih in
psiholoških zadrkov, ki od obiska odvraèajo potencialno obèinstvo, ter jih skušati reševati.
Namen naše raziskave je bil preuèiti odnos srednješolcev do klasiène glasbe in koncertov, kako se
klasièna glasba ujema z duhom današnjega èasa in ivljenjskim slogom mladih ter kaj vpliva na
odloèitve mladih za obisk koncerta.
Kljuène besede: koncerti klasiène glasbe, mlado obèinstvo, kulturne ustanove, raziskava,
srednješolci.
Abstract
Young people’s attitude to classical music concerts
Numerous cultural organizations are facing a problem of ageing of the audience, because the
number of young visitors on concerts of classical music is decreasing. Before they form strategies of
how to expand the concert audience and how to address the young people, they need to know their
desires and needs. It is important to tackle both physical and psychological barriers to arts
engagement.
With this survey, conducted among students of three secondary schools in Ljubljana, we tried to
found out general attitudes of the high school students towards classical music and its concerts, how
classical music fits with the spirit of our time and the lifestyle of young people and what influences
young people to visit a concert.
Keywords: concerts of classical music, young audience, cultural organizations, survey, secondary
school students.
Uvod
Vloga obèinstva je kljuènega pomena, da umetnost ivi, saj je umetnost komunikacija in
se realizira šele skozi dialog. Neposredna izkušnja umetniškega dela je torej mogoèa ob
prisotnosti dveh skupin: umetnikov in obèinstva.
61
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Slika 1: Tridimenzionalni vzajemni povratni model glasbene komunikacije (Miell, MacDonald,
Hargreaves, 2005, str. 18
1
)
Miell, McDonald in Hargreaves (2005) so razvili vzajemni povratni model glasbene
komunikacije, ki skuša razloiti odziv na glasbo v specifièni situaciji.
Pri komponirani glasbi je skladatelj ustvarjalec glasbenega dela, vloga izvajalca pa je, da
delo prenese poslušalcu. Skladatelj v tem primeru nagovarja oz. komunicira z obèinstvom
preko napisane partiture. Slika 1 nazorno prikazuje mono razlikovanje doivetja
glasbene izvedbe s strani izvajalca in na drugi strani z zornega kota poslušalca. Prikazuje
tudi mono razlikovanje med situacijo in kontekstom doivetega tako s stališèa izvajalca
kot poslušalca. Model prikae monost, da se skladateljeve izrazne namere pri glasbeni
izvedbi precej razlikujejo od èustvenega odziva s strani obèinstva, seveda pa so si v
glasbenem doivetju lahko tudi enotni (Miel, MacDonald in Hargreaves, 2005).
Namen umetnikov, na primer zabavati, vzgajati, provocirati ali ugajati, se vedno nanaša
na obèinstvo. Obèinstvo je instanca, ki jo nagovarja umetnost. V procesu èutnega
zaznavanja, analize in refleksije se obèinstvo definira kot del umetniškega procesa. S
svojim odzivom soodloèa o vrednosti in obstoju umetniških produkcij, ali bo delo sprejeto
ali ne. Pri tem zadovoljstva posameznika ne oblikuje le individualni vtis o videnem,
temveè nanj vplivajo raznoliki dejavniki, kot so prijatelji, javno mnenje, moè medijske
manipulacije kritikov in teoretikov ter seveda tudi kulturna ustanova sama (Mandel,
2009).
Obèinstvo oziroma potencialno obèinstvo je glavna ciljna komunikacijska skupina
kulturnih institucij. Kulturna politika javnih kulturnih ustanov je zavezana cilju, da
omogoèi dostopnost umetnosti in kulture èim širšemu spektru prebivalstva.
62
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
1 Slika je poslovenjena.
Tipièni porabnik kulture v zahodnoevropskem prostoru razpolaga z visoko stopnjo
izobrazbe in visokim denarnim dohodkom (Bunting idr., 2008, Mandel, 2009). Višja kot
sta stopnja izobrazbe in socialni status posameznika, veèja verjetnost je, da gre za
aktivnega udeleenca v kulturi. enske se raje udeleujejo kulturnih prireditev kot moški,
starejši so pogostejši obiskovalci kot mladi, prebivalci glavnega mesta so pogostejši
obiskovalci prireditev kot prebivalci drugih regij. Posamezniki brez otrok so pogostejši
obiskovalci kot starši majhnih otrok (Bunting idr., 2008).
Z zgoraj opisanim so dokaj skladni rezultati Raziskave o zadovoljstvu obiskovalcev
koncertov v Cankarjevem domu, ki je bila leta 2002 opravljena v okviru magistrskega dela
Urške Èepuliè na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Raziskava, v kateri so sodelovali
obiskovalci abonmajev klasiène glasbe v Cankarjevem domu, je pokazala sledeèo
strukturo koncertnega obèinstva: »Priblino dve tretjini obiskovalcev koncertov klasiène
glasbe je ensk, priblino tretjina je moških. Povpreèna starost obiskovalcev je 50 let.
Veèina jih prihaja iz Ljubljane in okolice do 30 km. So izobraeni, veè kot polovica jih
ima tudi neko glasbeno izobrazbo ter nadpovpreèni meseèni neto osebni dohodek.«
(Èepuliè, 2003, str. 96).
Za kulturne institucije je pomembno, da spremljajo strukturo svojega obèinstva, poznajo
svoje obiskovalce ter vedo, kakšne so njihove potrebe in elje. V zadnjih desetletjih v
zahodnoevropskem prostoru obèutijo upad in staranje obèinstva koncertov klasiène
glasbe, vzbujanje zanimanja mladostnikov za koncerte klasiène glasbe pa vsem
predstavlja velik izziv.
V èlanku »Opogumimo otroke danes, da zgradimo obèinstvo za prihodnost« (Oskala idr.,
2009) so se avtorji s pomoèjo izsledkov raziskave Taking Part iz leta 2009 ukvarjali z
vprašanjem, kako udejstvovanje na kulturnih prireditvah v otroštvu vpliva na
udejstvovanje odraslega v kulturi.
Glavne izsledke raziskave bi lahko strnili v treh toèkah:
– spodbude k udejstvovanju v umetnosti v otroštvu poveèujejo monosti
odraslega, da postane aktiven kulturni potrošnik;
– uèinek doivetij v otroštvu je zelo moèan, primerljiv je z izobrazbo; ta je
sicer najmoènejši dejavnik, ki vpliva na udejstvovanje v kulturi;
– stopnja spodbude staršev se razlikuje glede na druinsko ozadje – starši z
višjim socialnim statusom pogosteje spodbujajo otroke k udejstvovanju v
umetnosti; deklice spodbujajo pogosteje kot fante.
Veè razlogov je, zakaj ima spodbuda staršev v otroštvu tako velik vpliv na kulturno
udejstvovanje odraslega. Eden od pomembnejših je verjetno dejstvo, da stik z umetnostjo
v otroštvu v èloveku ukorenini osnovno poznavanje ustroja kulturnih ustanov. Po
številnih raziskavah pomanjkanje poznavanja kulturnih ustanov mnoge odvraèa od
obiska.
63
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Široka raziskava z naslovom Arts Debate (Creative Research, 2007), ki je potekala v letih
2006–7 med odraslimi v Angliji, kae, da so številni obremenjeni s t. i. pravili, ki se jih je
treba drati pri udeleevanju kulturnih prireditev. Ne vedo namreè, po kakšnih pravilih
prireditve potekajo, kako naj se primerno obleèejo, obnašajo in kaj lahko prièakujejo od
kulturnega dogodka. Pri manjšanju tovrstnih psiholoških stisk igrajo pomembno vlogo
doivetja na umetniških prireditvah v otroštvu.
Èe so starši naklonjeni umetnosti in ukvarjanje z njo štejejo za koristno ter se z otroki in
sami udeleujejo kulturnih prireditev, ima to velik vpliv na otroke. Starši naj bi namreè
imeli kljuèni vpliv pri razvoju otrokovega znanja, vrednot in drubenih norm. Tistim, ki
starševskih spodbud niso bili deleni in v otroštvu niso dobili prilonosti za umetniška
doivetja, umetnost ostane oddaljena in tuja, nekaterim celo toliko, da jo povezujejo z
elitizmom in pretvarjanjem.
Moèan uèinek zgodnjega stika z umetnostjo lahko povezujemo tudi s kognitivnimi vidiki
izkustva umetnosti v otroštvu. Èe otroci pridobijo izkušnje pri vešèinah, kot so igra, petje
ali igranje instrumenta, pridobijo samozavest in motivacijo tudi za nadaljnje
udejstvovanje. Podobno velja za obiskovanje kulturno-umetniških prireditev. Tisti, ki se
e v otroštvu udeleujejo koncertov klasiène glasbe, hodijo v gledališèe, muzeje in
galerije, so domaèi na razliènih podroèjih umetnosti. Bolje razumejo vsebino razliènih
umetniških zvrsti in razpolagajo z znanji, kakšen je protokol razliènih zvrsti prireditev,
kako se obnašati in odzivati. Boljša seznanjenost z umetniško vsebino in estetiko predstav
pa viša samozavest in sposobnost refleksije ter posledièno raven uitka pri umetniških
doivetjih. S tem pa se veèajo monosti odloèitve za aktivno udejstvovanje na podroèju
umetnosti v odrasli dobi (Harland in Kinder, 1999).
V raziskavi smo za vzorec svojega prouèevanja izbrali mladostnike na prehodu v zgodnjo
odraslo dobo, generacijo ki se osamosvaja in vstopa na trg dela ter bi jo lahko šteli za
potencialno kulturno obèinstvo blinje prihodnosti.
Posameznik se v tem razvojnem obdobju izoblikuje v samostojno osebnost, telesno in
spolno dozori ter postane sposoben skrbeti zase. V ospredje postavlja vprašanja v zvezi z
oblikovanjem lastne identitete, kot so predstave o ciljih, o svoji vlogi v ivljenju.
Vzpostavlja partnerske odnose, tesno se povezuje z vrstniki s podobnim mišljenjem in
problemi. Za posameznika postajajo vse bolj pomembni tudi doloèeni interesi, zlasti
poklicni (Musek, 1997).
Še ena znaèilnost tega obdobja naj bi bilo uporništvo. Uporniško obnašanje naj bi bila
posledica normalne tenje odrašèajoèega posameznika, da se osamosvoji. Tako eli
preizkusiti nove vzorce obnašanja, oddalji se od dosedanjih vzorcev pa tudi od avtoritet.
Hkrati je za to obdobje znaèilno iskanje vzornikov. V tej dobi se pojavi tudi negotovost.
Mladostnik namreè niha med konformistiènostjo in avtonomnostjo. Tako se prilagaja
elenim standardom, da bi bil drubeno sprejet, soèasno pa èuti potrebo po izoblikovanju
lastne identitete (Musek, 1997).
64
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
Pri oblikovanju glasbenega okusa mladostnika imajo velik vpliv druinsko okolje, vzgoja,
mediji, vrstniki ter posameznikove osebnostne znaèilnosti. O glasbenih preferencah
mladostnikov je bilo v slovenskem prostoru izvedenih veè raziskav (Habe, Dobrota in
Ercegovac, 2017; Sicherl Kafol, Denac in nidaršiè, 2015)
Rezultati raziskav med slovenskimi študenti kaejo, da so njihove najljubše glasbene
zvrsti pop, rock, RnB in narodno-zabavna glasba, torej tiste glasbene zvrsti, ki so tudi v
medijih najmoèneje zastopane. V medijih redkeje prisotne zvrsti, kot so klasièna glasba,
etno in jazz, med študenti niso priljubljene. Rezultati so potrdili tudi vpliv poslušanja
glasbenih zvrsti v otroštvu skupaj s starši na priljubljenost poslušanja zvrsti v študentskih
letih (Sicherl Kafol, Denac in nidaršiè, 2015).
Empirièna raziskava
Opredelitev problema, namen, cilji
Kako privabiti tiste, ki doslej v koncertne dvorane niso hodili, in kako klasièno glasbo
pribliati mladim, je verjetno v zadnjih desetih letih najveèji izziv kulturnih glasbenih
ustanov. Namen naše raziskave je bil preuèiti odnos srednješolcev do klasiène glasbe in
koncertov, kako se klasièna glasba ujema z duhom današnjega èasa in ivljenjskim
slogom mladih ter kaj vpliva na odloèitve mladih za obisk koncerta.
Z rezultati raziskave smo skušali izvedeti, kakšen je odnos srednješolcev do klasiène
glasbe in koncertov, kako se klasièna glasba ujema z duhom današnjega èasa in
ivljenjskim slogom mladih ter kaj vpliva na odloèitve mladih za obisk koncerta.
Raziskovalne hipoteze
H1 – Koncerte klasiène glasbe obiskuje veèji dele ljudi iz mesta kot iz vasi.
H2 – Dele obiskovalcev koncertov klasiène glasbe raste s stopnjo izobrazbe.
H3 – Najpogostejši razlog, zakaj mladi ne obiskujejo koncertov, so drage vstopnice.
H4 – Mladi informacije o koncertih najpogosteje dobijo na spletu.
H5 – Veèina anketiranih je prviè obiskala klasièni koncert v sklopu šolske obveznosti.
H6 – Srednješolci zelo redko obiskujejo koncerte, še posebej koncerte klasiène glasbe.
H7 – Otroci, katerih starši obiskujejo koncerte klasiène glasbe ali poslušajo klasièno
glasbo, bodo bolj verjetno postali obiskovalci koncertov klasiène glasbe.
H8 – Seznanitev s klasièno glasbo v krogu druine pomembno vpliva na oblikovanje
posameznika v obiskovalca koncertov klasiène glasbe.
H9 – Koncept klasiène glasbe je v svoji togi strukturi nezdruljiv s kulturo današnje
mladine.
65
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Metoda
Raziskavo smo izvedli po deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi
pedagoškega raziskovanja.
Udeleenci
Pridobili smo 331 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov. Anketiranci so bili polnoletni dijaki
èetrtih letnikov gimnazije in èetrtega letnika srednje strokovne šole – programa
predšolska vzgoja. Veèina anketirancev je bila rojenih leta 1994, tako da spadajo v
generacijo Y oziroma milenijsko generacijo. Med njimi je bilo 70 % ensk in 30 %
moških. Enak dele anketiranih (41 %), prihaja iz mesta in iz vasi, 18 % iz predmestja.
Instrumenti
Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki je obsegal 26 vprašanj. Triindvajset
vprašanj je bilo izbirnega tipa. Pri šestih vprašanjih je bilo monih veè odgovorov, pri
vprašanju št. 8 so morali anketiranci svoj odgovor podati z oceno pogostosti med štirimi
predloenimi monostmi, dve vprašanji sta bili odprtega tipa.
Postopek
Anketirani so vprašalnike izpolnili aprila 2013. Izvedba ankete je potekala v razredih pod
nadzorom srednješolskih profesorjev, reševanje je trajalo priblino 15 minut. Rezultate
anket smo vnesli v programski paket za obdelovanje podatkov Microsoft Excel. Raèunali
smo frekvenèno distribucijo in odstotne delee. Rezultate smo predstavili z grafi in v
tabelah. Podatke, zbrane z vprašanji zaprtega tipa, smo tabelarièno prikazali z navedbo
absolutnih (f) in odstotnih frekvenc (f%). Za tehtnejšo potrditev izpostavljene hipoteze
smo zveze med spremenljivkami preizkusili tudi s hi-kvadrat testom. Hi-kvadrat (2) test
smo uporabljali tudi v primerih ene spremenljivke, ko smo eleli preveriti, ali se njeni
rezultati razlikujejo od rezultatov, ki bi jih prineslo golo nakljuèje.
Rezultati raziskave in razprava
Prvi sklop vprašalnika: Demografski podatki
V prvem delu vprašalnika smo poleg demografskih pridobili še podatke o izobrazbi
staršev anketirancev in njihovem glasbenem okusu, da bi lahko primerjali, kako moène so
povezave med glasbenimi interesi otrok in staršev.
92 % anketiranih otrok ima starše z najmanj srednješolsko izobrazbo, kar 38 %
anketirancev pa ima oba starša z najmanj visokošolsko izobrazbo.
Glede na dokaj visoko stopnjo izobrazbe staršev anketirancev je presenetila preprostost
njihovega glasbenega okusa. Najveè, 41 % staršev posluša razliène zvrsti popularne
66
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
glasbe, kar 36 % pa jih posluša narodnozabavno glasbo. Klasièno glasbo oziroma opero
posluša le 11 % staršev, najmanj priljubljena zvrst pri starših pa je jazz, ki ga posluša 6 %
staršev. Preostalih 6 % staršev glasbe ne posluša.
Na koncerte klasiène glasbe ali v opero hodi 23 % staršev anketirancev. To je glede na
zgoraj predstavljeno strukturo glasbenega okusa staršev kar spodbuden podatek.
Delee staršev anketirancev, ki obiskujejo koncerte klasiène glasbe, smo razèlenili po
kraju prebivališèa. Rezultati kaejo, da 28 % staršev, ki ivijo v mestu, obiskuje koncerte
klasiène glasbe, med starši iz predmestja jih koncerte obiskuje 22 % ter le 18 % staršev z
vasi.
Kot smo e prej omenili, smo za dodatno potrditev hipotez uporabljali tudi 2 test (stopnja
tveganja  = 0,05). S 2 testom izraèunana p-vrednost za odgovora »v mestu« in »na vasi«
je p = 0,0449. Rezultati torej potrjujejo prvo hipotezo: »Koncerte klasiène glasbe obiskuje
veèji dele ljudi iz mesta kot iz vasi.« Dobljeni rezultat lahko interpretiramo z dejstvom,
da koncerti klasiène glasbe veèinoma potekajo v mestih. Za prebivalce krajev, oddaljenih
od koncertnega prizorišèa, obisk zahteva veè èasa in zaradi dodatnih stroškov prevoza
predstavlja tudi veèji finanèni zalogaj kot pri prebivalcih mesta.
Graf 1: Dele staršev anketirancev, ki obiskujejo koncerte klasiène glasbe ali opero, razèlenjen
po izobrazbi
Delee staršev anketirancev, ki obiskujejo koncerte klasiène glasbe ali opero, smo
razèlenili tudi po izobrazbi (Graf 1). Tu velja omeniti, da je imelo vprašanje o izobrazbi
staršev kar 25 monih odgovorov, od tega je bilo pri rezultatih ankete zastopanih 12. Ker
je bila pri nekaterih monostih frekvenca premajhna, smo pri 1 uporabili le rezultate, pri
katerih je bil vzorec veèji od 19.1 skupaj z rezultatom 2 testa (p = 0.0456) potrjuje
hipotezo H2, ki se glasi: »Odstotni dele obiskovalcev koncertov klasiène glasbe raste s
67
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
stopnjo izobrazbe.« Rezultati so bili prièakovani glede na enotne izsledke nemških in
angleških raziskav (Bunting idr., 2008, Mandel 2009).
Drugi sklop vprašalnika: Poslušanje glasbe
Naklonjenost glasbi je pri mladostnikih v poznem obdobju adolescence posebej moèna.
Srednješolci, ki smo jih anketirali, so dopolnili 18 let in poèasi zakljuèujejo razvojno
obdobje mladostništva. Slednje zaznamujejo doivljanje burnih èustvenih in telesnih
sprememb, osamosvajanje od staršev ter nihanje med iskanjem obilice socialnih stikov na
eni strani in beanje v samoto oz. zapiranje vase na drugi.
Graf 2: Razlogi za poslušanje glasbe
Pri vprašanju: »S kakšnim namenom poslušaš glasbo?« je najveè anketirancev napisalo,
da glasbo najpogosteje poslušajo za sprostitev, da jih spravi v dobro voljo in da pozabijo
na skrbi (Graf 2). Veèina anketirancev, kar 70 %, glasbo raje posluša sama kot v drubi.
Glasba torej ugodno vpliva na uravnavanje njihovega razpoloenja.
Graf 3: Pogostost in naèini dostopanja do glasbe
68
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
Anketiranci so predstavniki generacije Y oziroma milenijske generacije, ki je e od
rojstva obdana z mnoico informacij, njena kljuèna znaèilnost pa je odrašèanje z
internetom in informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. (Zemke idr., 2000) Po
prièakovanjih so se opredelili, da glasbo najpogosteje poslušajo preko raèunalnika in
prenosnih predvajalnikov, redkeje po radijskih in TV programih, najmanj pa posegajo po
CD-plošèah (Graf 3).
Graf 4: Kaj vpliva na glasbeni okus mladih
Internet je najvplivnejši medij, preko katerega mladi odkrivajo nove zvrsti glasbe in si
oblikujejo glasbeni okus. Sledijo drugi mediji, kot so radio, TV, revije ... Le 11 %
anketiranih ocenjuje, da na njihov glasbeni okus vpliva okus prijateljev, mnenje staršev in
vzornikov pa po mnenju anketirancev nima tee pri oblikovanju njihovega glasbenega
okusa (Graf 4). Ta rezultat na neki naèin dokazuje, da je v obdobju osamosvajanja
kritiènost do mnenj in ravnanja staršev pri mladostnikih velika, vpliva staršev ne elijo
priznati oziroma se ga ne zavedajo. Hkrati manj kritièno sprejemajo glasbene smernice
medijev, ki pa s svojimi trendi zavestno ciljajo na vodljivost mladih in z enkrat bolj drugiè
manj kakovostno glasbo masovno usmerjajo glasbeni okus novih generacij.
Razveseljiv je rezultat, da je glasba kot interesna dejavnost med mladimi moèno
zastopana. Kar 71 % anketirancev se je ukvarjalo oziroma se ukvarja s kakšno glasbeno
dejavnostjo. Glede na to, da smo Slovenci narod z bogato pevsko tradicijo, je po
prièakovanjih velik odstotek mladih (35 %) doslej prepeval v pevskem zboru. Razlog za
visok odstotek zborovskih pevcev v raziskavi gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da na
dveh od treh šol, kjer smo izvedli anketo, delujeta kvalitetna pevska zbora. 31 %
anketirancev je obiskovalo glasbeno šolo, s plesom se jih je ukvarjalo 26 %, 8 %
anketirancev pa je igralo oziroma pelo v glasbeni skupini. Tudi med tistimi, ki se z glasbo
doslej niso ukvarjali, jih je nekaj veè kot tretjina (39 %) izrazila eljo, da bi se z glasbo
ukvarjali.
Zakljuèni vprašanji drugega sklopa vprašalnika sta bili povezani s klasièno glasbo. Z
vprašanjem, kdaj so se anketiranci prviè seznanili njo, smo hoteli ugotoviti, ali so imeli
mladi, ki hodijo na koncerte klasiène glasbe, prve tovrstne glasbene spodbude v krogu
69
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
druine ali v šoli, in ali dri naša hipoteza, da ima na odnos mladostnika do klasiène glasbe
najveèji vpliv druina.
Rezultati kaejo, da se je polovica anketirancev s klasièno glasbo seznanila v osnovni šoli,
23 % v krogu druine, 13 % v vrtcu, 10 % pa v glasbeni šoli. Zanimivo je, da je odstotek
mladih, ki so klasièno glasbo spoznali v krogu druine, enak odstotku staršev, ki
obiskujejo koncerte klasiène glasbe.
Pri vprašanju odprtega tipa so morali anketiranci napisati naslov skladbe s podroèja
klasiène glasbe, ki jo poznajo in jim je všeè. Razveseljiv je podatek, da je na to vprašanje
odgovorilo 80 % vseh anketiranih. Dobro splošno razgledanost mladih na podroèju
klasiène glasbe gre verjetno pripisati predmetu glasbena vzgoja v okviru izobraevalnega
programa osnovne in srednje šole. Ob tem je treba omeniti, da je glasba na oddelkih
umetniške gimnazije in pri programu predšolska vzgoja zastopana v veèjem obsegu kot na
oddelkih splošne gimnazije. Zato je glasbeno znanje dijakov v povpreèju verjetno boljše,
kot bi bilo, èe bi anketo opravili samo na oddelkih splošne gimnazije.
Med najbolj priljubljenimi skladbami anketirancev je delo Štirje letni èasi Antonia
Vivaldija. To skladbo je navedlo 82 anketirancev, kar predstavlja 31 % vseh odgovorov. Z
veliko manjšimi odstotki sledijo: Beethovnova Deveta simfonija, Orffova Carmina
Burana in Mozartova Mala noèna glasba. Izkazalo se je, da so mladim všeè skladbe, ki
vsebujejo znane melodije, ki jih kot glasbene citate lahko slišimo na vsakem koraku (v
filmih, reklamah, v trgovinah, na telefonskih odzivnikih ...) in so nevede zasidrane v naš
glasbeni spomin. Redki anketiranci so navedli skladbe, ki niso del eleznega repertoarja
klasiène glasbe.
Tretji sklop vprašalnika: Obiskovanje koncertov
Tretji sklop vprašanj se je nanašal na obiskovanje koncertov anketirancev. Zanimalo nas
je, katere glasbene zvrsti najbolj pritegnejo mlade k obisku koncertov. Zanimiv in
spodbuden je podatek, da kar 61 % anketirancev v prostem èasu obiskuje koncerte, sploh v
primerjavi s tujimi raziskavami, ki kaejo na veèjo pasivnost mladostnikov v prostem
èasu. V anketi nemškega uprizoritvenega društva (2003) med mladimi v starosti od 16 do
29 let je na primer 78 % vprašanih navedlo, da raje gledajo televizijo in preivljajo èas za
raèunalnikom, kot pa da bi šli v kino ali obiskali gledališèe (Mandel 2009).
Pri razlogih za obiskovanje koncertov je 29 % anketirancev obkroilo odgovor »zaradi
glasbe oz. glasbenikov, ki so mi všeè«. Skoraj enak dele anketirancev obiskuje koncerte
za zabavo (22%), zaradi druenja s prijatelji (22%) in zaradi neponovljive glasbene
izkušnje pri obisku koncerta v ivo (21%). Najmanjkrat so anketiranci obkroili odgovor
»da spoznam kaj novega, se èesa nauèim« (6 %). Slednji rezultat pa se razlikuje od
izsledkov nemških letnih raziskav Jugendkulturbarometer, ki beleijo, da mladi danes
višje vrednotijo izobraevalno vrednost kulture kot v preteklosti (Keuchel in Larue,
2012).
70
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
Od 130 anketirancev, ki ne obiskujejo koncertov, jih je najveè, kar 30 %, navedlo finanène
razloge oziroma predrage cene vstopnic. 28 % anketirancev ne obiskuje koncertov, ker tja
noèejo sami oziroma nimajo nikogar, ki bi šel z njimi. Kar 20 % jih poslušanje glasbe v
ivo ne zanima, enak odstotni dele anketirancev pa je za zadrke navedlo druge razloge.
Dva odstotka anketirancev koncertov ne obiskuje zaradi prepovedi staršev. sicer nakazuje
tendenco, da mladi ne obiskujejo koncertov zaradi dragih vstopnic, vendar pa rezultat 2
testa (p = 0,142) ne potrjuje hipoteze 3: »Najpogostejši razlog, zakaj mladi ne obiskujejo
koncertov, so drage vstopnice.« To se zgodi, ker ima odgovor »starši mi ne dovolijo«
frekvenco pod 5 in je zato izpušèen iz 2 testa. Rezultati prvih štirih odgovorov pa so
oèitno dokaj enako zastopani in se ne razlikujejo dovolj od prièakovanega oziroma
nakljuènega rezultata.
Velika veèina anketiranih, kar 75 %, obiskuje koncerte zabavne glasbe: pop, rock, metal,
R’n’B, rap, dance, ska, idr. Le 17 % jih obiskuje koncerte klasiène glasbe ali opere, kar pa
je še enkrat veè, kot jih obiskuje jazz ali etno koncerte.
Graf 5: Pridobivanje informacij o koncertih
Mladi, kot prièakovano, najveèkrat dobijo informacije o koncertih preko spletnih strani in
Facebooka (Graf 5). 2 test na teh rezultatih nam pokae, da rezultati niso nakljuèni, saj je
p < 0,000001. S temi rezultati je potrjena hipoteza H4, ki se glasi: »Mladi informacije o
koncertih najpogosteje dobijo na spletu.« A èeprav anketiranci spadajo v generacijo
interneta, jih še vedno kar veliko (dokaj primerljiv dele) dobi informacije od prijateljev in
s plakatov. Najmanjkrat so obvešèeni o koncertih preko letakov, èasopisov, staršev in
sorodnikov ter od uèiteljev.
71
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Graf 6: Druba, s katero so anketiranci prviè v ivljenju obiskali koncert klasiène glasbe
Iz grafa 6 je razvidno, da je kar 61 % anketiranih koncert klasiène glasbe prviè obiskalo v
osnovni šoli. Rezultati so e na prvi pogled nenakljuèni, kar nam potrdi tudi 2 test (p <
0,000001). S tem je potrjena tudi peta hipoteza: »Veèina anketiranih je prviè obiskalo
klasièni koncert v sklopu šolske obveznosti.« To je gotovo zasluga dolgoletne tradicije
mladinskih koncertov v slovenskem prostoru, katerih programi so povezani z vsebinami iz
uènih naèrtov za glasbeno umetnost v osnovni in srednji šoli. Ti koncerti so komentirani in
pripravljeni posebej za mlade poslušalce. V Ljubljani simfoniène matineje za otroke in
mladino dopolnjujejo redno koncertno dejavnost Orkestra Slovenske filharmonije in
Simfonikov RTV Slovenija ter širijo njuno delovanje na podroèje koncertne vzgoje in
veèjega povezovanja z generacijami prihodnjih poslušalcev. Matineje v organizaciji
Glasbene mladine Slovenija in Glasbene mladine ljubljanske so vrsto let stalnica v
ponudbi kulturno-vzgojnega programa Cankarjevega doma in generacijam slovenskih
šolarjev pogosto pomenijo prvo koncertno sreèanje s simfoniènim orkestrom.
Graf 7: Druba, s katero je anketiranec obiskal koncert klasiène glasbe v zadnjih štirih letih
72
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
Priblino 65 % anketirancev je odgovorilo, da je v zadnjih štirih letih obiskalo od enega do
tri koncerte klasiène glasbe. Najverjetneje gre za obiske koncertov v okviru šolskih
obveznosti in ne zaradi lastnega interesa, saj je pri naslednjem vprašanju (Graf 7) podobno
velik dele mladih (59 %), navedel, da je koncerte v zadnjih štirih letih najveèkrat obiskal
s šolo. Razveseljiv je podatek, da je kar 21 % anketirancev v zadnjih štirih letih obiskalo
veè kot štiri koncerte na leto.
Graf 8: Razlog za obisk koncerta klasiène glasbe v zadnjem èasu
Pri je 63 % vprašanih navedlo, da so koncerte klasiène glasbe v zadnjem èasu obiskali, ker
je bila to šolska obveznost.Iz rezultatov, predstavljenih v grafu 8, lahko sklepamo, da
gimnazije, na katerih smo izvedli anketo, poskrbijo za en obisk koncerta klasiène glasbe
na šolsko leto. Tisti anketiranci (21 %), ki so se udeleili veè kot štirih koncertov na leto,
so torej v svojem prostem èasu obiskali nekaj koncertov iz lastnega interesa. Od teh sta le 2
% vprašanih obiskala veè kot 10 koncertov v štirih letih. Rezultat 2 testa je p < 0,000001.
Ti rezultati potrjujejo hipotezo H6: »Srednješolci zelo redko obiskujejo koncerte, še
posebej klasiène.«
V nadaljevanju raziskave smo eleli pridobiti informacijo, kolikšen odstotek anketirancev
meni, da bodo v starejših letih obiskovali koncerte klasiène glasbe. Skoraj polovica (47 %)
jih je odgovorila pritrdilno. Angleška raziskava prav tako potrjuje, da se odrasli priènejo
pogosteje udeleevati kulturnih prireditev po štiridesetem letu, ko nimajo veè majhnih
otrok in postanejo glede preivljanja prostega èasa bolj fleksibilni. (Bunting idr., 2008)
Ta rezultat sam po sebi ne pove veliko, ko pa smo ga povezali z rezultati predhodnih
vprašanj, smo dobili zanimive rezultate.
73
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Graf 9: Dele anketirancev, ki menijo, da bodo èez 10 let obiskovali koncerte, razèlenjen po
glasbenem okusu staršev
Iz grafa 9 je razvidno, da bodo anketiranci, katerih starši poslušajo klasièno glasbo in
opero, bolj verjetno postali obiskovalci klasiènih koncertov, kot pa anketiranci, katerih
starši poslušajo glasbo drugih zvrsti.
Anketiranci, katerih starši hodijo na koncerte klasiène glasbe, bodo bolj verjetno tudi sami
v prihodnosti obiskovali koncerte klasiène glasbe (65 %) kot pa anketiranci s starši, ki
tovrstnih koncertov ne obiskujejo (40 %). Slednji rezultati skupaj s tistimi predstavljenimi
na in z rezultati 2 testov, ki znašajo p = 0,0272 in p = 0,000098, potrjujejo sedmo
hipotezo: »Otroci, katerih starši obiskujejo koncerte klasiène glasbe ali poslušajo klasièno
glasbo, bodo bolj verjetno postali obiskovalci koncertov klasiène glasbe.«
Graf 10: Dele anketirancev, ki menijo, da bodo èez 10 let obiskovali koncerte, razèlenjen po
študijski usmeritvi
Mladi, ki se nameravajo poklicno ukvarjati z zdravstvom, medicino in umetnostjo, so
najverjetnejši obiskovalci koncertov klasiène glasbe v blinji prihodnosti (Graf 10).
74
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
Med mladostniki, ki se ukvarjajo z glasbenimi dejavnostmi, jih polovica meni, da bodo v
prihodnosti obiskovali koncerte klasiène glasbe. Med mladimi, ki se z glasbo ne
ukvarjajo, pa jih koncerte klasiène glasbe v prihodnosti namerava obiskovati tretjina. Iz
tega sledi, da bodo mladi, ki se ukvarjajo z glasbo, v prihodnosti verjetneje postali
obiskovalci klasiènih koncertov.
Graf 11: Dele anketirancev, ki menijo, da bodo èez 10 let obiskovali koncerte, razèlenjen po
okolju, v katerem jim je bila predstavljena klasièna glasba
Prièakovano glede na izsledke sorodnih raziskav, predstavljenih v poglavju , smo tudi
sami dobili rezultat, da kar 70 % anketirancev, ki so se prviè seznanili s klasièno glasbo v
krogu druine, namerava v prihodnosti obiskovati koncerte klasiène glasbe (Graf 11).
Rezultat 2 testa je p < 0,000001. Tako je potrjena tudi osma hipoteza: »Seznanitev s
klasièno glasbo v krogu druine pomembno vpliva na oblikovanje posameznika v
obiskovalca koncertov klasiène glasbe.« Šola v veèini anketirancev ni uspela vzbuditi
veselja do klasiène glasbe, saj namerava le 30 % tistih, ki so se s klasièno glasbo prviè
seznanili v šoli, v prihodnosti klasiènim koncertom nameniti svoj prosti èas.
Graf 12: Mnenja mladih o razlogih, zakaj mladi ne obiskujejo koncertov klasiène glasbe
75
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Na vprašanje: »Zakaj mladi ne obiskujejo klasiène glasbe?«, nismo dobili enoznaènega,
temveè zelo raznolike odgovore. Graf 12 kae, da najveèji odstotek mladih (21 %)
koncertov klasiène glasbe ne obiskuje, ker je ne razumejo. Èe ta rezultat seštejemo z
odgovoroma »ker je glasba zastarela« in »ker so med obèinstvom samo starejši ljudje«,
dobimo mnenje 40 % vseh anketiranih. Ta rezultat nakazuje, da je koncept koncerta
klasiène glasbe, ki e nekaj stoletij ostaja bolj ali manj nespremenjen, oddaljen in
nezdruljiv s kulturo današnje mladine. Hkrati rezultat poziva k spremembi tako forme kot
vsebine in nagovarjanja obèinstva, da bi lahko postal zanimiv veèjemu krogu mladih.
Dobljeni rezultati se precej razlikujejo od nakljuènih, kar potrdi tudi 2 test (p <
0,000001). S temi rezultati je potrjena tudi hipoteza 9, ki se glasi: »Koncept klasiène
glasbe je v svoji togi strukturi nezdruljiv s kulturo današnje mladine.« Velik dele
anketiranih, kar 14 %, kot razlog navaja tudi previsoko ceno.
Graf 13: Dejanja, ki bi mlade najbolj pritegnila k obisku koncerta klasiène glasbe
Pri vprašanju, kaj bi jih najbolj pritegnilo k obisku koncerta klasiène glasbe, so morali
anketiranci izbirati po tri izmed vnaprej podanih razlogov.
Graf 13 prikazuje, da bi koncerti mlade bolj pritegnili, èe bi nekoliko spremenili vsebino
in obliko koncerta: èe bi orkestri igrali priredbe popularnih pesmi, èe bi bili koncerti
krajši, èe bi bili ob glasbi prisotni tudi vizualni efekti. Velik dele anketirancev (20 %)
meni, da bi jih k obisku koncerta pritegnilo, èe bi bila na sporedu skladba, ki jo poznajo in
jim je všeè. Enajst odstotkov anketiranih pa je izpostavilo, da bi na njihov obisk koncerta
vplivalo mnenje oziroma priporoèilo nekoga, ki mu zaupajo.
Iz dela raziskave, v katerem so anketiranci podali svoja mnenja, komentarje in predloge
glede navduševanja mladih za obisk koncertov klasiène glasbe, se je izkazalo, da si veèina
mladih eli krajših in cenovno ugodnejših koncertov. Na koncertnih prizorišèih
prièakujejo sprošèeno vzdušje in prostor za druenje. Izkazali so zanimanje za veè
interakcije z nastopajoèimi. Veliko bi jim pomenilo, èe bi glasbeniki obèinstvu ob
skladbah namenili nekaj besed, morda po koncertu nagovorili obiskovalce ter jim ponudili
monost, da z ostalimi delijo svojo glasbeno izkušnjo. K obisku bi jih pritegnilo, èe bi bili
76
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek
tudi nastopajoèi mladi, saj bi se tako z njimi lae poistovetili. To so smernice mladih, po
katerih naj bi se preoblikovala forma klasiènega koncerta, da bi mladim postal privlaènejši
in bi prišel naproti njihovemu ivljenjskemu slogu.
Zakljuèki
Raziskava je pokazala, da današnja mladina zelo redko obiskuje koncerte klasiène glasbe,
saj je mladinska kultura skoraj nezdruljiva z ritualiziranim svetom klasiène glasbe, kar
poziva k spremembi tako oblike kot vsebine in nagovarjanja obèinstva.
Interes za kulturo in udejstvovanje na kulturnih prireditvah se oblikuje in vzgoji v mladih
letih, saj takrat najintenzivneje poteka kulturna socializacija. Druina ima moèan vpliv na
oblikovanje odraslega kulturnega potrošnika. V naši raziskavi kar 70 % mladih, ki so se s
koncerti klasiène glasbe seznanili v krogu druine, namerava v odrasli dobi obiskovati
koncerte klasiène glasbe.
Starši imajo kljuèni vpliv pri razvoju otrokovega znanja, vrednot in drubenih norm. Èe so
naklonjeni umetnosti in ukvarjanje z njo štejejo kot koristno ter se z otroki in sami
udeleujejo kulturnih prireditev, ima to velik vpliv nanje. Kvalitetna in cenovno dostopna
ponudba koncertov za druine bi bila zato pomemben del dolgoroène strategije kulturnih
ustanov v prizadevanju pridobivanja novega koncertnega obèinstva. Pri motiviranju
mladih za obisk koncertov klasiène glasbe je treba nuditi prave informacije ob pravem
èasu in na pravem mestu. Po izsledkih naše raziskave mladostniki informacije o
prireditvah pridobivajo predvsem na spletu, zato bi veljalo okrepiti prisotnost informacij o
kulturnem programu ustanov na internetu, predvsem na druabnih omrejih. Za veèji
odziv bi bilo tudi oglaševanje treba prilagoditi recepciji in naèinu razmišljanja mladih, ga
zasnovati na tak naèin, da bi pritegnili njihovo pozornost.
Reference
Bunting, C., Chan, T. W., Goldthorpe, J., Keaney, E., Oskala, A. (2008). From
indifference to enthusiasm: patterns of arts attendance in England. Arts Council
England, London.
Creative Research (2007). The arts debate: findings of research among the general
public. Arts Council England, London.
Èepuliè, U. (2003). Kakovost storitev in zadovoljstvo porabnikov na podroèju kulture:
magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
Habe, K., Dobrota, S, I. Reiæ Ercegovac (2018). The Structure of Musical Preferences
of Youth. Cross–cultural Perspective, Muzikološki zbornik, 54 (1), str. 141-156.
Harland, J., Kinder, K. (1999). Crossing the Line Extending: Young People’s Access to
Cultural Venues. Calouste Gulbenkian Foundation, London.
77
Katja Novak, Branka Rotar Pance, ODNOS MLADIH DO KONCERTOV KLASIÈNE GLASBE
Keuchel, S., Larue, D. (2012). Das 2. Jugend-KulturBarometer. „Zwischen Xavier
Naidoo und Stefan Raab …“ Zentrum für Kulturforschung, St. Augustin.
Mandel, B. (2009). PR Für Kunst und Kultur, Handbuch für theorie und Praxis,
transcript Verlag, Bielefeld.
Miell, D., MacDonald, R., Hargreaves, D. J. (2005). Musical Communication. Oxford
University Press, Oxford.
Musek, J. (1997). Psihološke dimenzije osebnosti. Educy, Ljubljana.
Oskala, A., Keaney, E., Chan, T. W., Bunting, C. (2009). Encourage children today to
build audiences for tomorrow. Arts Council England, London.
Sicherl Kafol, B., Denac, J., nidaršiè, J. (2016). Interest of Slovene Students in
Listening to Various Musical Genres. Muzikološki zbornik, 52 (1), str. 189-205.
Zemke, R., Claire, R., Filipczak, B. (2000). Generations at Work: Managing the Clash
of Veterans, Boomers, Xers, and Nexters in Your Workplace. Amacom, New York.
Summary
In the last decades the biggest challenge of cultural institutions is how to extend young
people’s audience attendance at cultural venues.
With this survey, conducted among students of three secondary schools in Ljubljana, we
tried to found out general attitudes of the high school students towards classical music and
its concerts, how classical music fits with the spirit of our time and the lifestyle of young
people and what influences young people to visit a concert.
The results, based on 331 completed questionnaires, showed and at the same time
confirmed the findings of other studies, that today’s youth rarely attend concerts of
classical music, since their culture is almost incompatible with the ritualized world that
characterizes the classical music in general. This calls for a change of both form and
content of the concert. Also addressing of the audience needs to be changed.
The majority of young people suggest shorter concerts, cheaper tickets and special offers
for young people. At the concert venues they expect more relaxed atmosphere. Concerts
should also include more interaction between musicians and audience in terms of short
presentations of works. Young people prefer young performers, because they can identify
with them easier.
According to the results of our study, cultural institutions would increase the young
attendance with additional services in their premises throughout the day and not just
during the event. In addition to a wide range of cultural events they should also offer a
place for socializing, where young people could spend their free time.
78
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 28. zvezek