KRANJSKI ZVON \_ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju Iznaja zadnji teden v mesecu. L 1936. Št. 7. Posamezna štev. 1 Din. duhovnik in njegovo poslanstvo (Misli oh priliki nove maše.) r y teh dneh se pripravlja v Ljubljani 30 mladih j °'v na zakrament sv. mašniškega posvećenja. V kTovnih m asniskega posvečenj a. duhovnih vajah bodo skušali, kar naj* ^'i mogoče, globoko prodreti v skrivnost in vzviše- s* duhovniške službe. |. Med kandidati, ki bodo v nedeljo 5. julija v ljub-L ki stolnici posvečeni in mazil jeni za duhovnike, k *l|di naša župnija dva svoja zastopnika. Po 4. le-Ij. 0 v K raniju zopet zavladalo praznično razpolože-n°ve maše. ^saka fara si šteje v ponos, če more dati za Kri- f'ilSt S,°v vinograd čim več delavcev iz svoje srede. Naj ttekaj misli, o tem, kako naj sodimo o duhovniški 1 m službi Kako važno je duhovnikovo poslanstvo med Ijud-v. nam dokazuje Kristus sam. Predno je izbral iz ^ Ce 12 apostolov, je prečni celo noč v molitvi. Šele V(1m. ()/'"« ko se je posvetoval v goreči molitvi s svojim 0,n, je ob zgodnjem jutru poklical svoje učence , Sa'Hoten k raj in je izmed njih izbral le 12. Le tem ".liliovim naslednikom je namenjena Jezusova be- 'K 111 zapoved: ..Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem; pojdite in učite vse narode, krščujte jih 's<'Vl ., (Jan 15, 16). Vse, kar je povedano o prvih dir \n ln - apostolih, velja tudi o onih, ki danes vrše K ^ ka*ero Je ^r's^us dvanajsterim poveril, i ;| i| k ° 8'u*°° sprefjme mladenič, ki ga škof posveii (ve|j,'l0vnika, nam odgovarja apostol Pavel: „Vsak I I i.. ') duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postav-'judi v tem, kar se nanaša na Boga: da daruje 'n daritve — in more imeli potrpljenje s tistimi, ki so nevedni — in mora kakor za ljudstvo tako tudi zase opravljati daritve za grehe. In nobeden si ne prisvaja te časti, ampak kliče ga Bog kakor Arona" (lleb 5, 1-4). Duhovnik je postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga in da jim je iudi z vzgledom in besedo glasnik bož. resnice. Duhovnik je kakor svetilnik, ki z evangeljsko resnico sveti v temo vseh sodobnih vprašanj in zagonelk: ..Vi ste luč sveta." duhovniki naj vodijo člov. rod po pravi poti.— Še v globjeni smislu kot učitelj pa je duhovnik posrednik med Bogom in ljudmi kot delivec zakramentov. Človeka namreč ne druži z Bogom samo vera v ra-zodeto Kristusovo resnico, marveč ga še veliko bol j druži milost. Prav po milosti postanemo deležni Jezusovega odrešenja (trta in mladika!). Toda kdo izvrši to združenje, kdo deli milosti sv. zakramentov? Mihčedrug kol Kristus. On očisti dušo po krstni vodi. On; odpušča grehe po odvezi, On spreminja kruh in vino v presv. Kvharisii jo. Kristus je torej glavni in edini samostojni Posrednik med človekom in Bogom. Kako pa torej duhovnik posreduje? Duhovnik tudi posreduje z učiteljsko, pastirsko in svečeniško oblastjo, toda ne v svojem imenu ali morda po naročilu ljudi, marveč le v imenu Jezusovem: „Kakor je Oče mene poslal, tako vas jaz pošljem!" Duhovnik je torej orodje, po katerem Kristus sam člov. rod uči in posvečuje; duhovnik je izvoljena posoda, po kateri in iz katere mora ljudstvo zajemati Kristusa in bož. življenje. — Sv. Cerkev vrši in nadaljuje po duhovnikih vse to, kar je Kristus sam vršil, dokler je živel na zemlji. Kakor je bil Kristus, tako je sedaj Cerkev, ki je skrivnostno živeči Kristus med nami, „poi, resnica in življenje." In to trajno poslanstvo med narodi vrši sv. Cerkev po duhovnikih. Um l j ivo nam bo torej, zakaj Cerkev toliko skrbi, da bi bili njeni duhovniki kur najbolj vredni in sveti posredniki. Od svojih duhovnikov zahteva Cerkev veliko več kot od navadnih vernikov. Od njih zahteva večjo izobrazbo, svetost življenja, ki naj bo kot „sol zemlje", pripravljenost za žrtve itd. Vse te zahteve so upravičene, saj mora biti svečenik služabnik Bogu in služabnik neumrjočih duš. Vse, kar duhovnik dela v šoli. v spovednici in rta priž- Stran 30. KRANJSKI ZVON Štev M niči, vse kar stori v dobrobit ljudstva izven' cerkve, mora meriti in služiti v to, da bi se upostaivila in okrepila neposredna zveza med Bogom in dušami, da S Kristusovo resnico in milostjo odrešuje in posvečuje ljudstvo, za katerega je izbran in postavljen. V tem je dovolj povdarjena njegova visoka čast in tudi težka odgovornost pred Bogom. Biti ž up I janom učitelj in voditelj, biti padlim zdravnik in usmiljen samari jan, biti ubogim pomoč, bolnim tolažba, biti otrokom angel varuh in učitelj — zaradi Kristusa vsem postati vse, to je dostojanstvo in. poklic; duhovnika! — Kdor tako ceni duhovniško služb« v novi zavezi, ta bo razumel, zakaj je potrebno veliko moliti in veliko žrtvovati za vzgojo nesebičnih in svetih duhovnikov! Naj bi letošnji novi maši naših dveh rojakov poglobili med. nami vsemi pojmovanje duhovniškega poklica. Spoštovali vsakega duhovnika, ljubiti duhovniško službo, moliti za svetost in moč služabnikov Gospodovih, se pravi ljubiti Boga ini skrbeli za svoje zveličali je. Obenem pa, ko se bo vsa fara veselila, z obema gospodoma novomašnikonia in z njunimi domačimi, prosimo Gospoda žetve, naj tudi za bodoče kaj kmalu pokliče iz naše fare novih idealnih fantov - delavcev za svoj vinograd! J. Ž. f Zevnik Mihael V torek, dne 23. junija okrog poldne, je zatisnil za vedno svoje oči preč. g. Mihael Zevnik, župnik v pokoju. Julija meseca 1932. se je naselil v kranjskem župnišču, kjer je prebil skoro 4 leta. Pokojni je bil rojen v Cerkljah ob Krki 21. aprila 1877., gimnazijo je študiral v Novem mestu, v mašnika je bil posvečen v Ljubljani 14. julija 1901., kaplanoval je v Črnomlju, Idriji, Kamniku in v Begunjah, kjer je postal tudi župnik. Vsled bolehnosti je stopil v pokoj I. 1932. in se naselil v Kranju, kjer je s svojim ljubeznivim nastopom pridobil med verniki mnogo simpatij, posebno pa je bil zelo priljubljen kot spovednik. Dokler je le mogel, je hodil v spovednico, čeprav smo ga večkrat svarili, naj si varuje rahlo zdravje. Že lansko zimo je komaj ušel smrti, letošnja pa ga je zdelala in položila na bolniško posteljo, iz katere se ni mogel dvigniti. Zadnja dva meseca je vedno ležal v postelji. Mislili smo, da ga bo letošnje poletje pokrepčalo, pa mu je prineslo rešitev v smrti. V četrtek 25. junija smo ga pokopali. Od blizu in daleč so prihiteli njegor vi duhovnli tovariši, sošolci in prijatelji k pogrebu, tako ga je spremljalo na zadnji poti kakih 45 duhovnikov. V cerkvi mu je v slovo govoril njegov naslednik preč. g. Gornik Franc, župnik v Begunjah, pokopal pa ga je vzgojni direktor v Škofovih zavodih v Št. Vidu preč g. Štular. Naj počiva v miru! Vsem ž opijanom pa ga priporočamo v molitev. h Savn i kova Vidka Deset let je doživela; zbolela je za hudo o(r°s boleznijo, pa je imela premalo odporne sile, da bi J bila kljubovala. Umrla je 13. junija v Ljubljani) P peljali so jo domov in je bila pokopana ravno na ^ god dne 15. junija. Njeno vzorno življenje zaslu*1-se je spominja tudi naš župnijski list. Součenke so o* ročile povedati na grobu, da je bila vsem naj!«l! ■ IfJ med njimi in tako dobrega srca, da ji je bilo v$e., hudo, če je videla katero kaj trpeti. Doma je bil« ' kor angel v družini, vsem v največje veselje U1 smrti svojega očeta se je z vso nežno ljubeznijo °v u i In. svojega starega očka, ki ji je pravega nau stoval. Sama z vsem oskrbljena je imela veliko čut je s tistimi, ki so v pomanjkanju. Zato so I1-posebno pri srcu ubogi poganski otroci. Pridno Je birala misijonski list „Zamorček" in še med ^0 ^jj, so ji ga morali prinesti; pred smrtjo pa je še P ... da bi smela poslati odkupnino za zamorsko c'ev(|j|i ki naj se krsti na ime Marija. Želji so domači V$^ takoj po njeni smrti. Bila je zvesta naročnica ve ^ ga lista „Luč", ki ga je vsak mesec komaj čakala-njeni bolezni se je mnogo molilo za srečen izid "J' bolezni inl operacije, toda Bog je odločil, da j<»_vZfl •„ k sebi in jo umakne mnogim razočaranjem, ki | morda zadela v življenju. Je bila pač zrela za l,e ^ kakor morda nikdar pozneje. Ob neki pri liki, ko se -njena součenka šalila, da bo za dvema sončen* ona tretja umrla, jo je Vidka zavrnila in rekla- <> tretja bom jaz, potem boš šele ti." Kar je o sebi se je res izpolnilo. Tako zvesto je pazila na g J domačih in predstojnikov, sama pa je dobila 7A^t\< lep pogreb, tihi grob, šopkov in vencev poletnega ., j a in kakor nič ne dvomimo, tudi nebeško " m" ft še molitve in sv. maše, ki se darujejo v njen sl |j ...... . . , ..... ■ . • -T. r\a\" potrebni. Vsi pa, ki so Vidko izgubili, naj se naj po božjih rokah nakloni tistim, ki so jih n^jo z mislijo na njeno zavidanja vredno srečo, ki jo l[^e> v Bogu, kamor gre tudi naša prava pot in pi'aV° pen en je. J- 2 Šolski mladini za počitnice Kranjski zvon želi šolski mladini prav sre vesele počitnice. Nekateri boste šli na počit"1^ ^ kam drugam, kamor ne sega več glas kranj8* J» nov. Kjerkoli boste ta dva meseca, skrbite zfl ^ boste delali čast kranjski župniji. Da se torej ne bo kaj slabega slišalo. jj \0' V vročih poletnih dneh se boste nekateri .^{C pali, kadar vam bodo starši dovolili. Skrbite, d imeli spodobno kopalno obleko in da se D° - jaj" spodobno vedli. Na kopališče včasih radi '"^k0 kakšni pokvarjeni ljudje, ki nesramno govo , j nejo. Od takih pojdite proč in jih ne posnemaj ajtev. 7. KRANJSKI ZVON Stran 31. as vabijo k sebi, jih ne poslušaj le in brez dovoljenja ^nršev sploh ne hodile v nobeno druščino. Zgodilo se Je ze, da so hudobni ljudje kakemu učencu ali učenki gorili kaj lako hudega, da je bil vse življenje nesre-Cen- Pa tudi odpeljali in umorili so že kje katerega. Da boste lažje dobri in pošteni, ne pozabite vsak niesee iti k spovedi ini sv. obhajilu. Kar vas je s prim- Kovske šole, pojdite k sv. obhajilu prvo nedeljo v Mesecu, dečki kranjske šole drugo nedeljo, deklice pa re*Jo. Pa ne pozabite tega! Zapišite si kam in doma prosite, da vas na to še spomnijo. K spovedi pridite PreJšnjo soboto ob šestih zvečer. Ker o počitnicah nimate verouka, hodile ob ne- e'jah popoldne radi h krščanskemu nauku in lilani-I'1111- K sv. maši hodite tudi ob delavnikih, ko nimate j*°'e> in če je le mogoče, prejmite še sv. obhajilo. Tisti. 1 ste v Marijinem vrtcu, boste sredi počitnic enkrat ftaJbrž povabljeni na shod Marijinih vrtcev, ki bo pri Sv- Joštu, če se bo le dalo. Dopoldne bo ob primerni "'' Sv. maša in shod na prostem, po kosilu pa še kak ""'daj po soncu in zeleni travi. Torej pridni hodile ln 'epo pozdravljeni! Župnija Kranj Oznanila za julij L Sv. maša ob nedeljah in praznikih ob 9. uri v počitnicah 0tWde. Ob nedeljah in praznikih je vedno ob r>. prva sv. maša. 3. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. ta. z blagoslovom. Prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, me-^no sv. obhajilo za moške. Slovesno praznovanje sv. Cirila in °'()du. Ob 10.30 peta sv. maša z blagoslovom, pop. ob 5. ura ln<>litve za zedinjicnjc kristjanov, pete litanije presv. Srcu Jezu. Vega. Sprejem gg. novomušnikov. 12. VI. ned. po bink. služba božja po navadi. 19. VII. ned. po bink. Nova sv. mašu preč. g. Mnlorvha Fran-Ob 10, bo slovesen vhod v župno cerkev i/, župnišču, aa to ''''''ign, slovesni) peta sv. nova maša, po maši darovanje za g. ""voinašnika. Pop. ob 3. slovesne pete litanije M. B. 22. Marija Magdalena, ob 6. na Rupi soseskina sv. maša. 21?. Sv. Jakob, ap. 26. VIII. ned. po bink., praznik sv. Ane. Ob 5.45 skupno sv. ''"Milo za žensko Murijino družbo, ob 10.30 sv. maša v rožen-*(nski cerkvi. V fimartnein sv. maša za sosesko Huje. Ob 10. sv. muS* na Rupi. 2?. V Cirčičah soseskina sv. mašu. Župnija Smartin pri Kranju Oznanila za julij g. 2. Obiskovanje M. D. Oh 6. uri v Crngrobu obljubljena ma-Zu sitarsko rokodelstvo. Zvečer ob pol 7. uri molitvena ura pred prvim petkom. Ob pol 6. sv. maša pri alt. Srca J. z blagoslovom. v V. ned. po bink. Sv. Ciril in Metod. Sv. maša zj. po nu-'" ob 9, z blagoslovom: popoldan ob 2. ura molitve. '2. VI. ned po bink. Praznik sv. Mohorja in Foitunatu. maš* po navadi. ' Zjutraj ob 4. sv. maša v Stražišču, po sv. maši obljubi °t('s'ja k sv. Joštu. kjer bo sv. maša z blagoslovom in lita 19. VII. ned. po bink. Sv. maša po navadi. -•<>• VIII. ned. po bink. Sv. Ana. Ob 6* in 9, uri Sv. maša v I Sv. ena lije. V|. ob 6. in 9. tudi pri sv. Joštu. MRLIŠKA KRONIKA Ivan Kavčič, sin tovarniškega delavca v Stražišču, umrl 2. maja star 6. let. Ivan Gorjanc, sin tovarniškega delavca v Zg. Hitnju, umrl 10. maju, star 3 mesece. Kalan Janez, posestnika sin, Sred. Bitnje, umrl 11. maju, star 29 let. Marija Gracnr, vdova, posestnica, Sred. Bitnje, umrla 11. maja. stara 80 let. Demšar Jurij, samski prevžitkar, Poljane nad Škofjo Loko, umrl 12. maja star 81 let. Fajfar Tone, vdovec prevžitkar, Zabukovje, umrl 25. maja star 83. let. Trebar Janez, sitar vdovec, Stuažiščc. umrl 26. maja star 67 let. Marijana Stare, vdova užilkaiica. Sred. Bitnje, umrla 16. maja stara 78 let. Uršula Oman, žena tkalskega mojstru. Stražišče. umrla 27. maja stara 35 let. Rechberger Jožef, sin tkalskega mojstra. Sira/išče, umrl 30. maja star 2 mesecu. Cecilija Triler, hči zemljaka. Drulovk, umrla 30. maja stara 6 mesecev. Eržen Ivana, samska šivilja, Pševo, umrla 6. junija stara 27 let. Zofija Valenčič, zemljlaka hči, Pševo, umrla 6. junija stara I leto. Jožef Sepič, želez, uradnik v pokoju, siniarjolnn Gora, umrl 13. juniju star 72 leti. Mira Šilar, hišarjn žena. Sira/išče. umrla 14. junija stara 52 let. Triler Viktor, posestnika sin, Drulovk. umrl 17. junija star 4 mesece. Draksler Vinko, posestnika sin, Drulovk, umrl 19. junija star 2 meseca. Fajfar Franc, posestnika sin, Drulovk, umrl 25. junija star 4 mesece. Drubslar Jožef, posestnika sin, Drulovk, umrl 26. junija star 2 meseca. Razno Gg. novomašnikn Malovrh Franc in Puhar Leopold pridela domov v nedeljo, dne. r>. Julijin s popoldanskim vlakom pred 5. uro. Pred župno cerkvijo bo sprejem novomušnikov, na to bosta v župni cerkvi oba gg. novomašnikn podelila svoj novomušniški blagoslov, na to ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Vsem župl janom priporočamo, .da molite za oba gg. novomašnikn, da bi jima Bog dal mnogo blagoslova v njunem poklicu. G. Leopold Puhar bo imel svojo novo mašo na Bre/.jiuh, v ponedeljek 6. julija g. Malovrh Franc pa v Kranju slovesno v nedeljo, dne 19. julija. Nov nabiralnik pri Mali Cvetki je postavljen, ker je prejšnjega pokončal svoj čas cerkveni vlomilec. Mnrijanišče — prizidek pri Marijaiiišču je sedaj že pod streho, do 1. septembra bo, kakor upamo, stavba dodelana. Čas pokopa mrličev. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, da sme ležati mrlič nepokopan najmanj 24 ur, največ pa 48 ur. V izrednih slučajih sme okrajno glavarstvo dovoliti, da se pokop vrši po 48 urah od trenutka siniti. j- Piber Ivan: Dekan Anton Koblar. Iz teh izvajanj sledi, kako je blagi Anton Koblar ljubil svoj rod in se za njega zavzemal povsod. Ni se strašil najhujšega odpora. Važno je. da je imel pogum glasovati za občo volilno pravico proti svojemu klubu. Kar je spoznal za pravično, je pokazal vedno tudi v Stran 32. KRANJSKI ZVON Stev. I javnosti. Ko je Badeni grozil, da ne pride do spremembe volilnega reda, če parlament: ne sprejme njegovega načrta, se je tudi hrvaško-slovenski klub uklonil. Koblar pa, ne meneč se za klubov sklep, je po svoj] vesti glasoval nasprotno za občo volilno pravico! Seveda so ga radi te njegove odločnosti napadali. Toda on se za vse napade ni niti zmenil. Odločno je nastopil v onih letih tudi proti zvezi svobodomiselnih Slovencev z Nemci, češ da je ta zveza sramotna in škodljiva za Slovence. Da bi to zvezo lažje in čimprej razbil, je ustanovili z nekaterimi rodoljubi „Slovenski list". V tem listu je neustrašeno z nekaterimi še sedaj živečimi prijatelji ožigosal to zvezo ter se neprestano boril proti prevelikemu vplivu Nemcev v javnih in drugih korporaci jah. Štiri leta se je boril proti tej slovenski-nemški zvezi (1896—1900). Tedanja „narodna stranka" ga je kmalu začela preganjati zaradi pisave »Slovenskega lista". Proti njemu je postavila pokojnega dr. Kerjančiča kot kandidata. Slovenska mladina pa je bila odločno na njegovi strani. Akademiki iz Prage, najboljši tedanjega časa, so mu poslali zahvalno pismo za hrabro držanje. Med drugimi so ga podpisali pozneje kot politiki, znanstveniki ali pisatelji znani: Anton Dermota. Ivan Kunčič, l. Novak, Ivan Merhar, Anion Dolar. Bil je v boju proti obema političnima strankama, narodni in katoliški. Deželni odbor, njegov krušni gospodar, ga je gledal po strani in je zahteval z odlokom z dne 29. aprila 1898. in z dne 31. julija 1898., da mora izstopiti iz konzorcija lista. Na videz je moral ubogati, dejansko pa je ostal listov urednik. Koblar je prebil led, da se je javnost začela zavedati svojega slovenskega ponosa. Njegova zasluga je, da je mogel čez nekaj let dr. Šušteršič z dr. Krekom v deželnem zboru lo nemško zvezo popolnoma razbiti. Nevenljive so Koblarjeve zasluge na kulturnem polju. Toda nič manj ni bilo plodonosno njegovo delovanje na karitativnem in socialnem polju. Dolgo vrsto let je bil tudi odbornik „Slovenske Matice" in „ M11 ze j ski%a drtištv a". Po tako plodonosnom delovanju v Ljubljani ga je božja previdnost po smrti blagopokojnega dekana Antona Mežnarca poslala v gorenjsko metropolo, v Kranj. Tu je deloval 28 let kot skrben, prijazen in usmiljen duhovni oče, ki je bil priljubljen v vseh mestnih krogih in v zunanjih vaseh kranjske župnije. Kdo bi naštel vse njegove zasluge v teh 28 letih! Ponosni „Ljudski dom", šola prosvete, je njegovo delo. Sirotišnica z dvema poslopjema in z lično kapelico so žive priče njegove očetovske skrbi za blagor sirot v kranjskem okolišu. Na literarnem polju je kot dekan! v Kranju vsestransko kazal, kako na srcu mu je vsa Gorenjska, posebno pa prava krščanska načela. V časopisu„Gorenjcu" je z uma svetlim mečem branil svetinje vere. »Gorenjec" je veljal takrat, ko ga je urejeval Koblar, kot najboljši list, dasi je obsegal komaj par strani. S svojim prirojenim sarkazmom je znal osramotiti še tako zagrizenega nasprotnika. Veliko je trpel zaradi svojega domoljublja ob času vojne. Moral je zapustiti Kranj in kot izgnanec živeti več mesecev v Zagrebu. Pa 'u(j' tu se je shajal s še sedaj v javnosti delujočimi narod njaki, s peresom in govorom je širil narodne ideje, prognanstvo je moral zaradi nekega članka v ..Gorenj" cu". Pisal je oni članek mlad, vročekrven gospod. 'J odgovornost je moral prevzeti Koblar, ker ga ni b'oie izdati. Rajši je trpel sam. To je bila zanj velika žrtev, a pokazal se je 'u0 Trpel je tudi veliko gmotno škodo, ker so mu za ca. njegovega prognastva gospodarili tuji ljudje v župfl*. šču. Še večjo žalost pa je moral ranjki pretrpeti, ko ga je po vrnitvi v Kranj očitno zasrami oval mlad S0' spodek, češ da nima pravice, prisostovati nekemu sh° d u. Pa so se zanj potegnili starejši možje, laj i k i. 'el pokazali na njegovo zaslužno delovanje in trplJenJ za domovino. Sedanja ..Gospodinjska šola" je njegovo delo. Ko liko kmetskih deklet dobiva tu izobrazbo, da poslan*3' jo dobre gospodinje! Uspehi »Gospodinjske šole M' bili Koblar j u v življenju zares ponos in v veselje. Z»' to je s toliko radostjo pohajal vsak teden, v šolo, °e' kleta učil, in jim dajal navodila za življenje. S pOS^P nim navdušenjem je otvarjal in zaključeval „Go»P° dinjsko šolo". Dekan Koblar je bil pravi oče zapusC'e' nih otrok, ki so jih vzgajale pod njegovim vodstvo"1 sestre. Za nje je dal vse. Kadar so bile v zadregi z &* vili, kadar so usahnili vsi viri, je bila zadnja re>i':Ul pot h gospodu dekanu. Kolikokrat se je pripetilo, da Je koncem meseca nastala popolna suša! V takšni zadreg1 je izdal zadnje novce za sirotišnico. Njive, travnik*3' polje — vse za sirotišnico in procvit zavodu! Če bi I,e bil ničesar drugega ustvaril v Kranju kakor saitio a zavod, bi mu morala biti trajno hvaležna ne le 'ueS 0 Kranj in okolica, temveč cela Gorenjska. Dekan Anton Koblar je bil po svojem .političnem l"'^ pričanju agrarec, dobro se zavedajoč, da je v dan*8 njih časih kmet največji revež. Pisec teh vrstic se "° bro spominja, kako je pri raznih prilikah zatrjeV* • „Zato držim s kmetom, ker je največji revež. Med V*J. mi delavci je za svoje trdo delo najslabše plačan. duhovniki smo dolžni že po svojem poklicu, tem" ret vežu pomagati! To je najbolj zaslužno socialno de'0, 4. avgusta 1928. bi moral obhajati 50 letnico jega mašništva. Na to slavje se je pripravljalo Uu stvo, pa tudi on se je veselil svoje zlate maše. BoAP previdnost je drugače odločila. Kake 3 tedne pred teItl se slavjem je začel bolehati in namesto na zlato mas° je pripravljal pri popolni zavesti za pot na oni sv^ Pač so mu dobri Kranjčani za spomin nla zlato ina's^ nabavili krasen, dragocen kelih, sestre v sirotišnic' » dragocen mašni plašč. Z vidnim veseljem je oboje H''r^ jel, a zlate maše ni daroval 4. avgusta v Kranju pak 9. pri svojem Očetu v nebesih. a«'1' Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uhernik,