3. junij 2005 številka 44 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA IZ VSEBINE: FOTOKRONIKA DOGODKOV V MESTNI OBČINI ŽUPANOV KOTIČEK POROČILO Z 21. SEJE MESTNEGA SVETA SVETNIŠKE POBUDE IN ŽUPANOVI ODGOVORI MLADI SOBOŠKI DNEVI 2005 DNEVI DOMAČE USTVARJALNOSTI KULTURA KMETIJSTVO ŠPORT RAZPISI BESEDA UREDNICE KULTURNI PRAZNIK V SLIKI IN BESEDI FOTOKRONIKA številka 44 SLOVENSKA VLADA V SOBOŠKI DIANI Pred pomladjo je Mursko Soboto in pokrajino ob Muri ter po reki imenovano tovarno v njej, obiskala nova slovenska vlada. Bil je to njen prvi obisk, saj se premier Janez Janša zaveda, da je soboški, edini župan mestne občine v Sloveniji iz vrst SDS, ki ima nedvomno tudi veliko izkušenj kot član njene nekdanje vlade v senci, pristojen za regionalizem. Anton Štihec se kot vodja koordinacij pomurskih občin z vso resnostjo loteva dela in med prve vidne rezultate sodi podpis listine o vodo oskrbi Pomurja. 60 LET ZMAGE Murska Sobota je bila v letošnji pomladi prizorišče treh slovesnosti ob 60 letnice zmage v Prekmurju, ki je bilo prva osvobojena slovenska pokrajina. Osrednja prireditev ob 60.obletnici osvoboditve Prekmurja je bila na Trgu Zmage, kjer je bil slavnostni govornik župan Mestne občine Murska Sobota. Klavirja namesto topov na spomeniku Zmage v Murski Soboti. Med številnimi udeleženci proslave smo zasledili nekaj znanih obrazov, med njimi tudi načelnika generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja Ladislava Lipiča s soprogo in druge. Anton Štihec: “Zgodovina ni zato, da smo nanjo ponosni, ali da se je sramujemo, zgodovina je del nas in mi smo njen del. V tistem času delanja zgodovine pa smo lahko ponosni, da smo bili v boju za svojo identiteto na pravi strani Na strani Evrope." 2 junij 2005 ŽUPANOV KOTIČEK Županov kotiček Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota! Mineva malo več kot pol leta, odkar ste me izvolili za župana Mestne občine. S svojim delom se trudim upravičiti vaše veliko zaupanje. Seveda nisem sam, ampak mi pomagajo vsi zaposleni v mestni upravi, za kar se jim zahvaljujem tudi v vašem imenu. Vsi se zavedamo, da je osnovno poslanstvo naše službe, da služimo potrebam vseh vas. Kvaliteta našega dela pa se lahko meri le z zadovoljstvom vseh meščanov in meščank naše mestne občine. Za vse vaše pripombe, želje in potrebe smo odprti, zato naj vam ne bo nerodno in nas o njih obvestite. V zadnje pol leta se je veliko zgodilo, kar je razvidno tudi iz foto kronike Soboških novin in zapisanega v občinskem glasilu. Najprej smo sprejeli rebalans proračuna in v začetku marca še proračun za leto 2005, ki je zelo smelo in razvojno zastavljen. Ob kar precejšnjih finančnih obveznostih, ki so posledica lanskih pogodb, se trudimo zmanjšati finančni primanjkljaj, ki sem ga podedoval ob prevzemu funkcije. Odpravljamo nekatere nepravilnosti v zvezi s trošenjem proračunskih sredstev brez javnih razpisov za nekatere javne zavode, kot recimo RIS - raziskovalno izobraževalno središče v Rakičanu, sprejemamo akte, ki bi morali biti že zdavnaj sprejeti, v osnovna sredstva vpisujemo lastnino, ki še ni vpisana v bilance, uvedli smo ukrepe za izboljšanje delovanja občinske uprave, ipd. Skratka, obnašamo se kot odgovoren gospodar, s premoženjem, ki smo ga dobili v upravljanje. Poslovanje občine postaja transparentno, varčno in odgovorno. To sem vam v svojem volilnem programu tudi obljubljal. V nadaljevanju bom naštel nekaj najpomembnejših dogodkov zadnjega pol leta. Obisk slovenske vlade v naši občini in pokrajini, ki so jo obiskali kot prvo, je bil nedvomno zelo pomemben, lahko rečemo kar zgodovinski dogodek, saj tovrstnega komuniciranja vlade s posamezno regijo v preteklosti nismo poznali. Vlada je že takoj na začetku svojega vladanja prisluhnila našim opozorilom, da smo najmanj razvita regija v Sloveniji, in da nam bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti (in denarja). V času tega obiska je bilo na več kot 60-ih lokacijah izvedenih mnogo sestankov pomurskih županov in gospodarstvenikov z vsemi ministri, na katerih smo imeli priložnost podrobno predstaviti naše stanje, želje in potrebe. Prav tako pomembno dejanje je bil podpis sporazuma o vodooskrbi Pomurja. Čeprav v Murski Soboti nimamo problemov s pitno vodo, je prav, da smo solidarni z župani in prebivalci iz tistih delov naše pokrajine, kjer so v sušnih dneh težave z oskrbo vode. V tem času smo ponovno oživili tudi koordinacije pomurskih županov, kjer si prizadevam nadaljevati z aktivnostmi na skupnih regionalnih projektih. Žal nekateri ne želijo priznati, da regijsko središče, kar Murska Sobota je, lahko vodi iniciativo za skupen razvoj celotne regije. Moja največja prizadevanja pa so vezana na mestno občino in naložbe v njej. Trenutno nagovarjam državo, da postane aktivnejša partnerka pri uresničevanju projekta severne industrijske in obrtne cone v Murski Soboti, kjer smo tik pred podpisom pogodbe za izvedbo primarne komunalne opreme. Gre za letošnjo največjo investicijo, ki je sofinancirana tudi iz evropskih sredstev. Z elaboratom za uresničitev tega načrta in celovitim trženjem obrtno industrijske cone sem seznanil ministra za gospodarstvo, redno (skoraj tedensko) pa sem tudi na pogovorih pri ostalih ministrih. Sicer pa nas, tako kot pred kratkim minister za kulturo, visoko šolstvo, šolstvo itd., le-ti pogosto obiskujejo tudi v Murski Soboti in se sproti dogovarjamo o aktualnih naložbah. Mednje sodita tudi ekonomska in glasbena šola ter dom za starostnike v središču mesta v Gregorčičevi ulici, kjer bo oddelku doma starejših v Rakičanu predvidoma že naslednje leto sledila tudi gradnja varovanih stanovanj. V Tomšičevem naselju želimo oživiti gradnjo zasebnih hiš, začetek uresničitve tega projekta pa je odvisen od uspešnosti dogovarjanja z lastniki parcel ter hitrosti sprejemanja prostorskega akta. To velja tudi za začetek gradnje poslovne in garažne hiše v Kocljevi ulici, nasproti nove knjižnice, ki naj bi jo pričeli graditi v naslednjem letu in tako pridobili cca 200 garažnih mest. Sobočani in vsi, ki se vozijo po severni vpadnici v mesto pa že nestrpno pričakujejo gradnjo podvoza na Lendavski ulici, ki je sicer v pristojnosti države. Zaradi zamud, ki so nastale v preteklih letih, kot kaže, letos še ne bo prišlo do glavne faze izvedbe. Upam, da se bodo začele vsaj vodno gospodarske ureditve (revitalizacija Puconskega potoka vključno s premostitvenimi objekti). Odkupljena še niso bila vsa zemljišča, ni pa še tudi soglasij vodnega gospodarstva ter Slovenskih železnic. Zelo intenzivno pomagamo pri odpravljanju te zamude in od odgovornih na nivoju države zahtevamo pospešitev gradnje. Lotili smo se tudi reševanja prostorskega problema mladine v naši občini, kjer nam je uspelo k reševanju te problematike pritegniti tudi njih same. Mladi so pripravili strategijo reševanja mladinske problematike. Zavedajo se, da s svojim odgovornim delom lahko veliko prispevajo h kvaliteti našega življenja. S tem so pokazali veliko zrelosti, zato so, kljub svoji mladosti, vredni zaupanja. Zelo aktualna je tudi ureditev soboškega letnega kopališča in celotnega športno in rekreacijskega centra Fazanerija, v katerem bi bile dobrodošle mini terme po vzoru večjih v naši okolici, vendar s specifično ponudbo. Tečejo intenzivni pogovori z možnimi investitorji, saj Komunala kot upravljavec kopališča finančnega bremena obnove ne zmore. Vzpostavljenih je bilo kar nekaj kontaktov z večjimi tujimi koncerni, ki jih vabimo kot potencialne investitorje. V naslednjem mesecu bo končan predstavitveni CD - zgoščenka, s katero želimo začeti aktivno marketinško akcijo za privabljanje novih investitorjev v našo občino. V tem kratkem času županovanja sem sprejel na pogovor več kot 150 občank in občanov, mnogo predstavnikov društev, klubov, ravnateljev. Kar precej jih še čaka, saj vseh, ki bi želeli pogovor z županom, preprosto ni mogoče sprejeti naenkrat. Poleg omenjenih večjih dogodkov se je zgodilo mnogo manjših, a zato nič manj pomembnih stvari. Nekateri med njimi so opisani v nadaljevanju Soboških novin ali v foto kroniki. Mnogi med njimi pa v Soboških novinah niti niso predstavljeni, a to ne pomeni, da smo jih odpravili z levo roko, oz. da jim nismo namenili vse potrebne resnosti. In na koncu še vabilo za vas, drage meščanke in meščani naše občine. Soboške novine so občinsko glasilo, zato si želimo, da bi bila v njem tudi vaša beseda. Na vaše pobude se bom vedno z veseljem odzval, zato vas pozivam k sodelovanju. Pišite nam, predlagajte, grajajte, pohvalite... Zagotavljam Vam, da se bo slišal tudi vaš glas. Vaš župan, Anton ŠTIHEC 3 AKTUALNO številka 44 Aprilsko zasedanje mestnega sveta N a 21. seji mestnega sveta 21. aprila je bilo na dnevnem redu devet točk, ki jih je predsedujoči Anton Štihec, po ugotovitvi prisotnosti občinskih svetnikov (24), dopolnil s svojim predlogom sedme: sklepa, ki pooblašča župana, da lahko prične iskati strateškega partnerja za ureditev soboškega kopališča. Po izčrpnem pojasnilu o potrebah obnovitve nekoč bolje obiskanega letnega kopališča, je bila točka soglasno uvrščena na dnevni red. Za tem je bil potrjen tudi zapisnik 20.seje, ki ga je posredovala Nada Šiftar, vodja oddelka za splošne zadeve v mestni upravi. Sledila je vsebinska obravnava predloga odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2004. Uvod je podal načelnik oddelka za proračun in finance v mestni upravi Slavko Domjan, ključne številke pa so naslednje: prihodki proračuna minulega leta znašajo 3.015.398.796,93 SIT, odhodki 2.955.242.637,18 SIT, presežek prihodkov pa je 60.156.159,75 SIT. Pred razpravo o zaključnem računu je z njegovim sprejetjem soglašal pristojni odbor za proračun in finance pri mestnem svetu, ki mu predseduje Jožef Recek. Štefan Puhan pa je kot predsednik nadzornega odbora med drugim ugotavljal, da v mestni upravi ni bila realizirana nabava načrtovane računalniške opreme. Župan je pojasnil, da je zaradi varčevanja prišlo do prenosa te in drugih naložb v tekoče leto. Svetnik SLS Ivan Obal je bil presenečen nad soglasjem svetniške skupine LDS in SD za 10 odstotkov oziroma 400 miljonov znižanem proračunu za minulo leto ter prenosu za okoli 150 milijonov obveznosti v letošnji proračun Mestne občine Murska Sobota. Odlok o zaključnem računu za leto 2004 je bil po združitvi prve in druge obravnave sprejet. Na aprilski seji je bilo podano tudi soglasje k tarifnim postavkam ob prehodu na obračun fiksnega dela po priključni moči. Novo oblikovane cene storitev oskrbe s paro in toplo vodo za daljinsko ogrevanje iz kotlovnice Lendavska sever se od maja 2005 obračunavajo tako, da znaša variabilni del za stanovanjski in ostali odjem 8.594, 77 SIT, sanitarna voda po kubičnem metru 773,53 SIT, fiksni del po priključni moči pa na mesec 361,85 SIT. Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. Ker se bodo cene distribucije pare in tople vode za dobavljeno toploto izračunavale in usklajevale mesečno, glede na spremembo cen vhodnega energenta- zemeljskega plina, ki znaša zdaj 40,692 SIT na m3, je dobil župan pooblastilo mestnih svetnikov za nadaljnje odločanje o avtomatičnem spreminjanju variabilnega dela cen storitev oskrbe. Antona Štihca pa so mestni svetniki pooblastili za potrjevanje prodajne cene zemeljskega plina, o kateri vas bomo na pobudo občinskega svetnika Franca Meolica tudi sproti seznanjali v Soboških novinah in obvestilih na lokalnih televizijah v CATV Murska Sobota. Volitve in imenovanja Z a člane nadzornega sveta javnega podjetja Komunala d.o.o. so kot predstavniki ustanovitelja- mestne občine, bili 21. aprila na 21. seji mestnega sveta imenovani: župan Anton Štihec in mestna svetnika Rudolf Horvat ter Ernest Ebenšpanger. Soglasje mestnih svetnikov k povečani delovni uspešnosti so dobili zaposleni v javnem zavodu Galerija Murska Sobota v višini 4 odstotkov od mase plač za tekoče leto in se jim v tem letu izplačujejo kot akontacija. V višini 3 odstotkov se kot akontacija med letom izplačuje povečana delovna uspešnost zaposlenim v Zdravstvenem domu. Za delovno uspešnost bo Metka Fujs, v.d. direktorica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, s soglasjem mestnih svetnikov prejemala za delovno uspešnost 18 odstotkov osnovne plače. Soglasje k ponovnemu imenovanju za direktorja javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota je po daljši predstavitvi dobil Ivan Zajc, magister farmacije iz Lipovec, ki se je tudi zahvalil za zaupanje. Podpisana Brigita Bavčar, pa sem po odstopu in razrešitvi novinarskega kolega Bojana Pečka, bila (ponovno) imenovana za odgovorno urednico tega občinskega glasila. Zato lahko v njem po več kot dveletnem premoru spet prebirate poročila s sej mestnega sveta. Njihov nepogrešljivi del so tudi predlogi in pobude članov mestnega sveta ter župana, ki je v tem mandatu izčrpen v neposrednih odgovorih na seji, o čemer se lahko prepričate v zapisanem na naslednjih straneh. V eni naslednjih številk pa vam želimo predstaviti tudi češko mesto Tumov, ki so ga s soglasjem mestnih svetnikov po prvomajskih praznikih obiskali župan Anton Štihec, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefan Cigan, (ki je bil že v prejšnji delegaciji na obisku v tem mestu na Češkem) in predsednik odbora za informiranje in promocijo ter mednarodne odnose pri mestnem svetu, Franc Meolic. Podpisali so sporazum o partnerstvu z Mursko Soboto. Brigita BAVČAR 4 junij 2005 AKTUALNO Svetniške pobude : Županovi odgovori Ivan OBAL: "V centru Murske Sobote potekajo postopki za spremembo javnih parkirnih površin v zasebna parkirišča. S tem bodo iz občinskega proračuna umaknjene naložbe v tisti del parkirišč, ki bodo postala zasebna in sodila k določenemu bloku. Svetniki pa morajo skrbeti tudi za to, da je zadosti javnih parkirišč. Predlagam, da strokovne službe pripravijo pregled nad tem, kje in v katerih primerih so začeti ti postopki, in kje so zaključeni (kjer so javna parkirišča že spremenjena v zasebna), in podajo tudi predlog o tem, katera so še tista potencialna mesta, kjer bi se to zgodilo. Predlagam tudi, da mestni svet pridobi poročilo o tem, kaj se dogaja na področju nogometa in ali za mlade nogometaše, ki jih trenira vrsta športnih delavcev mimo kluba, obstaja kakšna večja perspektiva. Potrebna je analiza situacije na tem področju in predlog, kako bi se lahko mestna občina vključila v razrešitev te dejavnosti, da bi ta vnaprej lahko potekala bolj kontrolirano in z večjim uspehom. Vprašanje, naslovljeno županu pa je, zakaj ni realiziral dogovora, sprejetega na koordinaciji političnih strank, da bi se komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razširila še s člani tistih političnih strank, ki sedaj v komisiji nimajo člana." Anton ŠTIHEC: "Pregled o tem, katere javne parkirne površine v središču mesta so že prešle v zasebne in kje so ti postopki že začeti ter seznam možnih parkirišč ob blokovskih kompleksih (kjer je že izdelan elaborat), bo pripravljen in posredovan mestnemu svetu v vpogled. Pisno bo pripravljen tudi odgovor na predlog glede športne dejavnosti nogometa, kakor tudi posredovan predlog za razširitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s predstavniki političnih strank, ki v komisiji še nimajo člana. Opravljen pa je bil razgovor s tistimi, ki imajo v tej komisiji večino in je njihovo stališče do ostalih odklonilno. Vseeno bom predlog za razširitev komisije pripravil, kako naprej, pa bo dogovorjeno na koordinaciji političnih strank." Anton TRČEK: "Problem parkiranja v centru mesta je čedalje hujši in se bo še stopnjeval. Na mestnem svetu je že pred časom potekala razprava o gradnji garažne hiše. Ne strinjam se s stališči, da garažna hiša ne sodi v center mesta, saj so garažne hiše običajno v centrih mest. Zanima me, kakšne so aktivnosti, da se v perspektivi v centru v zvezi s tem vprašanjem kaj uredi.” Anton ŠTIHEC: "Na vprašanje o gradnji garažne hiše v centru mesta je delno že odgovoril g. Goldinskij. Garažna hiša je predvidena ob Panonki, o spremembi zazidalnega načrta bo mestni svet še razpravljal. Opravljen je bil pogovor glede garažne hiše pod Pokrajinsko in študijsko knjižnico, ki bo v uporabi skupaj z novim objektom v gradnji ob Kocljevi ulici. Razgovori so potekali tudi o drugih parkirnih površinah, ki se tičejo celotne regije (ob splošni bolnišnici), za vse javne parkirne površine pa bo smiselno določiti upravljaIca." Dane KATALINIČ: "Pri pogovorih s koncesionarjem za nadaljnjo plinifikacijo v Krajevni skupnosti Bakovci pričakujemo občinsko pomoč, da koncesionar opravi tisto, kar je dolžan narediti. Predlagam tudi, da v primestnih krajevnih skupnostih čimprej očistijo pločnike in cestišče s strojem za pometanje." Anton ŠTIHEC: "V zvezi s plinifikacijo je bil opravljen razgovor s predstavnikom koncesionarja, g. Maglico (Mestni plinovodi Koper). Seznanjen je bil z obveznostmi po koncesijski pogodbi. Člani mestnega sveta so z gradivom za eno od prejšn- jih sej prejeli poročilo o plinifikaciji. Iz poročila je razvidno, da na osnovi sprememb zakonskih aktov še niso sprejeti podzakonski akti, na podlagi katerih bi se lahko odločili glede investicij v plinovodno omrežje. To pomeni, da se bo plinifikacija v Bakovcih in Markišavcih izvajala po spremembi podzakonskih aktov. S predstavnikom koncesionarja pa je dogovorjeno povečanje površin, ki jih bodo morali sanirati zaradi prekopov in posedkov. Glede čiščenja pločnikov oz. cestišča s strojem za pometanje bo z javnim podjetjem Komunala dogovorjen program čiščenja tudi v primestnih naseljih." Štefan KÜPLEN: "Predlagam, da naj svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še enkrat prouči talne ovire na ulici Štefana Kovača pred osnovno šolo I in ugotovi, ali obstaja kakšna druga možnost zaščite otrok (npr., da se pred prehod za pešce postavi ograja)? Ker prihaja do večjega števila poškodb avtomobilov, nisem prepričan, ali so talne ovire na tej frekvenčni cesti ustrezne." Anton ŠTIHEC: "Predlog g. Küplena bo posredovan v proučitev svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu". Vladimir GOLDINSKIJ: "Na prostorski konferenci je investitor Hotel Diana - Zvezda predstavil načrtovano razširitev kopališkega kompleksa v parterju. Na njej je bil podan šokanten odgovor o stanju vrtine, saj je po videnju lendavske Nafte ta vrtina izropana, količina vode pa je srhljivo nizka. Ne ve se, kako je z vrtino 100 m dalje pri blokih, katere energija se uporablja za ogrevanje stanovanjskih kompleksov. Direktorica Hotela Diana -Zvezda je omenila, da pri načrtovanju te investicije ne računajo na sredstva za obnovo te vrtine, ker je 5 AKTUALNO številka 44 po napovedih Nafte Lendava precej draga, med vrsticami pa je omenila, da bi k sanaciji vrtin pristopili, če bi pristopila še mestna občina ali kdo drug. Ker gre za alternativni vir energije, dajem pobudo, da se občina poveže s potencialnimi investitorji. Menim tudi, da je nezaslišano desetletno odtekanje tople vode v Ledavo, saj je tehnologija že toliko napredovala, da je ni potrebno spuščati v vodotok. Prav tako bi kazalo prisluhniti pobudi Stojana Habjaniča o zajezitvi Ledave, dvigovanju vodostaja in ureditvi kolesarskih in sprehajalnih stez ter trim stezi ob tem vodotoku. V zvezi z izgradnjo garažne hiše pa pojasnilo, da je na zadnji prostorski konferenci bila predlagana izgradnja le-te na južnem delu Kocljeve ulice in sprejeta kot pozitivna, z določenimi pripombami glede bližine stanovanjskih blokov. O ureditvi parkirišč ob ulici arhitekta Novaka, ki mejijo na Mercator, je župan na prejšnji seji podal odgovor, da bodo ta parkirišča urejena, ko bo znan predlog za notranjo ureditev. Predlagal je, da se v pogovorih s predstavniki Mercatorja, ki načrtuje ureditev svojih prostorov v centru mesta, ta problematika čimprej uredi, saj bi s pravokotno ali poševno ureditvijo pridobili 2 ali 3 krat več parkirnih prostorov. Taka parkirišča so idealno tudi za območje ob železniški postaji, hotelu, avtobusni postaji, mestnemu jedru; s tem bi z relativno majhno investicijo za daljši čas rešili problem parkirišč." Anton ŠTIHEC: "O problematiki vrtin sem se pred nekaj dnevi pogovarjal s predstavniki podjetja Zvezda - Diana. Z vrtine, ki je last Komunale, se ciklično izčrpa voda toplote 46°C okrog 50 m3 na dan; voda toplote 30 - 32°C se spušča v Ledavo. Javno podjetje Komunala nima še vseh ustreznih dovoljenj, koncesije za izkoriščanje te vrtine. Teh tudi nima podjetje Zvezda - Diana, zato je pred kratkim naročilo pri Inštitutu za rudarstvo analizo obeh vrtin; tudi na vrtini, ki je last Komunale, so nastavili določene merilnike. Nadaljnji pogovori, kako naprej, bodo potekali po opravljeni analizi. Ta alternativni vir energije je povezan tudi z reševanjem kopališča, predpogoj pa je, da se pridobi ustrezna dokumentacija, uporabno dovoljenje. Vrtina, ki jo uporablja Komunala, je bila raziskovalna in bi se kasneje moralo pridobiti ustrezno dovoljenje (koncesija), da se voda lahko črpa in uporablja. Zahteval bom bodisi od podjetja Komunala ali kako drugače, da se čimprej pridobi ustrezna dokumentacija, pridobi koncesija za uporabo, kar je predpogoj za uporabo tega tipa energije pri obnovi kopališča. Predloga g. Habjaniča o zajezitvi Ledave, morebitnem dvigovanju gladine ter potencialni ureditvi kolesarske poti in trim stez ob tem še nisem dobil, tematiko pa nekoliko poznam. Sanacija in rekonstrukcija potoka Ledava je povezana s podvozom, v prvi fazi bodo urejene vodnogospodarske ureditve, Puconski potok in na območju podvoza reka Ledava. Pogovor je možen o delu Ledave, ki teče navzgor do zapornic in ob toku navzdol, kjer se Puconski potok že izteka v Ledavo; vmesni del pa je dejansko obdelan s projektom podvoza. So pa vsake takšne pobude vsekakor dobrodošle in jih bomo preučili. Odgovor na vprašanje glede ureditve parkirišč v ulici arhitekta Novaka je bil že podan. Do ene od naslednjih sej bodo pridobljene dodatne informacije o predvideni gradnji Mercatorja, o čemer bo mestni svet seznanjen. Verjetno pa brez novih prostorskih aktov ureditev ne bo možna, ustrezno pa bo vključena tudi ureditev parkirišč." Drago ŠIFTAR: "Menim, da problem glede vrtine Sob-1 (ki je v lasti Komunale) in Sob-2 (ki je v lasti Diane) zahteva širši odgovor, po podatkih, ki so na voljo. Vprašujem pa, kakšno je v tem trenutku stanje glede podvozov oz. nadvozov na Lendavski in Panonski ulici? Že ob razpravi o gradnji avtoceste na območju mestne občine je bila dana pobuda, da se zaradi križanja železnice in avtoceste pusti večja odprtina, saj bo železniška proga morala obiti Mursko Soboto, ne pa, da bi bil skozi M. Soboto speljan še drugi tir železnice. Na načelni ravni je takrat obveljalo, da je ta predlog smiseln. Zanima pa me, ali ima občinska uprava podatke, kako je zdaj s tem? Zasledil sem, da na državni ravni predvidevajo gradnjo drugega tira, ob tem je bilo zapisano, da v prekmurskem delu ni problema, da bi ob obstoječi trasi, to je skozi Mursko Soboto, zgradili drugi tir. To pa ni sprejemljivo. V kolikor občinska uprava teh podatkov nima, si jih naj pridobi in poda odgovor." Anton ŠTIHEC: "Gradnja podvoza na Panonski ulici je le na nivoju idejnega projekta, saj se postopek sprejemanja lokacijskega načrta še ni začel. Za izgradnjo podvozov je bil v letu 1999 podpisan sporazum z ministrstvom in določen terminski plan. Zadeva zamuja že tri do štiri leta. Stališče države je, da se najprej zgradi prvi podvoz ter šele na to drugi. Menim, da bi vzporedno z izvajanjem prvega podvoza morali sprejemati prostorsko dokumentacijo za drugi podvoz. Za začetek postopka sprejemanja lokacijskega načrta so v proračunu sredstva predvidena. V zvezi z gradnjo podvoza na Lendavski je trenutno problem pridobitve vseh zemljišč, ki so potrebna za izgradnjo podvoza v vseh predvidenih fazah. Postopek pridobivanja zemljišč vodi država, občina pa se je vključila le zaradi tega, ker želi, da se ti postopki čimprej zaključijo. Pred nekaj dnevi je bil opravljen razgovor s predstavnikom enega od lastnikov zemljišč, vendar žal do poenotenja glede ene parcele ni prišlo (razhajanja so v ceni zemljišča). Državna stran bo sedaj ubrala tiste poti, ki jih zakon dovoljuje. Za izgradnjo podvoza na Lendavski manjkata še dve soglasji (vodnogospodarsko in slovenskih železnic), imajo vsa soglasja za projektno tehnično dokumentacijo, opravljena je revizija tehnično projektne dokumentacije, ne more pa biti še zaključena, saj sta 6 junij 2005 AKTUALNO potrebni še manjkajoči soglasji. Po zaključeni reviziji bodo pristopili k javnemu razpisu za izbiro izvajalca del. Križanje avtoceste in železniške proge: ob sprejemanju lokacijskega načrta je res bila pobuda, da bi se od obstoječe železniške proge do glavne (takrat magistralne) ceste pustil prazen prostor, se pravi, da bi se avtocesta naredila na stebrih. Takrat s tem nismo uspeli, pri lokacijskem načrtu pa je bila vnesena odločitev, da se za obstoječo železniško progo naredi propust na nadvozu oz. na dvignjenem delu avtoceste, hkrati se je pustil tudi prostor za obvozno železniško progo. Torej je prečkanje obvozne železniške proge že pod avtocesto. Glede obvozne železniške proge je že leta 1998 bil s strani ministrstva za okolje in prostor sprožen postopek za začetek sprejemanja državnega lokacijskega načrta. Kako daleč so danes postopki v zvezi z lokacijskim načrtom ne vem, mislim pa, da so izdelane le študije variant obvozne železniške proge. Podatki o fazi postopka za obvozno železniško progo bodo pridobljeni od ustreznega ministrstva oz. služb in podani v pisni obliki na eni od naslednjih sej." Darko RUDAŠ: "Predlagam, da čimprej skličete komisijo, ki je bila ustanovljena za izgradnjo nogometnega igrišča na Pušči; župan naj poda informacijo, kakšne bodo aktivnosti oz., kakšno bo nadaljevanje izgradnje nogometnega igrišča na Pušči." Anton ŠTIHEC: "Komisija za izgradnjo nogometnega igrišča na Pušči bo sklicana. Že na eni od prejšnjih sej sem povedal, da je najprej potrebno urediti lastniško razmerje, torej odkupiti zemljišča, in potem vlagati v rekonstrukcijo, obnovo oz. graditev igrišča. Postopek bomo nadaljevali, saj je bilo obljubljeno, da bi letos skušali zemljišče pridobiti v lastništvo mestne občine." Nadja IVANC MILOŠEVIČ: "Ulica Štefana Kovača je končno urejena, še vedno pa niso pospravljene vse posledice te gradnje. Predlagam, da tisti, ki so dolžni te posledice odpraviti, to nemudoma (pred prvomajskimi prazniki) odpravijo, saj je okrog soboškega kina saniran samo en košček (ob poti, ki vodi v park), vse drugo pa ne. Objekt, ki mu pravimo kino dvorana, pa je znotraj in zunaj v takem stanju, da je to res sramotno. Predlagam, da se naj to, kar se da z najmanjšimi sredstvi popraviti, napravi. Opozarjam pa tudi na velik kontejner pri parkiriščih za kinom. Podpiram pobudo g. Obala glede nogometa. Menim, da se je treba vzgoje mladih nogometašev lotiti drugače. Sredstva, ki se iz proračuna mestne občine vlagajo v dejavnost nogometa, morajo postati transparentna. Iz zaključnega računa proračuna je razvidno, da je plačilo elektrike na stadionu znašalo skoraj 2 milijona tolarjev, tu pa so še stroški za vzdrževanje zelenice in porabljeno vodo. Naprošam, da se pove, koliko in zakaj se plačuje za stadion? Pa tudi, zakaj za parkiranje na ulici arhitekta Novaka niso urejene plave cone. Stavbo na vogalu Slovenske in ulice arhitekta Novaka bi rada odkupila llirika in jo čimprej obnovila. Postopki za prodajo stavbe so že sproženi, vendar je občina lastnica samo polovice stavbe. Stavbo je potrebno obnoviti, še preden se podre." Anton ŠTIHEC: "Občina bo od izvajalcev in nadzornega organa zahtevala, da ustrezno uredi oziroma zaključi dela na ulici Štefana Kovača. Okolica pred kinodvorano bo pred prazniki urejena. Opravljen bo ogled kinodvorane in najnujnejša sanacija. Kar se tiče večjih investicij, je bilo že večkrat povedano, da v proračunu enostavno ni sredstev za tako veliko naložbo, kot je ta, v vrednosti 370 milijonov tolarjev in dejstvu, da država sofinancira le 10 odstotkov vrednosti naložbe. Od finančne službe sem zahteval poročilo o uporabi sredstev za nogometno igrišče Murska Sobota oz. stadion Fazanerija, ki je v naši lasti. V proračunu občine so se te postavke nekoliko spremenile, dodana je posebna postavka. Stroški, ki se pojavljajo v zvezi z nogometnim stadionom Fazanerija, presegajo 15 milijonov tolarjev in se približujejo 20 SIT, tudi z dotacijami, ki so v proračunu predvidene za športne klube, tako članski kot mladinski šoli. Iz proračuna je razvidno tudi plačevanje določenih obveznosti v zvezi z najemanjem kreditov, ki so jih sklenili predhodniki. Trošenje finančnih sredstev iz proračuna je transparentno v vsakem pogledu. Ugotavljam pa, da je mestna občina skoraj med največjimi sponzorji tega nogometnega kluba. NK Mura je eden izmed največjih klubov s tradicijo, zato nam ni vseeno, kaj se dogaja v njem. V zvezi z nadaljnjim poslovanjem NK Mura sem povabil na pogovor 28 gospodarstvenikov, iz večjih firm, ki so že sodelovale pri sponzoriranju klubov, pa se je odzvalo le osem direktorjev. Tisti, ki so prišli, so izrazili pripravljenost za sodelovanje pri nadaljnji finančni pomoči klubu; žal pa so finančne obveznosti iz preteklosti takšne, da se jih v kratkem času ne da sanirati. Kot take jih je ocenila tudi verifikacijska komisija pri Nogometni zvezi Slovenije. Zato sem na to temo opravil tudi razgovor s predsednikom, g. Zavrlom. Na razgovoru (ta je bil v obdobju, ko so lahko klubi dali dodatne obrazložitve) sta bili predlagani 2 varianti potencialnih scenarijev: prva varianta je bila, da gre klub zaradi nerešenih finančnih obveznosti, ki so nastale sčasoma in se ne dajo hitro rešiti, z vsemi obveznostmi v drugo ligo (ta scenarij ni najbolj primeren); druga varianta pa je, da klub igra v tretji ligi in se ustanovi povsem na novo. Na temo NK Mura bo potrebno opraviti razgovor s predstavniki domačega gospodarstva ter potencialnimi gospodarski subjekti od drugod in izdelati scenarij, kako naprej. V vsem tem času sem pomagal, kolikor se je dalo, tudi pri delni sanaciji dolgov, vendar ne s sredstvi iz občinskega proračuna, ampak na drugačen način. Na odločitev verifikacijske komisije Nogometne zveze 7 AKTUALNO številka 44 Slovenije se NK Mura še vedno lahko pritoži, saj pritožbeni rok še traja. Potreben bo političen konsenz med vsemi strankami in subjekti v občini, kako naprej. Zadeve ne mislim samostojno reševati; upam, da bo vodstvo kluba pristopilo konstruktivno. Predlog za morebitno uvedbo plavih con za parkiranje na začetku ulice arhitekta Novaka bo preučil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zadeva pa je nekoliko povezana tudi s tem, kako hitro in kdaj se bo Mercator odločil za investicijo in rekonstrukcijo." Franc MEOLIC: "V potoku Mokoš, ki teče skozi vas Satahovci, potem južno od Kroga in skozi Bakovce, že več kot petnajst let ni vode. Mestna uprava naj pridobi podatke o razlogih (poglobitev Kučnice ali kaj drugega) in tudi, zakaj so suhe vse mrtvice ob potoku Mokoš, po katerem je ponovno potrebno speljati vodo in aktivirati mrtvice." Anton ŠTIHEC: "V zvezi s pobudo, da se v Mokoš spelje voda in zakaj je prišlo do izsušitve, bodo pridobljeni podatki in podan pisni odgovor." dr. Mitja SLAVINEC: "V imenu krajanov Gajeve ulice v Černelavcih predlagam, da bi se naj za umiritev prevelikega prometa na tej ulici postavila še ena talna ovira. Zanima me tudi, kakšna je dinamika gradnje ekonomske šole. Minister za šolstvo je že odgovoril, da gradnje letos ne bo; pri tem pa je navedel določene postopkovne napake pri zagotavljanju zemljišč. Izmed vseh srednjih šol pa so pogoji na ekonomski šoli najslabši; dijaki hodijo čez cesto iz učilnice v učilnico in so izpostavljeni prometu. Prepričan sem, da je zato skupni interes po čimprejšnji graditvi oziroma seznanitvi, kako dalje glede ekonomske šole." Pridružujem pa se tudi pobudi g. Šiftarja glede podvoza in dinamiki gradnje ter opozarjam, da je pred zaporo Lendavske ceste potrebno predvideti in urediti čimbolj pretočne obvozne ceste." Anton ŠTIHEC: "Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo posredovan tudi predlog za umiritev prometa po Gajevi ulici. V zvezi z gradnjo ekonomske šole sem opravil razgovor z ministrom, dr. Zverom. Stališče ministra za finance je, da ne podpira izgradnje na finančni ali operativni lizing, zato naj te investicije letos ne bi šle v izvajanje. Pisnega odgovora ministra za šolstvo na to temo nimam. Na pogovorih s predstavniki najmočnejše politične stranke v mestnem svetu sem posredoval idejo, ki je povezana z nadaljevanjem aktivnosti glede ekonomske šole. Mestni svet je že sprejel sklep, da se zemljišča ob Noršinski cesti prenesejo na državo in namenijo za gradnjo ekonomske šole. Do podpisa pogodbe ni prišlo, vmes so bile volitve v državni zbor in nadomestne volitve župana. Razložil sem že, da je bila v podpis posredovana pogodba, na kateri niso bili navedeni pravi podpisniki. Podžupan je pridobil dokumente, da je takrat v Ljubljani tiste pogodbe podpisal, podpisal jih je tudi dr. Gaber, takratni minister, pogodba pa ni bila žigosana. Pri preverjanju v pravni službi ministrstva je bilo ugotovljeno, da pogodba ni pripravljena pravno formalno korektno, kajti niso bile upoštevane služnostne pravice na zemljiščih, ki jih prenašamo. Dr. Zver ve, da te zadeve, ki se tičejo prenosa zemljišč in podpisovanja pogodb, niso zaključene. Od takrat, ko sem zavrnil podpis pogodb, ker niso bili navedeni pravi podpisniki, od ministrstva za šolstvo nisem dobil novih, korigiranih pogodb, da bi se lahko pravno formalno izvedel sklep mestnega sveta in zemljišča prenesla na ministrstvo. Investicije, ki še nimajo gradbenega dovoljenja, verjetno letos ne bodo šle v realizacijo, tudi zaradi tega, ker pravno formalno še niso sprejeti vsi akti (zazidalni načrt še ni zaključen). V kolikor bo pisno stališče ministra Zvera tako, bo tričetrt leta oz. eno leto čas za odločitev, ali je lokacija na Noršinski cesti res najbolj primerna, ali morebiti ni možno najti druge lokaci- je. V tej zvezi potekajo razgovori, kjer lastniki zemljišča, ki bo vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, le-tega želijo donirati občini, z določenimi pogoji: da se na zemljišču zgradi nova ekonomska šola, ki bo nosila ime po pokojnem gospodu Benku. Gre za zemljišče na območju današnje vrtnarije velikosti 1,77 ha. Predstavnike političnih strank sem o tem že nekajkrat seznanil. V kolikor bo ta lokacija za vse sprejemljiva, zemljišča na območju Noršinske ceste ostanejo za nove investitorje. O fazah izgradnje podvoza sem že večkrat govoril. Upam, da bo do realizacije prišlo čimprej. Najprej, še v letošnjem letu, bodo urejeni vodnogospodarski objekti, preusmeritev vodotoka Ledava, obnovitev korita Puconskega potoka, in premostitveni objekti na puconskem potoku. Šele nato se bo pristopilo k zagotavljanju obvoznih cest: od Lendavske ceste proti severu, oziroma na levo do Ledavskega naselja, nato mimo "vage" v korito Ledave in potem pod železniški most proti Industrijski cesti. Najprej bodo urejene obvozne ceste, šele na to bo sledilo samo izvajanje podvoza: rušitev ledavskega mosta ter izvedba podvoza. Podvoz se bo izvajal v zadnji fazi, izven cestišča. Izvajanje se bo spremljalo in po potrebi korigiralo. Želim, da se k realizaciji tega projekta pristopi čimprej, saj obstoja realna nevarnost, da bi v rebalansu državnega proračuna zaradi pomanjkanja denarja, zadevo spet prestavili za kakšno leto." PRORAČUN MESTNE OBČINE ZA LETO 2005 IN NALOŽBE Prihodki proračuna za tekoče leto so določeni v višini 3.801.480.000,00 SIT, odhodki so v isti višini, da je proračun izravnan, vanj pa je vključen tudi presežek na računih iz minulega leta v znesku 89.509.000,00 SIT. Za kritje presežkov odhodkov se v letu 2005 predvideva zadolžitev z najetjem dolgoročnega kredita v višini 166 milijonov tolarjev. 8 junij 2005 AKTUALNO Koordinacija pomurskih županov T ik pred prvomajskimi prazniki, 29. aprila, so se v prostorih soboške vojašnice na koordinaciji zbrali pomurski župani. Na dnevni red so sicer uvrstili 10 točk, med katerimi pa so, po treh urah in pol, obravnavali le štiri. Ena izmed glavnih točk dnevnega reda je med drugim bil tudi osnutek poslovnika o delu koordinacije. Po besedah vodje županskih koordinacij in sklicatelja omenjene koordinacije Antona Štihca bodo po novem o tem, kdo sklicuje koordinacijo in kako jo vodi, odločali poslovniški akti. Odločili so se, da sklic koordinacije pomurskih županov opravi župan Mestne občine Murska Sobota, če pa bi posamezni župani imeli kakršne koli predloge, lahko v določenem času predlagajo spremembe poslovniškega akta, ki jih bodo verjetno obravnavali na prihodnjem zasedanju. Aktualna tema aprilske koordinacije je bilo odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Veliki Polani. Župan omenjene občine, Andrej Lebar, je predstavil kronologijo odločitve za kandidaturo ter podrobno opisal vsebino objekta. Menil je, da so sredstva, ki bi jih Velika Polana in s tem tudi Pomurje dobilo, zelo pomembna za razvoj naše pokrajine. Kljub temu so bila izražena različna strokovna mnenja in resni pomisleki županov. Na koordinaciji so tako sprejeli le sklep o podani informaciji, ne pa tudi o spornem odlagališču. Ta je v domeni Občinskega sveta Velike Polane po pridobljenih mnenjih strokovnjakov s tega področja. Župani so se znova srečali na koordinaciji, ki je potekala v Gornji Radgoni, kjer so se župani med drugim seznanili s terminskim planom izvedbe projekta vodooskrbe Pomurja in aktivnosti na področju prostorske strategije v pokrajini ob Muri ter neposrednih in posrednih razvojnih spodbudah za Pomurje. Največ pozornosti pa so namenili vodenju koordinacije pomurskih županov, ki se bodo prihodnjič sestali v Moravskih Toplicah in sproti dogovarjali o lokaciji, ter županu, ki bo vodil koordinacijo. Razprava na to temo je v vročem majskem dnevu razgrela prisotne, ki so imeli kar nekaj pripomb in predlogov na pripravljeno gradivo in variantne predloge dosedanjega vodje županskih koordinacij - župana Mestne občine Murska Sobota. Ker gre za regijsko središče, bi kazalo to upoštevati in namesto razhajanja združiti pomurske župane v skupnem nastopu do države. Anita LENARČIČ Tradicionalna Bogračiada letos že devetič zapored P red hotelom Zvezda in Pošto v središču Murske Sobote je letos že devetič zapored potekala Bogračijada, na katero se iz leta v leto na razpis prijavlja več ekip. Dogajanje prve Bogračijade sega v leto 1997, ko se je v kuhanju bograča, pred motelom Čarda, pomerilo 15 ekip. Letos je tekmovalo 39 ekip. Zlati nagrajenci so: Matjaž Marko in Mirko Matečko iz Radina, Kristijan Pintarič in Andrej Potočar iz Šalamenec, Sonja Jereb in Rajko Rebernjak iz zreškega hotela Smogavc ter Zdenko Vrenko in Branko Gobec. Sedem ekip je prejelo srebrne in 15 ronaste medalje. Foto: Tanja ZRINSKI 9 AKTUALNO številka 44 Sprememba zazidalnega načrta za mestno središče M estna občina Murska Sobota kot pripravljalec prostorskega akta vodi tudi postopek spremembe zazidalnega načrta za ožje mesto središče, ki ga je izdelal ARPS. Predmetno zemljišče leži v ureditvenem območju mesta med Slovensko ulico, Trgom zmage, Kocljevo ulico in Slomškovo ulico v Murski Soboti. Kot podlaga in osnovno izhodišče za izdelavo spremembe zazidalnega načrta je izdelan idejni osnutek za predvidene nove ureditve za hotelom Diana, ki ga je s pobudo predložil investitor, Zvezda- Diana, d.o.o. Predmet izdelave spremembe veljavnega zazidalnega načrta je sprememba izvedbenega akta, na mestu, kjer je predvidena gradnja podzemne garaže in manjših poslovno trgovskih objektov. Nova vsebina predvideva širitev obstoječih spremljajočih kapacitet Hotela Diana z izgradnjo novega bazena, recepcijo in garderobo, gostinskih lokalov in pripadajočih pomožnih prostorov. Prizidani objekti bodo pritlični in podkleteni. Na dvoriščni strani so predvidena parkirna mesta v dveh nivojih. Območje stanovanjske gradnje med Kajuhovo in Tomšičevo ulico Osnova za izdelavo lokacijskega načrta za predmetno območje so prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Murska Sobota, kjer je območje opredeljeno kot zazidljivo. Območje obdelave je del ureditvenega območja mesta Murska Sobota in zajema nepozidane površine v neposredni bližini individualnih stanovanjskih objektov. Tako je na predmetnem območju predvidena navezava in širitev obstoječe vsebine, to je predvsem stanovanjska gradnja. Izvedene so bile prostorske konference, javna razgrnitev, ki je potekala od 4.4.2005 do 5.5.2005 in javna obravnava 13.4.2005. V času javne razgrnitve je prispelo nekaj pripomb, ki bodo v nadaljevanju postopka strokovno preučene, podano bo stališče strokovnih služb, postopek se bo nadaljeval z obravnavami na pristojnem Odboru za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo in Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota v dveh obravnavah, kjer bo predlog, v kolikor bo potrjen, dokončno sprejet. Predmet izdelave lokacijskega načrta je osnova za izvedbeni prostorski akt, na podlagi katerega bo možna nova parcelacija zemljišč, pridobitev gradbenih dovoljenj in v končni fazi gradnja individualnih stanovanjskih hiš s potrebno komunalno in prometno infrastrukturo. Površina celotnega območja znaša 27,57 ha, lastništvo parcel je v številni zasebni lasti. Na celotnem območju obdelave se izvede parcelacija zemljišč, s katero se na novo določijo stavbne parcele ustreznejših oblik in velikosti. Novo parcelacijo območja določajo parametri, kot sta racionalnost izvedbe komunalne in prometne infrastruk- ture ter primernost urbanistične zasnove. Celotno območje je na osnovi nove parcelacije razdeljeno v podobmočja tako, da je mogoča izvedba posameznih zaključenih faz, ki so med seboj izvedbeno neodvisne. V vseh podobmočjih je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš z možnimi manjšimi odstopanji v določeni velikosti in smeri. Sprememba zazidalnega načrta Mestna občina Murska Sobota izvaja postopek spremembe zazidalnega načrta za zemljišča, ki so v ureditvenem območju mesta in se urejajo z veljavnim Odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti - blokovski kompleks. V programu priprave spremembe zazidalnega načrta, ki ga je izdelal ZEU-DNI, na prostorski konferenci v prostorih urada župana in v javni obravnavi v veliki sejni sobi mestne občine pa predstavila Jana Kovač, sta natančneje definirani dve spremembi. V fazi priprave osnutka pa je bilo ugotovljeno, da bo zazidalni načrt treba spremeniti ali dopolniti tudi na ostalih območjih. Za omenjeno območje velja 16 let star zazidalni načrt, ki je bil v manjšem delu pred približno tremi leti spremenjen. Takrat se je ob Kocljevi ulici na območje ob Domu tehnike, kjer je bila predvidena gradnja poslovno stanovanjskega objekta, umestil objekt garažne hiše. Zdajšnje predlagane spremembe so naslednje: 1. Uskladitev meje območja obdelave ob Ulici Št. Kovača Na ulici Št. Kovača so pred kratkim zaključena dela na rekonstrukciji cestišča in ureditvi dodatnih parkirnih prostorov. Izvedena dela na južni strani segajo do območja obdelave zazidalnega načrta, kar je treba uskladiti v predmetnem aktu. 2. Poslovno stanovanjska stavba na parceli št. 1014 ob Kocljevi ulici Načrtovana garažna hiša, definirana v spremembi zazidalnega načrta leta 2002, se ne bo gradila na parceli 1014. Na tej parceli, južno od Doma tehnike, je predvidena gradnja poslovno stanovanjskega objekta v nizu obstoječe zazidave ob Kocljevi ulici z etažnostjo P + 3 + M. Objekt bo podkleten, klet bo razširjena pod dvorišče in urejena v podzemna parkirišča. Pod dvoriščem bo možno urediti do 40 parkirnih mest, na koti terena pa do 20. 3. Garažna hiša na parcelah 1031, 1036/7 in 1036/3 Namesto poslovno-stanovanjskega objekta je na parceli južno od Panonke predvidena gradnja garažne hiše dimenzij 45 x 32 m, z 226 parkirnimi mesti. Objekt bo imel pritlični poslovni del in 3 etaže z garaž- 10 junij 2005 AKTUALNO nimi mesti. Objekt bo prizidan k obstoječemu objektu Panonke z vmesno pasažo v pritličju, skozi katero bo dostopno tudi dvorišče že zgrajenih objektov. 4. Obrtno-servisni in stanovanjski objekti med Slomškovo, Cankarjevo in podaljšano Kocljevo ulico Na tem območju je predvidena dopolnilna gradnja na še nepozidanih parcelah. Parcelacija v sedanjem zazidalnem načrtu ne upošteva obstoječih parcelnih mej, kar posameznim investitorjem (lastnikom zemljišč) onemogoča gradnjo. V predvideni parcelaciji in pri gabaritih novih objektov bodo v največji možni meri upoštevane želje lastnikov parcel. 5. Sprememba lokacije trgovine ob Mojstrski ulici Spremeni se lega objekta tako, da se prilagodi parcelnemu stanju. Pod objektom tudi ne bo garaže oz. parkirnih mest pod nivojem terena. V nadaljnji obdelavi bo tudi preverjena velikost načrtovanega podzemnega parkirišča med Staro in Vrtno ulico, kot ga načrtuje obstoječi zazidalni načrt. Možna je namreč ureditev podzemnih parkirišč v dveh nivojih, kar zagotavlja do 180 parkirnih mest. 6. Določitev gradbene parcele k Valijevi vili V denacionalizacijskem postopku je bila Valijeva vila vrnjena lastnikom v naravi. Ker je ob njej zgrajen otroški vrtec, imata oba objekta skupne parcele, ki jih bo zaradi lastništva treba razdeliti med oba uporabnika. Predlog bo podan v nadaljnji fazi obdelave na pod- lagi potreb in želja obeh uporabnikov, v osnutku sta predlagani dve rešitvi, in sicer javni dovozni priključek na severni strani s Prežihove ulice, ob katerem se uredijo parkirišča za vrtec ali le dovoz do parcele 907/2. Parkirišče in dostop do vrtca se v tem primeru uredi z južne strani ob Kopitarjevi ulici. Še zmeraj pa bo potreben služnostni dovoz do kotlovnice v vrtcu, ki je na severni strani. 7. Določitev gradbenih parcel in dodatnih parkirišč ob stanovanjskih blokih S sprejetjem Odloka o prostorsko ureditvenem planu (PUP )za območje Mestne občine Murska Sobota je preklicana delitev funkcionalnih parcel v območju zazidalnega načrta. Predlagane bodo nove skupne gradbene parcele z upoštevanjem potrebnega števila parkirnih mest in ostalih skupnih površin (zelenice, parki). Po potrebi bodo predlagana tudi dodatna parkirna mesta. Vse predvidene ureditve bodo izvedene ob upoštevanju obstoječih. Predvideni objekti bodo navezani na obstoječo infrastrukturo, ki je na celotnem območju obdelave že zgrajena in dimenzionirana za dodatne priključke. Ker gre za ureditve mestnega značaja (stanovanja, garaže, poslovni prostori), nobeden od posegov ne bo dodatno prekomerno obremenjeval okolja. S posameznimi ureditvami se bodo nekateri pogoji celo izboljšal z zagotovitvijo dodatnih garažnih in parkirnih mest. Angelca DOKL-MIR 11 AKTUALNO številka 44 Pristojne redarske in inšpekcijske službe v Mestni občini Z novim letom je pričel veljati novi Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) Uradni list RS št. 83/04, istočasno se je pričel uporabljati tudi novi Zakon o prekrških, ki je bil sprejet že leta 2003. Spremembe, ki jih na področju urejanja in sankcioniranja cestno-prometnih prekrškov prinašata oba zakona so kar precejšnje. Oba zakona prinašata spremembe na področju dela občinskih prekrškovnih organov, redarske in inšpekcijske službe Mestne občine Murska Sobota. V okviru uprave Mestne občine Murska Sobota deluje od leta 1996 redarska služba, ki trenutno zaposluje pet delavcev občinske redarske službe. Od leta 1998 je organizirana tudi služba za komunalni inšpekcijski nadzor, ki poleg inšpekcijskega nadzora koordinira in vodi delo redarske službe. V skladu z veljavno zakonodajo redarska in inšpekcijska služba postopa in ukrepa po sprejetih občinskih odlokih. Kar se tiče urejanja cestnega prometa, je to Odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota (Ur.list RS št. 45/03) Spremembe, ki jih na področju dela redarske službe prinaša novi Zakon o varnosti cestnega prometa, se nanašajo na pooblastila in pristojnosti te službe in sicer na pooblastila, ki so opredeljena v 14. členu ZVCP-ja, in sicer: • izvajanje nadzora nad ustavljenimi in parkiranimi vozili (je redarska služba izvajala že doslej), • izvajanje nadzora nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce, • ugotavljanje kršitev določb, ki se nanašajo na varstvo cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja (113. člen ZVCP) (povzročanje čezmernega hrupa in ropota, onesnaževanje vozišča). Občinski redar odredi odstranitev vozila, nepravilno parkiranega na cesti, razen na državni cesti zunaj naselja, če vozilo onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa. Tako kot doslej, bo redarska služba poleg policistov in inšpektorjev pristojnih za nadzor cest po predhodnem obvestilu lastniku zapuščenega vozila, odredila odvoz zapuščenega vozila na stroške lastnika. Zagrožena je tudi globa v višini 60.000,00 SIT v primeru, da lastnik zapuščenega vozila v treh dneh po prejemu odredbe vozila ne odstrani. Redarska služba pri opravljanju svojih nalog izreka globe in opozorila. Po novem Zakonu o varnosti cestnega prometa znašajo globe, ki jih izrekajo redarske službe, 20.000,00 SIT. Občinski odlok o ureditvi cestnega prometa zaenkrat predpisuje za tovrstne prekrške najvišjo denarno kazen 10.000,00 SIT. Nova določba Zakona o varnosti cestnega prometa pooblašča redarja, da lahko od voznika motornega vozila zahteva na vpogled vozniško dovoljenje in prometno potrdilo, od drugih udeležencev cestnega prometa pa listino, s katero lahko ugotovi njihovo istovetnost. Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti. Vse navedeno zahteva dodatno usposabljanje in izobraževanje redarske službe, ki se obnavlja vsaka tri leta po predpisanem programu. Občinski redarji se morajo tudi usposobiti za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Z 1.1.2005 se je pričel uporabljati tudi novi Zakon o prekrških, ki poleg materialno pravnih določb vsebuje postopkovne določbe glede samega postopka za prekrške. Tudi ta zakon prinaša kar nekaj novosti na področju dela redarske službe kot prekrškovnega organa.Tako lahko uradna oseba -redar v primeru, ko prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav, izda in vroči kršitelju plačilni nalog takoj na kraju prekrška. Plačilni nalog velja kot pisna odločba in mora vsebovati vse zakonsko določene elemente. Kršitelj je dolžan po vročenem plačilnem nalogu plačati globo v roku osmih dni od vročitve, ali pa v tem roku podati zahtevo za sodno varstvo. Se vedno ostaja v veljavi določilo o 50% manjši globi, v kolikor se plača v roku osmih dni. Če se kršitelj ne strinja z ugotovitvami, ki izhajajo iz plačilnega naloga in s plačilom globe, mora v osmih dneh od prejema plačilnega naloga podati pisno zahtevo za sodno varstvo, ki jo najprej preizkusi prekrškovni organ in jo nato (če je zahteva pravočasna in dovoljena) s plačilnim nalogom in opisom dejanskega stanja pošlje pristojnemu sodišču. Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v celotnem znesku in ne poda pravočasne zahteve za sodno varstvo, se plačilni nalog pošlje v izvršitev davčnemu organu, da globo prisilno izterja brez predhodnega opomina. Tudi v bodoče bodo redarji v primerih, ko kršitelju ne bo mogoče vročiti plačilnega naloga, na kraju prekrška takoj pustili obvestilo o prekršku, plačilni nalog pa se bo vročal po določbah Zakona o upravnem postopku. Komunalna inšpektorica: Mira TOPLAK 12 junij 2005 AKTUALNO Zavod PIP bo nudil brezplačno pravno pomoč Z avod PIP (kar pomeni Pravo - Informacije - Pomoč) bo še v tem letu začel nuditi brezplačno pravno pomoč tudi v sodnem okrožju Murska Sobota. Tako se bo uresničila napoved župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca, da bo tudi občanom Mestne občine Murska Sobota zagotovljena brezplačna pravna pomoč. Zavod PIP, ki ga je ustanovila Študentska organizacija Univerze v Mariboru, že nudi brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje v sodnem okrožju Maribor. Zavod se bo prijavil na razpis Ministrstva za pravosodje za pridobitev soglasja za sodno okrožje Murska Sobota. V vmesnem času bo nudil pravno pomoč brezplačno in bo s svojim delom poskrbel za dvig pravne varnosti in varovanje človekovih pravic in svoboščin v tem okolju. Ob brezplačnem pravnem nasvetu se s strankami pogovorijo in jim vsebinsko svetujejo pri njihovih pravnih problemih. Seznanijo jih z njihovimi pravicami in obveznostmi. Vsi prosilci dobijo pojasnilo o pravnem položaju v njihovi zadevi in kratek nasvet o možnostih za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, pristojnosti sodišča, procesnih pravilih, stroških in izvršitvi odločbe. Od 9. februarja 2004, odkar Zavod PIP izvaja brezplačno pravno pomoč v Mariboru in do maja 2005, je Zavod PIP obiskalo več kot 1900 oseb, ki so potrebovale brezplačno pravno pomoč. Področja pravnega svetovanja so bila različna. Močno prevladujejo zadeve iz pristojnosti rednega sodišča, tem sledijo primeri iz pristojnosti upravnega sodišča ter primeri iz pristojnosti delovnega sodišča. Največ strank je bilo starih med 20 in 30 let, vedno bolj pa so pravne pomoči potrebne tudi osebe stare med 50 in 70 let. Slednje je še posebej zaskrbljujoče glede na dejstvo, da so mladi in stare- jši ekonomsko najbolj ranljiv del prebivalstva ter pomoči potrebni. Zavod PIP je v tem času v prvi vrsti postal prepoznaven in nepogrešljiv element brezplačne pravne pomoči. To priča o pomenu takega centra in kaže, da so se ljudje končno začeli zavedati svojih pravic in hočejo, da se pravice zagotovljene z ustavo tudi dejansko uresničijo. Hkrati je Zavod PIP tudi študijski center, v katerem študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru opravljajo svoje študijske obveznosti pri izbirnem predmetu Pravna klinika. Z željo, da se spori rešujejo zunaj sodišč, so ustanovili organizacijsko enoto za alternativno reševanje sporov, ki je že izvedla prve uspešne mediacije. Svoje poslanstvo Zavod PIP uresničuje tudi s posredovanjem informacij, povezanih z dejavnostmi Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Univerzitetnim mestom Maribor, Evropsko Unijo ter Svetom Evrope. V prvem letu so v Zavodu PIP uspeli razviti celovit pristop k skladnemu razvoju in povezovanju vseh dejavnosti ter tako zagotovili njegovo trajnost in trdnost v delovanju. Praktično vsak dokončan program, sproži nov razvojni program, ki pred njih postavlja nove izzive. Tako so si izborili priložnost, da razmišljajo o širitvi na tista demografska področja, kjer bi ljudje njihovo pomoč potrebovali. Želijo postati svetovalni informacijski center, kalilnica mladih perspektivnih kadrov, generator razvojnih pobud, ki jih bo smiselno implementirati tudi v pomursko okolje. Eden takih projektov, ki je že v pripravi, je nedvomno izdaja Ustave EU v knjižni obliki z uvodnimi pojasnili in CD roma z enako vsebino. Knjiga v nakladi 15000 izvodov in CD romi v nakladi 4000 izvodov se bodo delili študentom Univerze v Mariboru brezplačno. Z izdajo knjige in CD roma želijo približati EU čim večjemu številu državljanov Republike Slovenije, še posebej mladim, kot stebru bodoče EU. E-šola od februarja tudi v Murski Soboti! Ž e 27. e-šolo so odprli 18. februarja 2005 na Osnovni šoli I Murska Sobota. Ravnateljica Anka Suhadolnik je o pomenu projekta povedala: "Ta projekt, učilnica z računalniki in vso tehnologijo, nam kot šoli pomeni veliko pridobitev za učnovzgojni proces. Učenci se namreč lahko v dopoldanskem času poslužujejo vse te informatike, od računalnikov, projektorjev, interneta in drugih pripomočkov. Prav tako pa pomeni e-učilnica pridobitev za širšo javnost. Odprta je tudi v popoldanskem času, tako da lahko učenci ostanejo po pouku, napišejo raziskovalne ali druge naloge, seveda lahko pridejo tudi dijaki, študentje in vsi ostali občani, ki imajo sedaj možnost brezplačno uporabljati internet ter vso ostalo opremo." Cilj e-šol je zmanjšati razkorak v računalniški pismenosti ter zagotoviti enake možnosti dostopa ter uporabe najsodobnejše opreme za vse občane. Tako je na razpolago dvanajst zmogljivih računalnikov, internet, videoprojektor, videokonferenca, tiskalniki ter skener (optični čitalec). Za zunanje obiskovalce je prostor odprt od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Za tiste, ki vam računalniška tehnologija ni ravno blizu, pa organizirajo tečaje za uporabo interneta ter nekaterih programov. Iztok ŠTEFANEC E-šole so ena od oblik javno dostopnih točk, ki jih v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, šolami in lokalnimi skupnostmi vzpostavljajo po vsej državi. Gre za računalniške učilnice z najsodobnejšo opremo in mnogimi storitvami, ki so vsem občanom dostopne brezplačno. 13 AKTUALNO Obisk številka 44 delegacije soboške delegacije v Turnovu D elegacija Mestne občine Murska Sobota je v začetku meseca maja obiskala mesto Turnov na Češkem. Šlo je za nadaljevanje začetih aktivnosti iz lanskega leta. Uradno delegacijo so sestavljali župan -Anton Štihec, predsednik odbora za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje - Franc Meolic in vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti - Štefan Cigan. Veleposlaništvo Republike Slovenije na Češkem nam je namreč v začetku leta 2004 posredovalo željo češkega mesta Turnov o sodelovanju in povezovanju z enim od slovenskih mest oziroma občin. Po dogovoru z veleposlaništvom smo lansko leto vzpostavili prve stike in se odzvali vabilu na srečanje pod nazivom "Približevanje Evropi" maja lanskega leta. Ob tej priložnosti smo v skladu s sklepoma pristojnega odbora mestnega sveta in mestnega sveta, z našimi gostitelji in ob prisotnosti veleposlanika Republike Slovenije na Češkem gospoda Draga Mirošiča uskladili tekst "Sporazuma o partnerstvu". Uradni sprejem akta in vzpostavitve partnerskih odnosov z občino Turnov se planira na naslednji seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota v mesecu juniju. Naši gostitelji na čelu z njihovim županom Milanom Hejdukom in podžupanjo Hano Maierovo so nam v teh treh dneh tudi na kratko predstavili njihovo občino. Mesto je podobne velikosti. Turnov ima namreč 15.000 prebivalcev. Veliko je podobnosti tudi na področju javne infrastrukture: šolstva, zdravstva, športa in ostalih javnih dejavnosti. Poudarjen je turistični značaj mesta Turnov in regije z imenom Češki raj. Na kratko rečeno gre za lep predel Češke z bogato zgodovino in zelo prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi. Istočasno je potekal tudi mladinski nogometni turnir igralcev do 14 leta starosti, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki naše občine. Našo občino je predstavljala mladinska ekipa NK Bakovci, ki se je med osmimi ekipami iz vseh partnerskih mest Tumova (Reeuwijk iz Nizozemske, Jawor iz Polske, Niesky iz Nemčije in Keszthely iz Madžarske) uvrstila na dobro četrto mesto. Tako predstavnike NK Bakovci kot tudi seveda igralce gre pohvaliti za dobro in požrtvovalno, kot tudi za celovito predstavljanje naše občine v Turnovu. Ob koncu obiska smo predstavnike občine Turnov povabili v Mursko Soboto. Njihov obisk pričakujemo v času “Soboških dnevov". 14 junij 2005 AKTUALNO Zaščita in reševanje v letu 2005 A ktivnosti Občinskega štaba za civilno zaščito Mestne občine Murska Sobota in Službe za zaščito in reševanje v letu 2005 so bile usmerjene v nadaljevanje postopkov urejanja načrtov zaščite in reševanja, katerih postopek izdelave, javne razgrnitve in javne predstavitve je potekal v letu 2004. Vsi, ki delamo in delate z ljudmi, ki za svoje obveznosti v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ne prejemajo plačil za svoje delo, vemo, kako občutljivo je to področje prav v odnosih do sodelujočih v sistemu. Zato je tem potrebno nuditi največ, kar je v okviru zakonodaje možno in stalno vzdrževati ustrezne medčloveške odnose. Leta 2005 je za delo na področju zaščite, reševanje in pomoči ob dnevu civilne zaščite 1.marcu prejelo srebrni znak civilne zaščite, za 80 let uspešnega delovanja, prostovoljno gasilsko društvo Markišavci. Poveljnik civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf pa je prejel bronasti znak civilne zaščite. Ob obisku vlade RS dne 02.03.2005, je področje obrambe, zaščite in reševanja ob sprejemu ministra za obrambo Karla ERJAVCA v vojašnici Murska Sobota spremljal sodelavec za zaščito in reševanje Stanislav WOLF. Pogovori so bili namenjeni urejanju območja vojašnice v skladu z dogovorom med Mestno občino Murska Sobota in Ministrstvom za obrambo. Prvi dogovori so bili namenjeni pripravi pogojev za podpis pisma o nameri in so bili zelo konstruktivni. Upamo, da bodo vodili k čimprejšnji vzpostavitvi pogojev za ureditev navedenega območja tako v zadovoljstvo Mestne občine Murska Sobota kot tudi Ministrstva za obrambo. Usposabljanje enot in služb civilne zaščite se je začelo s preverjanjem dosegljivosti pripadnikov civilne zaščite in drugih sodelujočih v sistemu zaščite in reševanja za primer potrebe aktiviranja. Ob tej priložnosti je potrebno povedati, da je bilo preverjenih čez 400 telefonskih številk in ugotovljenih čez 70 sprememb. S tem je povečana možnost aktiviranja pripadnikov civilne zaščite in ostalih sodelujočih v sistemu zaščite in reševanja. Enote prve pomoči so opravile redno letno usposabljanje. Ker gre za najmasovnejši in ljudem v primeru nesreče, najbližji del enot civilne zaščite, je potrebno tem enotam posvečati posebno pozornost. Tako bodo ekipe prve pomoči civilne zaščite sodelovale na regijskem preverjanju ekip prve pomoči, ki bo dne 04.06.2005 v naši občini- v Rakičanu. Sodelovale bodo ekipe prve pomoči civilne zaščite, ki so se na usposabljanju najbolje odrezale. To pa so ekipe Nemčavci, Veščica, Satahovci in Rakičan. Področje gasilstva je pomemben dejavnik varnosti občanov in njihovega premoženja. Zato se mora temu področju posvečati posebna pozornost in ustvarjati pogoje za delovanje. Skupščina Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota je najvišji organ gasilske zveze in zato se je letošnje 22.aprila v Černelavcih udeležil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. V mesecu maju pa je bilo v mestni občini izvedeno tudi praktično usposabljanje Službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč. Na usposabljanju so pripadniki civilne zaščite v sodelovanju mentorjev zaklonišča vzpostavili zaščitno funkcijo. Po usposabljanju so bili sodelujoči mnenja, da je potrebno v takšna usposabljanja vključevati tudi uporabnike takšne zaščite. Zato se predlaga, da se v letu 2006 poskuša dogovoriti z osnovnimi šolami o izvedbi zaklanjanja za njihove učence. V letu 2005 je ostalo še kar nekaj aktivnosti. Tako bo v mesecu juniju Občinski štab civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota sodeloval na usposabljanju štabov CZ na Igu in pri usposabljanju mobilne enote Mestne občine Ljubljana v Mestni občini Murska Sobota. Ostajajo pa nam še usposabljanja, tehnično reševalnih enot, službe za podporo ter uličnih in vaških poverjenikov civilne zaščite. Stanislav WOLF 15 KULTURA številka 44 Petdeset let Pokrajinskega muzeja Murska Sobota D efinicij muzeja je toliko kot muzejev. Edino, kar ostaja skupno vsem, je izvor imena in pomen, ki ga le-to ima, da je namreč muzej prebivališče muz. Muz človekove umetniške ustvarjalnosti in muz njegovih brezštevilnih znanj in spoznanj. Muzej je zbiralec in zapisovalec, je varuh spomina, je učitelj in gibalo tistega razvoja, ki se zna učiti na spoznanjih minulih rodov. Tako kot so brezštevilni človekovi talenti, načini življenja in preživetja, tako so brezštevilni muzeji. Zrasli so na preostankih najpomembnejših arheoloških najdišč, na preostankih ljudskega izročila in bivanjske kulture, na preostankih obrti in industrijskih obratov, na zbirkah likovne, literarne ali filmske ustvarjalnosti, na rezultatih brezštevilnih ved in družbenih sprememb, zrasli so kot opomin človeških tragedij in zmot, kot pripovedovalci zgodovine krajev, pokrajin, držav in narodov. Že petdeset let Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pripoveduje zgodbo teh obmurskih krajev in ljudi, zgodbo predmetov in kulturnega okolja, v katerem so nastajali. Za zadnjimi petdesetimi leti pa stoji še dvajset let prizadevanj Prekmurskega muzejskega društva v katerem so tako eminentni člani kot so bili Vilko Novak, Matija Slavič, Franjo Baš, Juš Kozak, Ivan Camplin, Ivan Zelko, Miroslav Štubel ali Miroslav Kokolj jasno ter politično in javno prodorno artikulirali potrebo po regionalni muzejski ustanovi. Ustanovi, ki bo poskrbela za preostanek nerazprodane dediščine soboških zadnjih grofov in ki bo zbirala, proučevala ter ohranjala bogato kulturno dediščino, kakršna se lahko oblikuje le v tem, kulturno tako raznolikem prostoru. Pravi čas za ustanovitev muzeja je prišel sredi petdesetih let. Po letih obnove, vlaganj v industrijo, elektrifikacijo, glavne komunikacijske poti, zdravljenje trahoma in reševanje primarnih bivanjskih potreb okolja - ki ga je razvoj za dobrega četrt stoletja pustil za razvojem v osrednji Sloveniji-je prišlo tisto, "prečudovito in pogumno kulturno vrenje", kakor ga je poimenoval Jože Vild in povzela kolegica v zad- njem muzejskem zborniku. To prečudovito kulturno vrenje, je pokrajini prineslo Pokrajinsko in študijsko knjižnico, Pomursko založbo, Pomurski tisk, novo in najbolj sodobno kinematografsko dvorano v državi in ob koncu desetletja se je prvič oglasil Radio Murska Sobota. Pokrajinski muzej za Pomurje je na pobudo Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije ustanovil Okrajni ljudski odbor Murska Sobota z odločbo 21. januarja 1955. Svoje prostore v soboškem gradu je prvič odprl javnosti 17. oktobra 1956, ko je bila postavljena prva stalna razstava. Del teh, za pokrajino, njeno središče Mursko Soboto, tako pomembnih ustanov smo v vmesnem času izgubili, nekatere še komaj držijo korak s sodobnimi potrebami, ene, kot je profesionalno gledališče pa so bile tedaj in so ostale skozi vseh petdeset let del neuresničenih načrtov. Pokrajinski muzej pa je vztrajal in v skupini najmanjših slovenskih regionalnih muzejev, zbiral, evidentiral, raziskoval, hranil in predstavljal bogato, več kot pet tisoč letno tradicijo dokumentiranega bivanja človeka v tem delu slovenskega panonskega sveta. Znal je biti skromen, ko se ni dalo drugače, znal je biti odziven, ko je bilo to potrebno in predvsem - znal je biti ambiciozen in ustvarjalen - tudi takrat, ko ga je družbeno okolje potiskalo v kalupe raznoraznih nedomišljenih sistemskih rešitev. Kolo in še vedno redki avtobusi so bili edino prevozno sredstvo etnologinji Vlasti Koren, ko se je kot prva in takrat edina kustosinja podajala na teren in zbirala gradivo za muzejsko zbirko. Bila pionirka muzejskega dela v pokrajini, v muzeju pa je za njo ostala bogata zbirka tekstila in vezenin, lončarstva, ljudske umetnosti, orodij in opreme ter pomembno dokumentarno gradivo o prekmurski arhitekturi, vodnjakih, navadah in običajih. Na njeni zapuščini so se v zadnjem desetletju zvrstili kar štirje etnologi: Borut Brumen s posebno afiniteto do širšega razumevanja družbenih odnosov in procesov v danem okolju, ki oblikujejo prostor neke kulture- v njegovem primeru Sobote in Sobočancev med svetovnima vojnama; Štefan Skledar, ki si ni dal dovolj časa, da bi prestopil iz iskanja pravih metod v resnično raziskovanje; Nataša Konestabo, ki so jo v delovni proces potegnila naporna leta snovanja in postavljanja nove stalne razstave ter iskanje razmerij med etnološko dediščino in razvojnimi potenciali Prekmurja in Jelka Pšajd, katere zanimanje je muzejsko etnologijo pripeljalo nazaj h klasični metodi zbiranja in dokumentiranja tako materialne kot nematerialne dediščine ter popularizaciji le-te v neposrednem stiku z ljudmi. Drugega strokovnega delavca med kustosi je muzej dobil šele leta 1974. Bila je to arheologinja Irena Šavel, ki je na rezultatih do tedaj le naključnih arheoloških raziskav Pomurja v minulih tridesetih letih ustvarila celovit kompleks gradiva, raziskav, razstav in bibliografije, ki ga imenujemo pomurska arheologija in ima malo podobnih v Sloveniji. Del Jubilejna slovesnost na grajskem dvorišču. 16 junij 2005 KULTURA arheološkega dela je kasneje na sebe prevzel Branko Kerman. Dokumentiral in delno raziskal je večino srednjeveških najdišč v pokrajini, z novo metodo zračne arheologije pa odkril preko sto novih potencialnih arheoloških najdišč. Zahtevo o potrebi po zgodovinarju v regionalnem muzeju so sprožili borci narodnoosvobodilnega gibanja z željo, da bi se v muzeju, po vzoru drugih, uredil oddelek NOB. V prvi polovici osemdesetih so dobili zgodovinarko v osebi podpisane in z njo umestitev pokrajine v nek zgodovinski časovni okvir, ki je možen le v kontekstu kompleksne zgodovine. Gradivo, ki v spremenjeni zbiralni politiki prihaja v muzej, nima zgolj političnega predznaka, ampak govori o celovitem življenju. Prvi ki se je v muzeju soočil z likovno zbirko in predmeti umetne obrti, je bil sredi šestdesetih akademski slikar Franc Mesarič, ki pa so ga zelo hitro potegnile stran drugačne želje in ambicije, odgovornost za gradivo pa je konec osemdesetih pripadla umetnostnemu zgodovinarju Janezu Balažicu. Kustosu s posebno strokovno avtoriteto na področju srednjeveškega stenskega slikarstva, vendar tudi z izjemno jasno izdelano predstavo, kaj v razvoju naroda, okolja in družbe nasploh pomeni njen kulturni razvoj. Jasno izluščiti, katera znanja so tista, ki Franc Kuzmiča, muzejskega pedagoga in bibliotekarja, izločajo iz okolja, je težko. Težko, ker velja za osebo mnogih znanj, predvsem na zbranih zgodovinsko-literarnih ali teoloških temah in izjemno široke komunikacije. Tehnični delavci - konservatorji in restavratorji so se v muzeju zaposlovali iz dveh ne povsem jasno izdelanih izhodiščnih predstav. Tako sta se pod imenom preparator z osnovnimi zahtevami varovanja gradiva in konserviranja, pa tudi priročnega mizarstva, zidarstva in kar je še podobnih opravil spoprijemala Karel Jakob in Franc Kramar. Do tistega, kar naj bi bil restavrator specialist v muzeju in na čemer se je po komaj končanem študiju kalil akademski kipar Ferenc Kiraly, ta muzej ni uspel priti še do danes. Predvsem zaradi velike količine različnega gradiva, kar vodi k dejstvu, da se večina specialistični restavratorskih posegov opravlja v drugih delavnicah ali pa to opravljajo najeti restavratorji. Domača tehnična služba pa se ukvarja predvsem z osnovnimi konservatorskimi posegi pri varovanju gradiva in z izbranimi restavratorskimi projekti, ki ne presegajo njenih znanj in sposobnosti. Sredi osemdesetih je na mesto svojega predhodnika prišel Jože Varga z že izdelano predstavo, da bo poleg risanja arheološkega gradiva prevzel tudi restavriranje arheološke keramike. Posebno zanimanje na delu s kovino je pokazal tudi Milan Zver, ki je čeprav v službi hišnika, opravil več priložnostnih izobraževanj. Borisa Orešnika je v muzej pripeljala izjemna spretnost in iznajdljivost pri postavljanju razstave Oloris, ki pa se je tukaj naredil v kvalitetnega restavratorja pohištva in lesenih izdelkov sploh. Upravo muzeja sestavlja direktor ali v stilu splošne feminizacije muzejskih poklicev direktorica, ki je glede na dosedanjo izkušnjo vedno naslednja kustosinja z najdaljšim delovnim stažem, vendar verjamem, da je to bolj stvar vsakokratne realne situacije kakor imperativ. Kot nepogrešljivi del muzeja pa so tu še poslovna sekretarka in računovodkinja Darinka Krauthaker, tajnica Nada Žganjar, čistilka Jožefa Katančič, v recepciji pa s pristojnostjo vodstev po razstavah uraduje Cveto Cvetko. Predstavitev ljudi, ki so oblikovali ali oblikujejo muzej, je najbolj jasna predstavitev muzeja. Muzej so zbirke, so izjemni predmeti nacionalne kulturne dediščine, so razstave, so publikacije, so delavnice, predvsem pa so ljudje. Ljudje so tisti, ki delajo muzej, ki uresničujejo njegovo poslanstvo, so stik s skupnostjo, njihove zamisli in ideje so prvo gibalo razvoja. Muzej je v službi skupnosti in njenega razvoja, zato je ustanovljen in temu je namenjeno njegovo delovanje. Pomembno pa je seveda, kako muzej doseže, da skupnost prepozna njegovo službo za svojo. Odzivi okolja so vedno presenetljivi, muzej pa se giblje skozi programe in projekte, skozi izobraževanje in vzgajanje, malo sredi žarometov, malo sredi pozabe. Pokrajinski muzej za Pomurje so skozi petdeset let njegove zgodovine nekajkrat dobro ujele in pretresle turbulence upravnih in političnih posegov v koncept njegovih pristojnosti in upravljanja, ki še vedno trajajo. Ves čas pa je v ospredju vprašanje, koga in kdaj bomo na tej poti uspeli prepričati: državo, da je pokrajinski muzej v bistvu nacionalni muzej na delu državnega ozemlja in da je dediščina, ki jo hrani, nacionalnega pomena ali lokalne skupnosti, ki bodo končno spoznale perspektivo svojega skupnega razvoja v formalno ustanovljenih pokrajinah in za potrebe teh pokrajin ustanovljenih javnih zavodov. Morda zgolj mestno občino, ki se bo kot pokrajinsko središče borila za status svojih pokrajinskih ustanov, brez katerih to ne more biti. Prava perspektiva pa je le skupek vseh treh komponent in nobena, ki bo izključila drugo ne bo popolnoma uspešna. Odvisnost od političnega sistema ali delovanja uprave je samo odraz dejstva, da je muzej družbena ustanova, ki ni in ne more biti ločena od okolja, v katerem deluje. Pa vendar je muzej predvsem strokovna ustanova in v letih, ko se tako ali drugače mimo njega odloča o njegovi usodi je izpeljal vrsto projektov, ki so se rodili iz ideje njegovega poslanstva. Ciklus nekega dotedanjega razvoja se je pred šestimi leti končal s posebnim priznanjem Evropskega muzejskega foruma za stalno razstavo, ki je bilo le nekakšen vrh drugih priz- Slavnostni govornik dr. Peter Kos in pomurski glasbeniki. 17 kultura številka 44 nanj za isti projekt. Potem, ko so se tudi v drugih muzejih po Sloveniji odpirale nove stalne postavitve in smo iskali primerjav, pa smo bili v muzeju najbolj ponosni na priznanje, ki smo si ga dali sami. To je katalog stalne razstave, ki je veliko več kot katalog razstavljenih predmetov, je bibliografija vsega najpomembnejšega do tedaj napisanega o Prekmurju na družboslovnem področju, je skupni izdelek več avtorjev, ki delajo v pokrajini in tistih, ki delajo na različnih koncih države ali izven nje pa imajo v svojih raziskavah kaj povedati o tej pokrajini. Temu konceptu že od leta 1990 sledi tudi Zbornik soboškega muzeja, edina periodična družboslovno - humanistična publikacija v pokrajini. Nagrade muzeja niso uspavale. Po stalni razstavi je bilo zasnovanih še več celovitih projektov ali razstav: Ludvik Vrečič 1900 -1945, Na prelomih tisočletij, Neznano Prekmurje - zapisi preteklosti krajine iz zraka, Modro zlato - svet vode in Neskončen dih. Dve stalni razstavi: Spominska soba Frana Kovačiču v Veržeju in kompleks Rokodelske delavnice in domače dejavnosti na gradu Grad ter več manjših razstavic, monografij, katalogov, zloženk, razprav, člankov, filmov,... ki so jih kot avtorji ustvarili ali pri njih sodelovali delavci tega muzeja. In načrtov za prihodnost prav tako ne manjka. V njih je postavitev stalne likovne zbirke Od gotike do modernizma, Kološevega kabineta umetniške fotografije, ureditev pedagoških delavnic, razstavišča za občasne razstave, razširitev muzejske trgovine in ureditev muzejske kavarne v stilu podobnih muzejskih centrov po svetu in sedaj že tudi v Sloveniji. Stalna razstava naj bi bila le začetek nastajajočega muzejskega centra v soboškem gradu, ki bi poleg drugih kulturnih zavodov in ustvarjalcev generiral kulturno dogajanje v mestu in pokrajini, mu dal nekaj močno potrebnega sijaja, predvsem pa ustvarjal okolje omikanih in razgledanih ljudi. V okviru takšne strategije muzej že vrsto let ponuja različne razvojne koncepte in načrte, v ospredju katerih je kulturna dediščina. Eden od primerov uspešnega sodelovanja med gospodarstvom, javnim zavodom, občinami in ministrstvom bi lahko bil Center za hranjenje arheološkega gradiva z arheološkim muzejem ob Soboškem jezeru. Kajti muzeji so oz. so lahko kraji živahnega dogajanja. So lahko kraji druženja, izobraževanja, polnega doživetja mnogih svetov in brezmejnih dimenzij človekovega bivanja, umetniškega užitka ali navdiha. Muzeji so eni od tistih, ki v svojih interpretacijah dediščine nadgrajujejo človekovo vsakdanjost in jo podajajo v svet upanja. Ne zato, ker zgolj skrbijo za materialne ostanke preteklosti, ampak predvsem zato, ker pripovedujejo o svetu zunaj te materialnosti. Svetu brez katerega ni kvalitetnega življenja. To je naša zaveza prihodnosti, zaveza prihodnjih petdesetih let. Metka FUJS Fotografije: Tanja ZRINSKI Druga z leve, prva direktorica Pokrajinskega muzeja, Vlasta Koren. ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA Pokrajinski muzej v Murski Soboti je izdal že osmi Zbornik soboškega muzeja, ki pa je obeležen s polstoletnim delovanjem te regionalne inštitucije. Urednik Janez Balažic je prispelo in objavljeno gradivo razporedil v dva glavna sklopa: Priložnostni zapisi in Razprave in članki. Prvi del je posvečen jubileju muzeja - petdesetletnici obstoja in delovanja. Prispevke so prispevali urednik Balažic z uvodno besedo, književnik Feri Lainšček s pesmijo Demoni, ravnateljica Metka Fujs, ki je prikazala prehojeno pot muzeja do njegovega jubileja (Muzej - skupnost - razvoj) ter Franc Kuzmič, ki je v krajšem zapisu orisal delovanje muzejske strokovne knjižnice, ki šteje že čez 15.000 knjižnih enot. V Razpravah in člankih se je enaindvajset vidnih avtorjev lotilo različnih tem, ki se nanašajo pretežno na Prekmurje, širše severovzhodno področje Slovenije in sploh Slovenije ter muzeologije. Najprej se zvrstijo arheološke razprave (Irena Šavel, Mitja Guštin, Iva Mikl Curk, Branko Kerman), nato zgodovinske (Darja Kerec, Andrej Hozjan, Vinko Škafar, Mihael Kuzmič, Jasmina Litrop), umetnostnozgodovinske (Mija Oter, Anabelle Križnar, Ferdinand Šerbelj, Franc Obal, Janez Balažic), etnološkoantropološke (Janko Durič, Borut Brumen, Mirjam Mencej, Marija Klobčar, Jelka Pšajd, Andrea HaberlZemljič) ter muzeološke (Jože Hudales). Besedila spremlja bogato dokumentarno slikovno gradivo, kakor tudi povzetki v angleščini oz. nemščini. Tudi ta zbornik bo nedvomno nadvse dobrodošel vsem, ki jih naša pokrajina zanima tako ali drugače. Velja pa še omeniti, da je javnosti celotna vsebina tega zbornika zdaj prvič dosegljiva tudi na internetnih straneh (http://www.pok-muzej-ms.si/) F. K 18 junij 2005 KULTURA Mörski festival kitare 2005 10. aprila letos je izzvenel drugi Morski festival kitare, ki ga organizira Glasbena šola Murska Sobota. Ideja, ki je nastala v letu 2003, je zaživela marca lani, ko smo Festival izvedli prvič. Prijavljenih je bilo 36 tekmovalcev, kitaristov iz glasbenih šol severovzhodne Slovenije. Letošnja udeležba je močno presegla lanske okvirje, tako smo s 111 tekmovalci iz štirih držav (Hrvaška, Srbija in Črna Gora, Italija in Slovenija) dosegli slovenski rekord na tem področju. Imeli smo na primer večjo udeležbo kot na državnih tekmovanjih, ki jih organizira TEMSIG (Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov). Še bolj pomembno je, da smo bili ob dvodnevni prireditvi priča izjemni glasbeni nadarjenosti mladih glasbenikov, ki so tekmovali v šestih starostnih kategorijah do 19 let. Nivo njihovega tehničnega znanja, muzikalnosti in umetniškega vtisa, ki so ga dosegli z mojstrskim obvladovanjem svojega glasbenega instrumenta, je bil na tako visoki ravni, da je mednarodno sestavljena štiričlanska strokovna žirija pri ocenjevanju imela izredno težko delo, ki pa ga je opravila strokovno in korektno. Člani žirije so bili: Vera Ogrizovic (Fakulteta muzičkih umetnosti, Beograd), Tomaž Rajterič (Akademija za glasbo, Ljubljana), Sašo Lamut (SGBŠ, Maribor) in Vojko Vešligaj (SGBŠ, Maribor). Tekmovalcem so bila v vsaki kategoriji podeljena priznanja (zlato, srebrno, bronasto) in tri nagrade (1., 2., 3.) v obliki vrednostnih bonov. Podeljena je bila tudi posebna nagrada za najobetavnejšega kitarista festivala, ki jo je dobila Tanja Cibiz iz Glasbene matice Trst. Posebna nagrada je bila klasična kitara Yamaha. Poleg nagrajencev, so se na zaključnih koncertih obeh tekmovalnih dni predstavili tudi koncertna kitaristka Vera Ogrizovic iz Beograda (tudi članica žirije) in kvartet kitar AMARCORD iz Slovenije. Zaključne koncerte ter podelitve priznanj in nagrad so spremljali bučni aplavzi. Ker smo z dogajanjem zapolnili vrzel, nastalo v letih, ko ni državnega tekmovanja za kitaro solo (vsake tri leta), smo tisti, ki smo vseskozi spremljali dogajanje in v njem uživali, bili priča nabito polni dvorani soboškega gradu skozi oba dneva Festivala. Bilo bi lepo, da bi tudi regija in predvsem regijsko središče Murska Sobota to sprejela za "svoje", temu primerno pomagala, da se ta projekt nadaljuje in razvija, saj smo končno dosegli, da se tako pomembna prireditev kot je Festival, izvaja izven slovenskih “velemest". NAGRAJENCI IN DOBITNIKI PRIZNANJ Glasbena šola Murska Sobota in z njo vsi zaposleni, smo prevzeli poslanstvo razvoja glasbene kulture v našem okolju in ga uspešno izvajamo. Vsi, ki poznate naše delo, spremljate koncerte resne glasbe bodisi v domačem okolju bodisi jih obiskujete v Mariboru, Ljubljani, Gradcu ali Dunaju veste, koliko znanja, sposobnosti, odrekanja, discipline in časa je potrebno za dosego velikih uspehov na našem področju. Pojasniti je treba, da so izjemne glasbene sposobnosti posameznika le drobec pomoči pri velikem delu, delu in še enkrat delu, brez katerih "veliko delo" ne rodi pravih rezultatov. Važno pri tem je, da okolje, v katerem se mladi, perspektiven človek rodi, vso zadevo podpira in pomaga k dosegi ciljev. Najpomembnejše pa je, da strokovnjaki, ki se ukvarjamo s prepoznavnostjo, učenjem, vodenjem, svetovanjem in vzgojo talentov, to delamo dobro in z veliko mero odgovornosti. Seveda pa nam je potrebno pri tem tudi zaupati. Mislim, da lahko strokovnost in odgovornost podkrepimo z vsakoletnimi rezultati tekmovanj naših učencev, ki so vedno višji in množičnejši. Jasno je, da tega brez kadrovske okrepitve na šoli v smislu števila zaposlenih, predvsem pa v smislu strokovne usposobljenosti in doslednosti, ne bi dosegali. Zato vem, da je to prava pot, vsem učencem in mentorjem čestitam za uspehe in želim, da vztrajate naprej. Nagrajenci in dobitniki priznanj v tem šolskem letu: Morski festival kitare 2005, april 2005 Matjaž Vöröš - zlato (E. Žalik), Luka Petrijan - bronasto (G. Djuric), Anja Kisilak - bronasto (G. Djuric), David Kreslin - zlato in 1. nagrada (D. Stanišic), Petra Ropoša - zlato (E. Žalik), David Vojvodic - srebrno (D. Stanišic), Urška Kodila - bronasto (G. Djuric), Gabriel Beltran - srebrno (E. Žalik), Tomaž Recek - srebrno (D. Stanišic), Tomaž Vöröš - srebrno (G. Djuric), Jernej Hanc - zlato in 3. nagrada (D. Stanišic), Nives Zver - zlato in 3. nagrada (D. Stanišic) Regionalno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Niko Hari - srebrno, Niko Pelc - zlato (harmonika, D. Prasl), Alen Pivar - zlato, Vid Ščavničar - zlato, Matjaž Balažic - zlato (harmonika, M. Zavec), Dominik Kranjc - srebrno (harmonika, I. Varga), Antolin Črtomir - srebrno, Tomi Došen - zlato (tolkala, D. Dimitric), Mitja Horvat - zlato (trobenta, Š. Zrinski), Jernej Hanc in Nives Zver - zlato (kitarski duo, D. Stanišic) Državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Niko Pelc - srebrno (harmonika, D. Prasl), Alen Pivar - bronasto, Vid Ščavničar - bronasto, Matjaž Balažic - zlato (harmonika, M. Zavec), Tomi Došen - bronasto (tolkala, D. Dimitric), Mitja Horvat - srebrno (trobenta, Š. Zrinski), Jernej Hanc in Nives Zver - bronasto (kitarski duo, D. Stanišic) Regionalno tekmovanje zborov v Lendavi Mladinski pevski zbor GŠ Murska Sobota - srebrno (G. Bratina) Mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Puli Alen Pivar - 2. nagrada, Vid Ščavničar - 2. nagrada, Matjaž Balažic - 2. nagrada (M. Zavec), Dominik Kranjc - 2. nagrada (I. Varga) Mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Castel Fidardu (Italija) Matjaž Balažic - 7. mesto (M. Zavec) Mednarodno tekmovanje kitaristov v Gorici (Italija) Tomaž Vöröš - 1. mesto in specialna nagrada (G. Djuric) Mednarodno tekmovanje violinistov Etude i skale v Zagrebu (Hrvaška) Ekaterina Lepoša - 9. mesto (-. Babin) Mednarodno tekmovanje pihalcev v Požarevcu (Srbija in Črna Gora) Mojca Hazl - srebrno (M. Ignjatovic) Erna LUKAČ 19 kultura številka 44 Dom človeškemu spominu Pokrajinski muzej v Murski Soboti - 50 let P okrajinski muzej v Murski Soboti ima svoje zametke v Prekmurskem muzejskem društvu, ustanovljenem leta 1935, čeprav je že leta 1915 bogoslovec Jožef Baša zapisal, da je potrebno v Prekmurju ustanoviti muzej. Ideja o vnovični potrebi po muzeju je ponovno zaživela leta 1928. Jeseni leta 1934 so Frane Gumilar, Vilko Novak in Vladimir Škerlak poslali raznim časopisom po Sloveniji v objavo poziv "za prekmurski muzej". V njem so poudarili potrebo po raziskovanju pokrajine ob Muri, zato so vabili k "sodelovanju vse, ki delajo z razumevanjem snovanje našega muzeja". Sprva so določili prostor za muzej v grajski kapeli, a so 25. februarja 1940 sklenili, da zaradi prevelikih stroškov za obnovo to ne bo izvedljivo. Upravitelj soboške osnovne šole Franc Gabrijelčič je ponudil en prostor v šoli, a tudi to ni bilo sprejemljivo, saj naj bi bila v tem prostoru shranjena še nekatera učila. Potrebo po muzeju so prav tako poudarili slovenski zgodovinarji na svojem drugem zborovanju leta 1940 in v 4. točki pozdravili prizadevanje Prekmurskega muzejskega društva za ustanovitev narodopisnega muzeja v Murski Soboti, ki naj mu oblasti omogočijo primerno nastanitev. Vseeno so našli na omenjeni šoli še večjo in primernejšo sobo. Za konserviranje in restavriranje predmetov so zaprosili mariborski muzej, ki je na to tudi pristal. Ves čas druge svetovne vojne so se potegovali za primeren prostor, kjer bo domoval muzej, saj so zbrali kar prilično gradiva. Z nastopom madžarskih okupacijskih oblasti je društvo prenehalo obstajati, zbirka je ostala na šoli in soboški župan Ferdinand Hartner je poslal predsedniku društva Francu Gumilarju dopis, v katerem mu naroča, naj zbirko izroči gimnazijskemu profesorju Belu Balintu. Istočasno je šolski nadzornik R. Rhossoczy, vodja prosvetne ekspoziture za Prekmurje in Medžimurje, državnemu nadzorstvu v Pešto sporočil, da je v Murski Soboti posebna prekmurska muzejska zbirka. Inštitut v Budimpešti je poslal dr. Avgusta Pavla, takrat kustosa v muzeju v Sombotelu, da prenese zbirko v Sombotel, kjer naj bi ustanovili poseben oddelek za Prekmurje. Dr. Pavel je skupaj z prej omenjenim Balintom naredil popis gradiva, ki je obsegal 1575 enot. Nato so zbirko iz šole prenesli v Delavski dom. Po vojni je dal Bela Horvat, takrat pooblaščenec komisije za zaščito spomenikov, prenesti zbirko nazaj v šolo in nato v soboški grad, kjer so dobili tri prostore. Naposled je Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo LRS na seji 21. januarja 1955 sprejel sklep o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja za Pomurje s sedežem v Murski Soboti. V odločbi so v drugi točki zapisane naloge muzeja, in sicer: zbira, shranjuje, znanstveno ureja in obdeluje muzejsko gradivo, strokovnjakom omogoča znanstveno preučevanje svojih zbirk, pripravlja razstave, skrbi za strokovno vodstvo in izdaja propagandne publikacije. Muzej je upravljal muzejski odbor, njegove sklepe pa izvrševal ravnatelj muzeja. Financiranje je bilo iz proračuna Okrajnega ljudskega odbora. Otvoritev muzeja je bila oktobra 1956, svoje prostore pa je dobil v soboškem gradu. Ravnateljica muzeja je postala Vlasta Koren. Leta 1957 je deloval na 432 m2 površine. K muzeju je bil priključen tudi oddelek NOB v Ljutomeru, ki je tam deloval od leta 1952. Že po nekaj letih, po besedah Vlaste Koren, muzej ni bil le nekakšna reprezentativna kulturna ustanova, ampak pomemben kulturni in znanstveni dejavnik v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Ravnateljica muzeja je konec leta 1957 zapisala o težavah, s katerimi se je muzej soočal: "Prostori, v katerih je razstavljeno gradivo, so že zdaleč prenapolnjeni. Za uspešen razvoj so potrebni novi prostori. Če pričakujemo od muzeja, da nam da s svojimi razstavnimi zbirkami čim popolnejšo, z naprednih gledišč urejeno podobo ljudske kulture in njegovega razvoja do danes, moramo storiti vse, da bo tej kulturno vzgojni ustanovi zagotovljen nemoten razvoj, da dobi ustrezne prostore." Leta 1959 je bil muzej umeščen v prvem nadstropju gradu v štirih prostorih. Prvotna razstava je zajemala narodnoosvobodilno gibanje v Pomurju, nekaj kulturnozgodovinskega gradiva, največ pa vsekakor narodopisnega gradiva, saj je bila edina redno zaposlena strokovna delavka vodja in edini kustos po izobrazbi etnografinja. Narodnoosvobodilno gibanje je bilo prikazano s slikami, dokumenti, muzealijami in orožjem zgolj v enem prostoru. V prvem delu je bil prikazan odmev na proglas sovjetske republike v Prekmurju, politične stranke do leta 1929, odmevi volitev v Prekmurju, ilegalno delo partije, delovanje DKFD in KPA. V drugem delu je bila prikazana internacija v Bileci, potem še druga svetovna vojna v Prekmurju. Oblikovalec prostora in vitrin je bil arhitekt Feri Novak. Narodopisno gradivo je bilo razstavljeno v dveh sobah. Poudarek je bil predvsem na materialni kulturi, poljedelstvu, lovu in ribolovu, obrti, narodni noši, ljudski umetnosti in ljudskemu pravu. Zanimiv je bil interier kmečke sobe. Kulturnozgodovinsko gradivo je bilo prikazano v grajskem baročnem salonu. V njem so bile oljne slike velikega formata na platnu, zanimiva sablja grofa Szápáryja in porcelan iz evropskih delavnic. Veliko že zbranega gradiva je bilo zaradi prostorske stiske deponiranega. V celoti je bilo deponirano arheološko gradivo. Muzej je imel zbrane kamnite sekire, ki so jih izkopali pri vinogradniških opravilih in oranju. Precej gradiva je bilo iz obdobja antike, opravili pa so prav tako izkopavanja pri Dolgi vasi. Zanimivo je, da so že takrat razmišljali o galeriji, "ki bi našemu človeku v provinci posredovala poznavanje umetnosti, posebno domače." 20 VABILO NA JUBILEJNE SOBOŠKE DNEVE Tradicionalni Soboški dnevi, ki bodo potekali od četrtka, 23. do nedelje, 26. junija, bodo letos za našo mestno občino posebej pomembni, saj bodo jubilejni. So namreč deseti in prvi, na katerih bo poudarek na domači ustvarjalnosti. prireditve se bodo odvijale v mestnem parku, na grajskem dvorišču, na ploščadi pred gradom, v katoliški in evangeličanski cerkvi, mestnem središču in prvič celo na "streji" - skratka, v mestu Murska Sobota. Program za letošnje Soboške dneve je pomagala pripraviti komisija za kulturo, ki sem jo imenoval v začetku letošnjega leta. Soglašala je, da dobijo priložnost nastopa domači izvajalci, oziroma glasbeni in drugi umetniki ter kulturniki, povezani s pokrajino ob Muri, pa tudi, da bodo v okviru letošnjih Soboških dnevov imeli svoj dan mladi. Ta bo petek, 24. junij, ki je zaključni dan šolskega leta, ko je v soboškem parku posebej živahno. Prvi dan letošnjih soboških dnevov, četrtek, 23. junija, pa bo namenjen druženju starejših občanov mestne občine, ki so v okviru svojega društva upokojencev pripravili pester program. Preberete ga lahko v nadaljevanju priloge Soboških novin in shranite za čas, ko bodo Soboški dnevi 2005 potekali. Posebej Vas vabim na praznični sobotni dan, dan slovenske državnosti, ko se želim srečati z Vami in Vam v večernem nagovoru na osrednjem prireditvenem odru nameniti izbrane besede, ob glasbi, v nastopih glasbenih skupin in drugem dogajanju na različnih prizoriščih. Gotovo ne boste spregledali prazničnega ognjemeta, ki bo razsvetlil nebo nad parkom in mestom ter uživali na prireditvah, ki vam jih pripravljamo na različnih lokacijah. Gre za različne zvrsti glasbe in drugo pestro kulturno ponudbo. Klasični in komorni glasbi lahko prisluhnete v obeh akustičnih cerkvah, glasnejši in živahnejši na osrednjem prireditvenem odru v soboškem parku, v poznih večernih urah pa nastopajočim na grajskem dvorišču. Izvedbo tradicionalnih Soboških dnevov so tudi letos omogočili številnimi sponzorji, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujem tudi v Vašem imenu, saj so Soboški dnevi tudi zaradi njihove finančne podpore brez vstopnine. Hvala za zaupanje! Drage občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, Pomurke in Pomurci ter drugi obiskovalci, želim, da jubilejni Soboški dnevi, ne bi šli neopazno mimo Vas. Naj so priložnost za prijetna druženja in srečanja s prijatelji v mestnem parku ter na ostalih prizoriščih prireditev. Vaš župan, Anton Štihec PROGRAM SOBOŠKIH DNEVOV 2005 Četrtek, 23.6.2005 17.00 Galerija Murska Sobota strokovno vodstvo po likovni razstavi IRENE BRUNEC - TÉBI 17.30 grajsko dvorišče RAZSTAVA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MURSKA SOBOTA 18.00 predprostor grajske dvorane RAZSTAVA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA 18.00 promenada izpred restavracije zvezda do osrednjega prizorišča v parku PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA 19.00 prizorišče pri gradu PREDSTAVITEV KULTURNE DEJAVNOSTI DRUŠTEV UPOKOJENCEV MO M. SOBOTA 20.00 prizorišče pri gradu PREKMURSKI PLESI IN PESMI ljudska glasba in plesi 20.00 Cerkev sv. Nikolaja koncert DAMJAN STANIŠIĆ in CVETO KOBAL kitara in flavta 21.00 -22.30 - prizorišče pri gradu koncert HORIZONT Petek, 24. 6. 2005 18.00 pred restavracijo Zvezda PREKMURSKA GODBA BAKOVCI 9.00 - 0.30 - prizorišče pri gradu "SOBOŠKI DAN MLADIH" 9.00 park, bolnišnica Murska Sobota Eva Škofič Maurer - KLOVNESA - PRINCESA 15.00 prizorišče pri gradu Jana Stržinar - VILINKINE MAVRIČNE CVETLICE - lutkovna predstava za otroke 16.00 prizorišče pri gradu Gledališče Torpedo - POGREB 18.30 - 22.00 - prizorišče pri gradu STEKLI PSI, DEMIRON, BOARDWALK CASINO, KLEEMAR - nastop mladih domačih glasbenih skupin 19.00 - 22.00 - dvorišče Staneta Rozmana 1 c "Z IDEJO NA STREJO", MLADA BELTINŠKA BANDA, T&T, BLUE GROOVE 20.00 Evangeličanska cerkev Harmonikarski trio SL0-A3, koncert 22.00 prizorišče pri gradu ZMELKOOW, koncert 23.30 grajsko dvorišče PSYCHO-PATH, koncert Nedelja, 26. 6. 2005 18.00 pred restavracijo Zvezda Pihalni orkester Murska Sobota 18.00 grajsko dvorišče Gledališka skupina Galex KDO SE BOJI ZDRAVIL gledališka predstava za otroke 19.00 prizorišče pri gradu D’KWASCHEN RETASHY, koncert 20.00 Cerkev sv. Nikolaja kitarski kvartet AMARCORD, koncert 20.00 prizorišče pri gradu koncerti prekmurskih skupin, udeleženk festivala Narečna popevka 2005 20.00 - HALGATO BAND 21.00 - ŠTRK 22.00 - LANGA 23.00 grajsko dvorišče BLACK BALLON, koncert ČETRTEK, 23. junij 2005 Četrtek, 23. junij 2005, ob 17. uri, Galerija Murska Sobota strokovno vodstvo po likovni razstavi IRENA BRUNEC - TÉBI Samostojna razstava del akademske kiparke in slikarke Irene Brunec-Tébi i z delovnim naslovom "Labirint: Fontana misterioznih stičišč" bo odprta od 9. junija do 1. julija 2005. Irene Brunec-Tébi je rojena v Murski Soboti leta 1960. Leta 1992 je diplomirala pri prof. Slavku Tihcu in prof. Tomažu Brejcu na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa čez pet let na isti akademiji še na Oddelku za slikarstvo pri prof. Andreju Jemcu in prof. Tomažu Brejcu. Kar nekajkrat je študijsko obiskala Pariz, enkrat tudi Berkley v Kaliforniji. Leta 2001 je kot umetnica gostovala v Betlehemu, Pennsylvania. Četrtek, 23. junija 2005, ob 17.30 uri, grajsko dvorišče RAZSTAVA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MURSKA SOBOTA Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev ter sekcija domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota organizirata tudi letos v času soboških dnevov razstavo, ki bo potekala pod arkadami soboškega gradu. Četrtek, 23. junija 2005, ob 18. uri, predprostor grajske dvorane otvoritev razstave RAZSTAVA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA V preddverju grajske dvorane bo otvoritev razstave grafičnih del članov likovne dejavnosti pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Člani se ljubiteljsko ukvarjajo z likovno dejavnostjo in sodelujejo na raznih razstavah doma in v tujini, kjer dosegajo zavidljive rezultate. Četrtek, 23. junij 2005, ob 18. uri, promenada od restavracije Zvezda do osrednjega prizorišča v parku koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA Ustanovitev orkestra seže v daljno leto 1933, ko je godba na pihala, pod vodstvom učitelja in kapelnika Mirka Tuša, s svojim igranjem prvič razveselila Sobočane. Po drugi svetovni vojni je stvari vzel v svoje roke takrat vojaški kapelnik, kasneje učitelj na glasbeni šoli, Jože Grlec, ki je godbo zelo uspešno vodil do upokojitve leta 1980. Po sedemnajstletnem vodstvu Ladislava Vöröša, takratnega ravnatelja soboške glasbene šole, je delovanje zamiralo in se znova oživljalo vse do leta 2002, ko je sedanji dirigent Simon Novak dopolnil in posodobil repertoar godbe. Po 70. letih stopa Pihalni orkester Murska Sobota v novo desetletje osvežen in deloma pomlajen, kar je zagotovilo za nadaljni obstoj. Sobota, 25. 6. 2005 9.00 Trg zmage RAZSTAVA STARODOBNIH VOZIL 10.00 prizorišče pri gradu SREČANJE POMURSKIH UPOKOJENCEV 18.00 izpred restavracije Zvezda promenada do osrednjega prizorišča v parku PREKMURSKA GODBA BAKOVCI IN MAŽURETKE 19.00 Evangeličanska cerkev VOKALNA SKUPINA BEL CANTO, koncert 19.00 prizorišče pri gradu OTROŠKE IN MLADINSKE PLESNE SKUPINE 19.30 prizorišče pri gradu REGINA koncert 20.30 prizorišče pri gradu SLAVNOSTNI NAGOVOR ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ANTONA ŠTIHCA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU 20.45 prizorišče pri gradu ZDENEK BILY DIXIELAND BAND, koncert 21.45 - 23.00 - prizorišče pri gradu ŠPIRIT BAND, koncert 22.30 OGNJEMET 23.00 grajsko dvorišče OBČUTEK ZA VETER, koncert II. Četrtek, 23. junij 2005, ob 19. uri, prizorišče pri gradu ljubiteljska ustvarjalnost PREDSTAVITEV KULTURNE DEJAVNOSTI DRUŠTEV UPOKOJENCEV MO M. SOBOTA S kulturnim programom se bodo predstavila društva upokojencev naše občine: Komorni pevski zbor Vladimir Močan in literati literarne dejavnosti Društva upokojencev Murska Sobota, Upokojensko žensko pevsko društvo Püngrad iz Kroga, Pevski zbor društva upokojencev in krajevne skupnosti Černelavci in Ljudski godci in pevci Černelavci. Četrtek, 23. junij 2005, ob 20. uri, prizorišče pri gradu ljudska glasba in plesi PREKMURSKI PLESI IN PESMI V enournem programu se bodo izmenjevale plesne in glasbene skupine. Predstavili se bosta najuspešnejši prekmurski folklorni skupini: odrasla folklorna skupina KUD Jožef Košič iz Bogojine z goričkimi plesi in otroška folklorna skupina KUD Beltinci s spletom plesov Gostüvanje se slüjži. Prekmurske ljudske pevce in godce pa bodo zastopali: Kvartet ljudskih pevcev KUD Bogojina, ki se je lani udeležil državnega srečanja, Ljudski pevci Gornji Senik, ki negujejo ljudsko izročilo Porabja ter Ljudski godci Černelavci. Njihova posebnost je igranje na osem različnih predmetov in diatonično harmoniko. Četrtek, 23. junij 2005, ob 20. uri, cerkev sv. Nikolaja koncert DAMJAN STANIŠIČ IN CVETO KOBAL, kitara in flavta Priznana glasbena umetnika, flavtist Cveto Kobal in kitarist Damjan Stanišić, sta prvič skupaj nastopila decembra 2002 prav v Murski Soboti. Odtlej mnogo koncertirata doma in v tujini. Deležna sta izjemnih odzivov občinstva in prejemata odlične ocene strokovne kritike, ki med drugim pravijo: "Hladno notranjost cerkve sta v uri in pol ogrela z odličnimi izvedbami slovenskih, srbskih in drugih skladateljev glasbe za flavto in kitaro..." Delo, februar 2004 "Kobal in Stanišič sta se resnično razkrila kot odlična solista, ki obvladujeta zmožnosti skupnega muziciranja dveh tako nežnih in liričnih inštrumentov." Delo, februar 2004 "...Z izvedbami zelo pestrega programa dvigujeta občinstvo na noge na vsakem koncertu..." Večernje novosti, Srbija in Črna gora, november 2003 Četrtek, 23. junij 2005, ob 21. uri, prizorišče pri gradu koncert HORIZONT Skupina obstaja že deset let, v današnji zasedbi pa igra štiri leta. Sestavlja jo pet prekmurskih glasbenikov, ob vodji ansambla Damjanu Zveru (bariton, bas kitara, vokal) še Boštjan Pozderec (harmonika, klaviature, vokal), Daniel Nedelko (trobenta, bobni, vokal) Daniel Šarkezi (kitara, vokal) in Željko Ritlop (klarinet, saksofon, klaviature in vokal). Vsi so glasbeno izobraženi, igrajo pa glasbo različnih zvrsti, od narodnozabavne do zimzelene, popularne in rock glasbe. PETEK, 24. junij 2005 Petek, 24. junij 2005, ob 18. uri, pred restavracijo Zvezda koncert PREKMURSKA GODBA BAKOVCI Predstavitev Prekmurske godbe Bakovci je pri sobotnem sporedu. Petek, 24. junij 2005, ob 9. uri, park, bolnišnica Murska Sobota Predstava za otroke EVA ŠKOFIČ MAURER - Klovnesa - princesa "A se gremo?" se začne predstava Klovnesa - princesa. Nastop je mozaik cirkuških veščin, ki ga skupaj z mano gradijo otroci. Nagajiva vrvohodka, nadebudna učiteljica, ki vam prikaže, odkod izvira žongliranje, nerodna pevska zvezda in Trnuljčica - vse v eni osebi. Je diplomantka Moskovske akademije za cirkuško in estradno umetnost in sanktpeterburške akademije za gledališče, glasbo in film. Kot klovneso Miko- Mako jo lahko vsak teden gledate na nacionalni tv v oddaji "Pravljice Mike-Make". V Sloveniji je ustanoviteljica in vodja mednarodnega projekta "Klovni-zdravniki". Petek, 24. junij 2005, ob 15. uri, prizorišče pri gradu lutkovna predstava za otkroke Jana Stržinar - VILINKINE MAVRIČNE CVETLICE Vilinka je ena izmed priljubljenih pravljičnih iger Jane Stržinar. Po vrsti že deveta. Morda bo sčasoma postala najljubša. Zakaj? Zaradi iskrenosti, s katero popelje gledalce v Pravljični svet - ki pa je vendarle tudi človeški svet. Mladi gledalci seveda sledijo samo pravljici - in tako nezavedno srkajo Vilinkin plemenit odnos do narave. Ona ima rada cvetje - in njene cvetlice so zaradi tega čudežne. Rada ima skale, planine in gozdove - zato svet živi z njo, kot ona živi z njim. Petek, 24. junij 2005, ob 16. uri, park gledališka predstava GLEDALIŠČE TORPEDO - POGREB Predstava POGREB je doživela svojo premiero 5. maja 2000 v Ljutomeru in predstavlja ulično predstavo v najboljšem pomenu besede. Za spremembo od klasičnega pogreba predstavlja dejanje s pogrebnikovega zornega kota, upoštevanje njegove želje in ambicije. Zrcalo pa je postavljeno tudi samim pogrebcem (igralcem), ki imajo svoje težave ob dogodku, ki ga vsak na svoj način občuti, tudi duhovniki, ki jih v predstavi ne manjka. Vendar pa, konec dober, vse dobro. POGREB je sodeloval na Linhartovem srečanju 2000 v Murski Soboti in Radovljici, kar se je zgodilo prvič, da bi bila predstava v istem letu na obeh Linhartovih srečanjih. Prav tako je sodelovala na III. Ani Desetnici, Festivalu Lent, na Cankariadi v Vrhniki, v Idriji, Ribnici, na mednarodnem festivalu uličnih gledališč v madžarskem Nyirbatorju. Petek, 24. junij 2005, od 18.30 do 22.00, prizorišče pri gradu koncert štirih mladih domačih glasbenih skupin STEKLI PSI Soboška skupina STEKLI PSI se je razvila pod okriljem dveh članov - Big Popp-e in Don Dul-e, ki sta sestavljala skupino Nepridiprava in sta se z njo uveljavljala na lokalnem in tudi širšem področju. Don Dula je končal svoj projekt z naslovom "Godfather of HIP HOP". Od prvenca naprej se posveča večinoma produkciji ter promovira lastno glasbeno podlago. Tudi Big Poppa v prihodnosti napoveduje izid lastnega solo projekta. Danes skupino STEKLI PSI tvorijo Don Dula, Big Poppa ter Jerry, ki pravijo da živijo HIP HOP life, "šopajo" pa ulični underground rap. DEMIRON Prekmurski hardrockerji prihajajo iz Murske Sobote. Skupina deluje že od leta 2000, preigravajo pa večinoma svoje avtorske skladbe. Prav na dan mladih v okviru Soboških dnevov bodo prvič v živo predstavili čisto svež material. BOARDWALK CASINO Boardwalk Casino je nastal leta 2001 na pobudo Rajka Marjanoviča in Simona Zanjkoviča. Pridružili so se jima Sebastjan Dominko, Mojca Prejac in Kruno Karlovčec. Skupina je začela z ustvarjanjem avtorskih skladb, sprva v angleškem, nato pa v slovenskem jeziku. Ker pa so si želeli večji odziv publike, so v svoj repertoar dodali znane skladbe svetovnih izvajalcev. Njihovo glasbo bi lahko dali v zvrst rocka z mešanico pop-a in funk-a. Lotili so se pa tudi zahtevnejše naloge, prirediti avtorske skladbe in priredbe za izvedbo unplugged. KLEEMAR Prekmurskega producenta Mateja Končana bi po žanrski poti najlažje uvrstili v IDM, čeprav inteligentno plesno glasbo daleč presega in v svojo intimno godbeno mešanico uvršča še ostale zvrsti sodobne elektronike, semple kultnih filmov in postrokovske motive. Prav ti zadnji so verjetno ključni, saj za seboj potegnejo celo vrsto zvočnih aranžmajev, za katere je že ob prvem poslušanju jasno, da niso nastali izključno na elektro zelniku. Mašinske ritme Kleemar združi z organskimi zvoki analognih sintetizatorjev in minimalis- tičnimi kitarskimi prijemi, kar bo z živo zasedbo na Klubskem maratonu še nadgradil. Z elektronsko glasbo se je začel ukvarjati pred dobrimi petimi leti in v tem času razvil samosvojo zvočno podobo, ki združuje melanholične ambiente z analognimi ritmi in inteligentno odmerjenimi sempli. Kleemar z malce drugačnim pristopom na KM 04 edini zastopa barve elektronske glasbe in s tem daleč presega slovensko elektro povprečje zadnjih let. Petek, 24. junij 2005, ob 19.00, dvorišče Staneta Rozmana 1C koncert Z IDEJO NA STREJO Obiskovalci Soboških dnevov bodo lahko letos prvič doživeli edinstven koncert, ki se bo odvijal na strehi dvorišča ulice Staneta Rozmana 1 c, za soboško glasbeno šolo. Lokalna TV Idea - Kanal 10 bo neposredno prenašala nastop treh glasbenih skupin s tremi kamerami in dogajanje, ki ji že tretje leto omogoča prepoznavnost. Mlade, katerim je namenjen petkov soboški dan, ter ostale obiskovalce prireditve z Idejo na strejo vabimo, da večer preživijo ob dobri glasbi. Prisluhnili ji bodo lahko tudi gledalci lokalne televizije v Prekmurju in Prlekiji. MLADA BELTINŠKA BANDA Ustanovljena je bila l.1997 v okviru KUD Beltinci in sicer z namenom nadaljevanja bogate glasbene tradicije njihovega kraja. Njihovi nastopi so povsod navdušili, sodelovali so v radijski oddaji "Jaz pa nekaj znam", na etno večeru v okviru Beltinskega folklornega festivala ter imeli številne nastope. TV Slovenija je o njih posnela posebno oddajo v okviru mladinskega programa, ki je bila predvajana v tujini. Njihov glasbeni vodja je Samo Budna. Vsi člani so glasbeno izobraženi in obvladajo dva ali več instrumentov. Izdali so tudi zgoščenko in brošuro v kateri je tudi kratek opis ljudske instrumentalne glasbe. T&T T.N.T. je nastala Tistega Nenormalnega Torka letos. Bila je pač želja po "iti špilat". Skupino sestavljajo Andrej, Alja, Seba in Dodo, ki zraven vseh običajnih vsakodnevnih stvari igrajo pri različnih skupinah ali se ukvarjajo z glasbeno produkcijo. Nastop Na streji v sklopu Soboških dnevov bo prvi nastop skupine v MS. BLUE GROOVE Resnični vrhunec za ljubitelje bluesa. Glasba polna energijskih nabojev, pomešana s subtilnimi glasbenimi niansami s primesmi jazza. Skupina Blue Groove ne uporablja nobenih psihoakustičnih prijemov, da bi z njimi hipnotizirala poslušalce. Bluegroove je čudovita avtonomna glasba, ki ne potrebuje komentarjev, ki bi zbudili pozornost. Petek, 24. junij 2005, ob 20. uri, evangeličanska cerkev koncert SLO A3 - harmonikarski trio Med študijem harmonike na Univerzi za glasbo v Gradcu, se je trem slovenskim študentom Borutu Moriju, Dejanu Praslu in Mateju Zavcu porodila ideja o skupnem igranju. A preden so jo udejanjili, so diplomirali, vpisali podiplomski študij ali celo magistrirali, in počakali na avdicijo organizacije "Live music now", s sedežem v Avstriji, ki IV. podpira mlade glasbenike in jim omogoča koncerte. Tako so najprej veliko koncertirali v Avstriji, ob izteku lanskega leta pa so se predstavili tudi slovenski publiki. Gre za edino tovrstno zasedbo v Sloveniji, ki želi harmoniko predstaviti na zanimiv in drugačen način, kot smo ga v našem prostoru vajeni. Na mednarodnem tekmovanju v Puli letos so v konkurenci 14 držav osvojili prvo mesto z absolutno največjim številom točk med vsemi izvajalci. Petek, 24. junij 2005, ob 22.00, prizorišče pri gradu koncert ZMELKOOW "Smisel življenja je ležanje na plaži...". Začetki skupine Zmelkoow segajo še pred leto 1994, ko so izdali prvenec z imenom Kdo se je zbral? Po dveh letih koncertov je na trg prišel album Ciko, Pajo in Pako, za njim pa še Srebrna. Sledila sta uspešna albuma Pazi nosorog, kam stopaš s smislom življenja in Superheroji v akciji v stilu Batmana. V lanskem letu so izdali album imenovan Plošča. Njihova besedila druži izvirnost, šaljivost in hudomušnost. Javnost jih najbolj pozna po skladbah: Sergio, Gravitacija, Dekle je po vodo šlo, Bit, Batman ... Petek, 24. junij 2005, ob 23.30, grajsko dvorišče koncert PSYCHO-PATH Oster in brezkompromisen, a vedno dovolj melodičen kitarski "stoner" rock so s tremi izdajami in petimi spoti glasno ponesli onstran slovenskih meja. Nastopili so tudi na Bizarre festivalu v Nemčiji (glavni oder, 40.000 ljudi), imeli so koncertno turnejo po Skandinaviji, Italiji in Nemčiji ter večkrat po osrednji Evropi. Med drugim tudi kot predskupina Girls Against Boys (evropska klubska turneja) in Queens of The Stone Age (Križanke, LJ). Pri nas so pobrali vrsto glasbenih nagrad in priznanj. Izdaja "Desinvoltura" (distribucija Southern Records) je tako rekoč naprodaj po celem svetu, saj je album je izšel tudi v ZDA. Jeseni so bili na evropski turneji in imeli dosedaj tudi dve turneji po Angliji. P-P si zasluženo utirajo svoje mesto med najbolj atraktivnimi evropskimi rock skupinami. Pričakujemo novi, drugi single-video za pesem The Hella Outta Dodge. SOBOTA, 25. junij 2005 Sobota, 25. junij 2005, ob 9.00, Trg zmage razstava RAZSTAVA STARODOBNIH VOZIL Člani in članice motokluba VETERANI se trudijo, da v naši krajini, kjer živimo in delamo, ohranijo bogato tehnično kulturno dedišči no naslednjim generacijam. Tudi letos sodelujejo s svojimi vozili v sklopu SOBOŠKIH DNEVOV z razstavo starodobnih vozil. Sobota, 25. junij 2005, ob 10.00, prizorišče pri gradu srečanje SREČANJE POMURSKIH UPOKOJENCEV Vsakoletno srečanje pomurskih upokojencev je v različnih krajih Pomurja. Letos bo v času Soboških dnevov v Murski Soboti. V kulturnem programu se bo predstavilo več ustvarjalcev in poustvarjalcev iz vrst upokojencev iz celotnega Pomurja. Srečanje se bo zaključilo z zabavo z znano prekmursko glasbeno skupino STRICI, ki jo sestavljajo akademsko izobraženi glasbeniki. Sobota, 25. junij 2005, ob 18.00, promenada od restavracije Zvezda do osrednjega prizorišča v parku koncert PREKMURSKA GODBA BAKOVCI IN MAŽURETKE Godba je bila ustanovljena leta 1928 in spada med najstarejša kulturna društva v Prekmurju. Sestavlja jo 45 zelo mladih članov, ki jih od leta 1999 vodi prof. Željko Ritlop. Na lanskem državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb v Železnikih je Prekmurska godba Bakovci osvojila zlato plaketo v IV. težavnostni skupini. Lani so v okviru društva ustanovili tudi mažuretno skupino, ki se je javnosti prvič predstavila na decembrskem novoletnem koncertu godbe. Prekmurska godba Bakovci sodi med najbolj uspešna in aktivna kulturna društva v Mestni občini Murska Sobota. Sobota, 25. junij 2005, ob 19.00, evangeličanska cerkev koncert VOKALNA SKUPINA BEL CANTO Skupina deluje že osmo leto pod umetniškim vodstvom Gabriele Bratine, profesorice glasbe. Del svojega bogatega repertoarja, ki se spreminja iz leta v leto in obsega dela tujih in domačih skladateljev od renesanse do danes, so lani posnele na svojo prvo zgoščenko Zlato zrno. V zadnjih letih veliko potujejo po celotni Sloveniji in tujini ter sodelujejo z drugimi pevskimi in glasbenimi skupinami. Njihovi koncerti so vedno zelo dobro obiskani, kar priča o njihovi priljubljenosti in kakovosti. Sobota, 25. junij 2005, ob 19.00, prizorišče pri gradu ples OTROŠKE IN MLADINSKE PLESNE SKUPINE Na letošnjem Območnem srečanju otroških in mladinskih plesnih skupin v Murski Soboti so se najbolje odrezali: Zavod Flota - Šola za sodobni ples, Plesna skupina OŠ Puconci, Plesna skupina Osnovne šole III Murska Sobota in Plesna skupina Pikice Osnovne šole II Murska Sobota. Na Soboških dnevih bomo videli vse skupine, razen OŠ III, ki je v času prireditve odsotna. Koreografije za skupine so ustvarili Darko Vrebac, Simona Horvat in Vida Bukvič. Dobra uvrstitev na območnem srečanju jim je odprla vrata na Medobmočno srečanje plesnih skupin v Šentilju. V. Sobota, 25. junij 2005, ob 19.30, prizorišče pri gradu koncert REGINA Glasba spremlja Regino Kogoj od otroštva, saj je s petjem kot solistka izstopala že v osnovni šoli, v srednji pa je z duetom Pupa in Rudi zaslovela v rodnem Prekmurju ter opozorila nase medije. Med študijem v Ljubljani je spoznala skladatelja in kitarista Aleksandra Kogoja, s katerim sta postala najprej sodelavca, kasneje pa sta se še poročila in sta eden najbolj ustvarjalnih parov na slovenski glasbeni sceni. S pesmijo Naj ljubezen združi vse ljudi na prvem slovenskem izboru za Evrosong leta 1993 in albumom Liza ljubi jazz vstopi Regina v krog najbolj znanih slovenskih izvajalk. Leta 1996 se Regini uresničijo otroške sanje, ko s pesmijo "Dan najlepših sanj" zastopa Slovenijo na evrovizijskem odru v Oslu. Še vedno vztraja na najvišji stopnici slovenske popularne glasbe, saj se vedno znova zelo uspešno pojavlja na Slovenski popevki, slovenskih izborih za Evrosong in medijsko odmevnih dogodkih ter prejema nagrade (pesmi Glas gora, Ujemi moj nasmeh, Moje ime). Doslej je ob omenjeni posnela še zgoščenki Religija ljubezni in Moje ime. Ob pevski se Regina v zadnjem času pojavlja tudi v vlogi režiserke zvoka. Sobota, 25. junij 2005, ob 20.30, prizorišče pri gradu SLAVNOSTNI NAGOVOR ANTONA ŠTIHCA, ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Sobota, 25. junij 2005, ob 20.45, prizorišče pri gradu koncert ZDENEK BILY DIXIELAND BAND - glasba ameriškega juga Skupina je na pomurski in slovenski glasbeni sceni prisotna že pet let. Fantje in dekle še vedno vztrajajo pri svoji glasbeni usmeritvi in poslušalcem predstavljajo dixieland glasbo, ki je marsikje šla v pozabo. Njihov program obsega tako dixieland klasike kot tudi mnoge glasbene zvrsti v dixieland predelavi. Skupino sestavljajo Zdenek Bily, Boštjan Rous, Sašo Ozmec, Zoran Repija, Iztok Rodež, Mojmir Wolf, Miran Celec in Mateja Horvat-Zver. Skupina veliko koncertira po Sloveniji in nabira kilometrino, potrebno za dober nastop. Kako uspešni so, se boste lahko prepričali na Soboških dnevih. Sobota, 25. junij 2005, ob 21.45, prizorišče pri gradu koncert ŠPIRIT BAND Prvo soboško rock skupino, ki je ime dobila po špiritni svetilki, so leta 1968 ustanovili Marjan Gerenčer, Jože Rappl, Borut Vild, Andrej Celec, Miran Celec in Danilo Celec. S preigravanjem takratne beat in rock glasbe so najprej razveseljevali domačo publiko na plesih v soboškem Klubu mladih, kmalu pa tudi širom po Sloveniji. Do leta 1975, ko je skupina razpadla, sta bila nekaj časa del zasedbe tudi Marjan Vidic in Vlado Kreslin. Po skoraj tridesetih letih je Špirit band prvič ponovno zaigral za oddajo Juke Box in na veselje mnogih še vedno igra. Člani zadnje zasedbe Marjan Gerenčer- klaviature, Andrej Celec-kitara, Danilo Celec- bas, Jože Rappl- kitara in Marjan Vidic- bobni ostajajo zvesti rock glasbi šestdesetih in sedemdesetih let. Sobota, 25. junij 2005, ob 22.30, prizorišče pri gradu OGNJEMET Sobota, 25. junij 2005, ob 23.00, grajsko dvorišče koncert OBČUTEK ZA VETER - Glasovi slovenske Panonije Skupino sestavljajo: Vesna Čobal (violina), Dejan Berden (klavir, harmonika) Marko Grobler (kitara,vokal), Matjaž Krivec (kontrabas), Ciril Sem (bobni), Andrej Vidmar (vokal) in tokratni gost Dani Kolarič (cimbale). Skupina deluje v okviru gibanja Občutek za veter, njena zgoščenka pa je sestavni del literarne, fotografske in glasbene monografije Občutek za veter, ki jo je izdala založba Franc-Franc iz Murske Sobote. Avtor uglasbenih besedil je Feri Lainšček, avtor glasbe pa Marko Grobler. "Izhajamo iz tišine", pravijo ustvarjalci tega umetniškega projekta, ki je širom države ponesel prepoznavni glas slovenske Panonije in že požel veliko odobravanja publike ter odličnih ocen kritik. "Sredi ravnine, ki nima meje, stoji poslušalec z velikim notranjim ušesom, nastavlja se vetru, prisluškuje gibanju in išče imena za ljubezen in smrt." NEDELJA, 26. junij 2005 Nedelja, 26. junij 2005, ob 18.00, pred restavracijo Zvezda koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA Predstavitev pihalnega orkestra je pri četrtkovem sporedu. Nedelja, 26. junij 2005, ob 18.00, grajsko dvorišče gledališka predstava za otroke KDO SE BOJI ZDRAVIL - Gledališka skupina Galex Skupina je nastala v začetku letošnjega leta na Osnovni šoli III Murska Sobota. Predstavica Kdo se boji zdravil, ki bo doživela premiero na Soboških dnevih, je njihova prva. Govori o otroškem strahu pred zdravili in o tem, kako se ga znebiti. Namen avtorice zgodbe Vladke Čahuk je na šaljiv in zanimiv način otrokom približati zdravila, s katerimi se otroci največkrat srečujejo. V skupini, ki jo vodita mentorici Darja Žižek in Tanja Roš, igrajo Miha Kosi, Eva Gider, Marko Horvat, Urška Pirš, Nino Dotto in Sinja Katarina Miloševič. VI. Nedelja, 26. junij 2005, ob 19.00, prizorišče pri gradu koncert D’KWASCHEN RETASHY Odštekana skupina z odštekanim imenom - D'Kwaschen Retashy je prodrla na domačo glasbeno sceno s skladbo Baba malo me njaj leta 2002. Skupina se lahko pohvali z izdajo dveh albumov in stalnimi koncerti po vsej državi. S šaljivimi prekmurskimi priredbami znanih domačih in tujih izvajalcev bodo prvič v svoji zgodovini nastopili tudi na Soboških dnevih. Nedelja, 26. junij 2005, ob 20.00, cerkev Sv. Nikolaja koncert AMARCORD - kitarski kvartet Kitarski kvartet Amarcord sestavljajo Vojko Vešligaj, Anja Pirjevec, Mitja Režman in Relja Turudic. Vsi so akademsko izobraženi glasbeniki, ki nadaljujejo ali pa so že končali podiplomski študij. Kot posamezniki so dobitniki številnih nagrad na državnih ali celo mednarodnih tekmovanjih, kot kvartet pa so doslej prejeli posebno nagrado na tekmovanju V. Lovec- I. Šček v Kopru, drugo nagrado v italijanskem Viareggiu ter Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. V šestih letih ustvarjanja se je kvartet predstavil na številnih samostojnih koncertih doma in v tujini ter pomembnih domačih in mednarodnih festivalih. Na soboških dnevih bomo slišali skladbe J. S. Bacha, M. Lazarja, J. Jirmala, L. Brouwera, A. Piazzolle ter R. Dyensa. Nedelja, 26. junij 2005, ob 20.00, prizorišče pri gradu koncert domačih skupin, udeleženk festivala narečne popevke 2005 HALGATO BAND - Orkester za poljube Skupino sestavljajo: Jože Kovač-Uri (violina, vokal), Saša Ostojič (harmonika, vokal, avtor aranžmajev), Milan Ostojič (kitara, vokal in avtor glasbe), Oton Markovec (kontrabas, tamburica). Skupina je izdala zgoščenko z naslovom Komi de ravnica bejla, letos jeseni pa naj bi izšla nova Orkester za poljube. Avtor besedil in kreativni svetovalec skupine je književnik Feri Lainšček. Halgato band je leta 2003 na Festivalu narečnih popevk s skladbo Skuza osvojil prvo nagrado strokovne žirije, Feri Lainšček pa nagrado za najboljše besedilo. Leta 2004 je skupina na istem festivalu lastopila s skladbo Violina, Feri Lainšček pa je ponovno prejel prvo nagrado za najboljše besedilo, hkrati pa so jo poslušalci Murskega vala izbrali za pesem leta. Letos se je Halgato band uvrstil na festival narečnih popevk s skladbo Ravnica. ŠTRK Ansambel je lani praznoval že deseto obletnico dela in jo okronal z osvojitvijo bronastega slovenskega slavčka za leto 2004. Redno se udeležuje festivalov narodnozabavne glasbe od ptujskega, festivala narečnih popevk v Mariboru, do festivala Slovenska polka in valček in drugih, na katerih predvsem v zadnjih letih prejema pomembna priznanja. Da je skupina Štrk priljubljena tudi med slovenskim občinstvom, pričata tretje (2003) in drugo mesto (2004) po izboru občinstva na festivalu narečnih popevk ter mnogo nastopov po Sloveniji, pa tudi tujini. Doslej so izdali tri kasete oziroma zgoščenke. Lani prenovljeno zasedbo sestavljajo vodja ansambla Milan Lebar (klarinet, ritem kitara, saxofon, vokal), Stanko Peterka (trobenta, ritem), Damjan Marič (harmonika, klaviature, vokal), Štefan Maje (kitara, vokal), Avgust Koren (bariton, bas kitara) in Maja Oderlap (vokal). LANGA Ciganska etno skupina Langa (Plamen) iz primestja Sobote deluje od leta 1997. Izvaja tradicionalno in avtorsko cigansko glasbo. Gonilno jedro skupine sta brata Mišo (violina, tarabuka) in Jože Kontrec (kontrabas), oba hkrati vokalista ter aranžerja, Mišo pa je ob vsem tudi avtor skladb in besedil. Doslej so izdali tri zgoščenke s skladbami v romščini in prekmurščini. Ostali člani so Štefan Horvat (harmonika), Vasko Atanasovski (sopran saksofon) in Marjan Ornik (kitara). Nedelja, 26. junij 2005, ob 23.00, grajsko dvorišče koncert BLACK BALLOON Skupina je nastala v Mariboru sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja in je bila ena redkih, ki je takrat pri nas gojila predvsem avtorsko fusion glasbo. Z različnimi kadrovskimi spremembami je delovala tja do sredine devetdesetih. Veliko so nastopali doma pa tudi po številnih uglednih festivalih v tujini. Po nekajletnem premoru je bobnar Miran Celec, edini ustanovni član, zbral novo zasedbo imenitnih jazzovskih glasbenikov: Igor Bezget - kitarist in avtor skladb, Sebastijan Duh - klaviaturist, Tadej Kampi - bas kitarist. Skupina igra predvsem avtorsko fusion glasbo urbanega značaja, ki jo odlikujejo melodične teme v kombinaciji z zahtevnejšo komponirano skupinsko igro v kontrastu z zelo dinamičnimi improvizacijami, ki dopuščajo veliko svobode v izvajanju. VII. Soboške dneve 2005 so omogočili: junij 2005 KULTURA Že od samega začetka delovanja muzeja je bila prisotna vizija in zgledovanje po moderno urejenih muzejih, saj so želeli, da bi soboški muzej prikazoval poleg flore, favne, vodovja, kulture tal, stavbnega tvoriva še nekdanjo in tekočo gospodarsko dejavnost Pomurja. Muzej naj bi nadalje prikazoval obrtno dejavnost pokrajine, tehnične spomenike, surovine, pomožni material, ki se črpa v Pomurju in uporablja v proizvodnji in predelavi. Etnografsko delo se je odvijalo v dveh smereh: prvič, v sistematična terenska skupinska in individualna raziskovanja; in drugič, v načrtno evidentiranje novih etnografskih predmetov, ki še niso zbrani v muzeju. Sistematično terensko delo je obsegalo ljudsko materialno, socialno in duhovno kulturo. Zbrane predmete so sproti preparirali. Muzeju je bila z odločbo 31. januarja 1959 poverjena naloga Zavoda za spomeniško varstvo na vsem področju soboškega okraja. Poleti leta 1960 je bila na ogled med zbirke uvrščena numizmatična zbirka, ki je bila urejena kronološko. Poleti 1962 je bila preurejena etnološka zbirka in istega leta prenovljena še muzejska zbirka v Ljutomeru. Muzej je do leta 1964 razpolagal le s 4 prostori, in sicer na 500 m2. Po reorganizaciji okraja Murska Sobota se je občina leta 1964 preselila iz gradu v lastne prostore. Izpraznjene prostore je muzej uredil za razširitev stalne zbirke. Tako je imel muzej zdaj 18 prostorov, od tega 15 razstavnih. V prvem nadstropju je bil en prostor preurejen za občasne razstave. Leta 1967 je imel muzej 570 m2 površine, od tega 420 m2 razstavnih prostorov, 34 m2 depojskih prostorov in 40 m2 na novo pridobljenih depojev. Muzejsko dejavnost so tudi v tem obdobju poživljali z razstavami, povprečno tremi na leto. Sprva je gostoval muzej s svojimi razstavami v neprimernih prostorih in povsod bil nekako nezaželen gost. Zaradi tega si je uprava muzeja prizadevala, da bi dobili svoj samostojni razstavni prostor. Leta 1960 je dal takratni okrajni svet za kulturo in prosveto predlog, podprla sta ga soboški in pozneje mariborski ljudski odbor, seveda je sledila pomoč sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS, skupščine občine Murska Sobota. V mestu ob kinu so bili zgrajen posebni razstavni prostori -paviljon, poimenovan po arhitektu Francu Novaku (ali s kratico PAN). Svečano odprtje tega novega paviljona je bilo 16. oktobra 1965. Do leta 1970 je imel muzej v upravljanju razstavni paviljon, nakar je prešel pod okrilje Delavske univerze v Murski Soboti. Leta 1963 je bila muzeju zaupana še galerijska razstavna dejavnost - vse do ustanovitve podobnega samostojnega zavoda, ki bo opravljal to dejavnost. V prvem nadstropju je bila v treh prostorih urejena stalna galerijska zbirka z 378 eksponati. Deset let po ustanovitvi je začel muzej še z izdajateljsko dejavnostjo. Prva publikacija je bil razstavni katalog "Ladislav Kondor" leta 1965, nato so sledili še drugi katalogi in vodniki, kakor tudi razne publikacije. Teh je do danes izšlo čez 30 enot. Leta 1966 so bili na novo urejeni štirje razstavni prostori, prenovljena je bila zbirka ljudske umetnosti (lončarstvo, tkalstvo, vinogradništvo, poljedelstvo in živinoreja). Do takrat samostojne kulturne ustanove Pokrajinska in študijska knjižnica, Pokrajinski muzej, galerija, kino in Zveza kulturnih organizacij so se z referendumom 19. decembra 1977 združile v tako imenovani Kulturni center. Muzej je tako postal s 1. januarjem 1978 delovna enota tega Kulturnega centra, katerega direktor je postal Branko Mernik, direktorji oz. ravnatelji bivših kulturnih ustanov pa bili vodje enot. Kulturni center je bil nato leta 1984 poimenovan po prekmurskem pisatelju Mišku Kranjcu. Z izselitvijo Gozdnega gospodarstva iz prostorov drugega nadstropja gradu so bili dani pogoji za preureditev muzeja. Projekte za celotno obnovo gradu sta izdelala zakonca arhitekta Vozlič iz Ljubljane in tako so se začela postopno prenovitvena dela. Leto 1990 je v delovanju muzeja zaznamovano še z izdajanjem zbornika z naslovom Zbornik soboškega muzeja, ki z razpravami želi temeljiteje raziskati in prikazati pokrajino ob Muri z domačimi in tujimi strokovnjaki posameznih področij. Uprava muzeja, kustosi in knjižnica so se leta 1991 preselili v prenovljene prostore v drugem nadstropju. V drugem nadstropju so bili preurejeni tudi trije razstavni prostori galerije oz. razstavišče muzeja. Kulturni center Miško Kranjec se je leta 1992 razšel nazaj na posamezne samostojne kulturne ustanove. Novembra istega leta je dobil muzej dodatne prostore za depoje, in sicer bivše prostore uprave kulturnega centra. Novo obdobje za muzej predstavlja na novo oblikovana in postavljena stalna razstava v prvem nadstropju gradu. Razstavo so pripravili kustosi Janez Balažic, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša Konestabo, Franc Kuzmič in Irena Šavel. Razstavo je oblikoval prof. Vladimir Pezdirc iz Ljubljane. Svečano odprtje stalne razstave je bilo 19. septembra 1997. Strokovne ocene in ocene javnosti so bile zelo dobre, pohvalne. Kustosi so naslednje leto prejeli državno muzejsko Valvasorjevo priznanje, muzej pa leta 1999 posebno evropsko priznanje, za oblikovanje razstave pa tudi sam oblikovalec. Sedaj ima Pokrajinski muzej naslednje oddelke: arheološki, etnološki, umetnostnozgodovinski, zgodovinski in restavratorske delavnice. Od leta 1992 deluje v muzeju sistematično pedagoška dejavnost s kulturno-vzgojnimi programi. Janez Balažic je muzej poimenoval Dom človeškemu spominu. To naj bi tudi bil. Med drugim razmišlja: "Muzej je dober dom človeškemu spominu. Za materialnimi ostalinami preteklosti stoji izjemen duhovni kapital. Mi smo po lastni izbiri in v skladu z danostmi ter zmožnostmi zato tu, da pomagamo prevajati v predmete minulih dob zapredeno stanje duha: v berljiv jezik, v kakovostno razstavo, v nazorno predstavo, v trajnost spomina. Pot do tja in sem je dolga, zapletena." Kljub polstoletnemu delovanju ima Pokrajinski muzej že lepo in bogato razvito dejavnost. V kolikor bi bila vedno zagotovljena potrebna sredstva, bi bilo gotovo doseženo še več in tudi bolj kakovostno. Franc KUZMIČ 21 kultura številka 44 Dvojni dogodek v soboški knjižnici V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je v petek, 27. maja 2005, potekal dvojni dogodek, povezan z arhitekturo in urejanjem prostora. Društvo arhitektov Pomurja je predstavilo zbornik, ki ga je izdalo po prvi samostojni pregledni razstavi članov lansko pomlad, hkrati pa je bila tudi otvoritev razstave "Pazi, prostor, strip gre!". Zbrane so nagovorili soboški župan Anton Štihec, predsednik Društva arhitektov Pomurja Iztok Zrinski in mag. Maja Simoneti iz Zavoda za prostorsko kulturo Trajekt. V zborniku Društva arhitektov Pomurja se predstavlja 29 arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov, ki so iz Pomurja ali v tej regiji delujejo: Štefan Baler, Gordana Bence, Tanja Borovšak, Ivo Bošnjakovič, Nataša Breznik, Smiljan Buzeti, Stanka Dešnik, Goran Dominko, Tomaž Ebenšpanger, Zora Fras, Vladimir Goldinski, Edo Jalšovec, Miriam Jureš Dojer, Andrej Kalamar, Igor Kebel, Tatjana Kerčmar, Darja Matjašec, Mohamed Mazouzi, Lena Meden, Aleksander S. Ostan, Robert Smodiš, Jože Sraka, Sonja Škodnik, Darko Štrakl, Iztok Zrinski in Anton Žižek. Društvo s svojim zbornikom stopa v korak s preostalimi društvi iz drugih regij in nagovarja širšo javnost. Svojo stroko skuša približati prav vsem uporabnikom. Slednji so še kako pomembni pri soustvarjanju vsakdanjega prostora, kajti le odziven uporabnik je lahko tisti, ki arhitektu lahko daje prave signale v urejanju prostora in ustvarjanju kvalitetne arhitekture. Na nekoliko drugačen, prav poseben način nagovarjajo avtorji razstave "Pazi, prostor, strip gre!". Razstava se v Mursko Soboto seli iz Ljubljane. Avtorji, krajinski arhitekti Urška Kranjc, Maša Šorn in Luka Vidic, so zbirki dodali nove stripe, osnovane na pomurski problematiki. S stripi skušajo opozarjati na pomen kakovosti vsakdanjega prostora, ki ga na duhovit način predstavlja- jo po pripovedih iz vsakdanjika prebivalcev. Namen vsebine stripa je, da naključnega mimoidočega s simpatičnimi podobami prisilijo k nezavednemu razmišljanju o vsakdanjem prostoru, ki nas obdaja. Pomembno je, da vsi prebivalci razmišljajo o vlogi prostora za prosti čas in igro, za prijazno druženje in rekreacijo. Za stanje v prostoru, za dobre ureditve in nove rešitve postaja vse bolj pomembno, da prebivalci znajo zahtevati določene ureditve in spremembe. Ni prav, da se ne počutimo neodgovorne pri tem, da del našega centra mesta še vedno sameva v prazni podobi, kajti prav vsak med nami s svojo prisotnostjo in želeno uporabo prostora narekuje to, kar naj bi strokovnjaki načrtovali, lokalna uprava in drugi investitorji pa naj bi to tudi v prostoru omogočali izvesti. Prijazno napeljevanje meščanov k premisleku preko stripov je zato dobra in več kot dobrodošla poteza v našem okolju. Razstava stripov od obiskovalca ne zahteva nobenega posebnega predznanja s področja arhitekture in urejanja prostora in prav to je njena dobra stran. Stripi nas opozorijo na slabšanje stanja našega naravnega okolja s pomočjo zgodbe o štorkljah, predstavijo nam obisk angleškega turista na Goričkem, v razmislek ponudijo, ali je res smiselno, da ob prenavljanju hiše fasado spremenimo v barvo, ki je našemu prostora tuja, spomnijo nas na neurejen predel centra Sobote, na ogled pa je postavljenih še mnogo drugih stripovskih zgodb. Predsednik DAP Iztok Zrinski in župan Anton Štihec Razstava je namenjena prav vsem, od najmlajšega obiskovalca do njegovih staršev, investitorjem, lokalni upravi, politikom in navsezadnje tudi strokovnjakom s področja urejanja prostora in je do nadaljnjega na ogled v knjižnični dvorani. Darja MATJAŠEC Fotografije: Matej FICKO Luka Vidic in Urška Kranjc, avtorja razstave "Pazi, prostor, strip gre!". 22 junij 2005 MLADI Skupaj zmoremo več Prostovoljno se povezujemo V okviru Festivala prostovoljstva mladih, ki je potekal ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev v mesecu aprilu, je Ireni Šumak uspelo združiti številne prostovoljce Pomurja. Pripravila in vodila je okroglo mizo (dne 20. 4. 2005), katere udeleženci so bile razne organizacije, mentorji in prostovoljci šol, ki se že dlje časa ukvarjajo s prostovoljstvom. Tokrat so imeli priložnost svoje delo tudi predstaviti in izmenjati izkušnje glede izvajanja prostovoljstva. Omizja v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki je prevzelo organizacijo in tehnično izvedbo, so se udeležili predstavniki Slovenske filantropije Mateja Kožuh - Novak, Primož Jamšek, predstavnica Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota, mentorji in prostovoljci Zdravstvene šole Murska Sobota, Gimnazije Ljutomer in Ekonomske šole Murska Sobota. Sodelovala je tudi Osnovna šola Kuzma, kar je še posebej vzpodbudno, saj je s prostovoljstvom potrebno pričeti dovolj zgodaj, torej že v osnovnih šolah. Gostji srečanja sta bili predstojnica Območne enote Zavoda za šolstvo Murska Sobota Irena Kumer in direktorica Doma starejših Rakičan Viola Bertalanič. Srečanje so še posebej obogatili vzgojiteljica vrtca Lavra Jožica Merlak, ki je predstavila organizacijo prostovoljstva v njihovem vrtcu in kako prostovoljce vpeljejo oz. vključijo v delo, predstavnica Društva upokojencev Marija Horvat, ki vodi Društvo prostovoljcev ter predstavniki Inštituta RS za rehabilitacijo invalidov, ki so predstavili potrebe svojih varovancev. Slednji so s svojo predstavitvijo dali mentorjem in prostovoljcem koristne informacije za njihovo nadaljnje delo. Potrebe po prostovoljstvu so namreč izjemno velike in še zdaleč niso dovolj pokrite, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Še posebej dragocena je bila predstavitev prostovoljke iz tujine, ki je udeležence seznanila s prostovoljnim delom v okviru Evropske prostovoljne službe. Po predstavitvi rezultatov raziskave, ki jo je o prostovoljstvu izvedla Irena Šumak, so mentorji in prostovoljci spregovorili o svojem delu in aktivnostih. Ugotavljamo, da je prostovoljstvo lepo utečeno na različnih področjih. Prostovoljci obiskujejo zlasti varovance v domu starejših, invalide, otroke v vrtcih in nudijo pomoč učencem z učnimi težavami. Razen tega, da so predstavili svojo dejavnost, so povedali, kaj jim prostovoljstvo pomeni, zakaj so se zanj odločili. Spregovorili so tudi o težavah, s katerimi se ob tem srečujejo. Zanimiva je ugotovitev, da je precejšnje zanimanje za prostovoljstvo tudi na šolah, kjer prostovoljno delo nima neposredne povezave s poklicnim izobraževanjem dijakov prostovoljcev, kot je primer Ekonomske šole. Pomembno je dejstvo, da prostovoljno delo lahko opravlja vsak, ne glede na svojo poklicno usmerjenost, saj je temeljni pogoj za opravljanje prostovoljstva le veliko dobre volje. Gotovo vsak lahko stori nekaj dobrega, če si le vzame čas za to, z željo, biti koristen drugim in imeti posluh in čut za potrebe sočloveka. Vse te vrednote mladi cenijo in so pripravljeni delati oz. pomagati, potrebno jih je le ustrezno motivirati. Pomembno vlogo pri tem imajo mentorji, ki dijake vzpodbujajo in vzpostavljajo sodelovanje z ustanovami in organizacijami, ki pomoč potrebujejo. Zavedati se moramo, da mentorji prostovoljcev v vzgojno-izobraževalnem procesu nismo le učitelji, ampak tudi vzgojitelji, in da učencev in dijakov ne izobražujemo in vzgajamo le za poklic, pač pa za življenje. Od prostovoljnega dela so koristi obojestranske. Varovanci v domovih, invalidi v bivalnih skupnostih, otroci v vrtcih in drugi so deležni dodatne pomoči in pozornosti. Največ pa od prostovoljstva "dobijo" prostovoljci sami, saj si s tem pridobivajo življenjske izkušnje. Dobijo nekaj, česar ni mogoče opisati z besedami, niti ovrednotiti z denarjem. Ker dobro delo in skrb za druge osrečuje, pozabijo ali vsaj omilijo svoje vsakdanje težave. Postanejo tudi bolj samozavestni in odgovorni. Ugotavljamo, da je koordinacija prostovoljstva nujno potrebna. Mnogo več je namreč mogoče doseči, če se med seboj povezujemo, kakor če dela le vsak zase. Upamo lahko le, da bo takih srečanj v prihodnosti še več, saj se bo tako širilo tudi prostovoljstvo med mladimi. Zanj pa je potrebna tudi širša družbena podpora. Prostovoljstvo bogati osebnost mladega človeka, zato ga vzpodbujajmo. Bernarda KUZMA 23 MLADI številka 44 Mladi dobili svoj dan na Soboških dnevih! S odelovanje med mladinskimi organizacijami ter občino pripeljalo do razveseljive odločitve. Mladi so v prvih vročih dnevih izvedeli vročo novico prve stopnje. Župan se je namreč skupaj s komisijo za kulturo odločil, da bodo mladi letos prvič dobili priložnost, da v sklopu Soboških dnevov pripravijo svoj dan. Mladinske organizacije so se povezale ter dobile proste roke za izbiro, pripravo in izvedbo programa. Priložnost so dobili. Da si jo zaslužijo, bodo skušali dokazati 24. junija 2005. Zanimalo nas je, kakšni so bili odzivi mladinskih organizacij in kaj o svoji odločitvi meni župan Anton Štihec. Župan, zakaj ste se odločili, da boste mladim ponudili organizacijo svojega dne in kako so jo slednji sprejeli? "Mlajša populacija predstavlja velik delež skupne populacije v naši občini, zato je prav, da tudi sami dobijo priložnost, da odločajo, kako bi preživeli in doživeli Soboške dneve. Škoda bi bilo, če bi jih vključili zgolj kot opazovalce in jih prisilili, da spremljajo program, ki jim ga pripravijo odrasli. Posebno zagovarjam tezo, da je mladim potrebno dati priložnost in le od njih je potem odvisno, kako jo izkoristijo. S priložnostmi pa so povezane tudi odgovornosti in prav odgovornost je pomemben oblikovalec osebnosti. Veseli me, da so mladi z navdušenjem sprejeli ponujeno in se odgovorno lotili organizacije posameznih dejavnosti in aktivnosti v sklopu Soboških dnevov, takšnih, kot si jih sami želijo. Upam, da so soglasno dorekli programe, ki jim najbolj odgovarjajo. Odločitev, da jim damo to možnost, pa je povezana tudi s smernicami za naprej. To pomeni, da želimo, da mladi soodločajo o bodočem utripu Mestne občine Murska Sobota." In kaj pravi eden izmed predstavnikov mladih v MOMS, Matej Ficko? "Soboški dan mladih je za nas velika pridobitev, a obenem tudi velika obveza, da se pred ostalimi občani pokažemo v dobri luči. Ta dan moramo dobro izkoristiti in na ogled postaviti vse svoje dejavnosti ter dosežke. Slednje je bilo tudi vodilo pri pripravi mnogih aktivnosti, ki se bodo izvajale. Razveseljivo je tudi sodelovanje mnogih mladinskih organizacij, za katero smo se zavzeli že v Razvojni strategiji na področju mladih v MOMS. Pri dnevu za mlade tako sodeluje Mladinski informativni in kulturni klub, Klub prekmurskih študentov, Gibanje za mladino in druge organizacije, ki se bodo na ta dan tudi predstavljale." Za povzetek programa ter mnenje smo poprosili Alenko Kukel, v.d. direktorico MIKKa: "Mladi se bodo ta dan predstavili predvsem z lastno produkcijo - impro gledališče, kitara, bobni, likovna umetnost, delavnica gline na prostem, na stojnicah se bodo predstavljale mladinske organizacije, dogajanje bodo popestrili taborniki s prikazom taborniških veščin. Ker dan mladih sovpada s koncem šolskega leta, bomo mlade osveščali z akcijo "SPIJ MANJ ALKOHOLA, POJEJ VEČ PARADIŽNIKA", mladi in tudi ostali obiskovalci dneva mladih se bodo imeli možnost pomeriti v športnih igrah. Na dan mladih bomo poskrbeli tudi za najmlajše, ki si bodo lahko ogledali klovnovsko in lutkovno predstavo, hospitalizirane otroke v soboški bolnišnici pa bodo obiskali zdravniki klovni - "RDEČI NOSKI". Že v dopoldanskem času pa tudi popoldan se bodo lahko obiskovalci sprehodili po kulturni tržnici, ogledali si bodo lahko ulično predstavo, večer pa bo namenjen glasbi. Dan mladih na Soboških dnevih je dobra ideja. Mladi imajo priložnost predstaviti se. Torej priložnost je tu, izkazati pa se morajo predvsem sami." Držimo pesti, da bo dan za mlade v okviru Soboških dnevov uspel in da bodo mladi dokazali, da so vredni izkazanega zaupanja, odgovornosti ter da se znajo povezati in sodelovati. Izpostaviti in pohvaliti velja dejstvo, da so posebno pozornost namenili tudi ozaveščanju o škodljivosti alkohola. Vemo, kakšen je park ob koncu šolskega leta, zato je tovrstna akcija več kot dobrodošla in potrebna. Upamo, da bodo od tega dne veliko pozitivnega odnesli vsi mladi, pravijo pa, da bodo zelo veseli, če se bodo vabilu odzvali tudi ostali občani. Iztok ŠTEFANEC MiKK MURSKA SOBOTA V ČASU POLETNIH POČITNIC ORGANIZIRA FESTIVAL "TE MIKKA?" 2005 sobota, 16. 07. 2005, kopališče Murska Sobota POLETNI GLEDALIŠKO FILMSKI TABOR julij-avgust 2005 MEDNARODNA MLADINSKA IZMENJAVA CARPE DIFFERENTIUM, NAPOLI, ITALIJA 20.07.2005 - 31.07.2005 Vse informacije v MIKK-ovi info pisarni Ul. Štefana Kovača 23, M. Sobota, tel. 02/ 534 98 90, e-mail: mikk.ms@siol.net, www.mikk-ms.si 24 junij 2005 MLADI Računalnik za vsak dom R ačunalnik in druge informacijske tehnologije predstavljajo vedno bolj pomemben pripomoček v našem vsakdanjem življenju. Uporaba je razširjena na razna delovna mesta, javne ustanove, šolo in dom. Z razmahom in pocenitvijo povezav do svetovnega spleta so se možnosti uporabe računalnika še povečale. Predvsem za mlade pa predstavlja računalnik zelo priljubljen način preživljanja prostega časa. Z njim se mladi zabavajo, sproščajo, pridobivajo informacije, komunicirajo in ga tudi uporabljajo kot pripomoček za šolo. Kako pa je ta oblika preživljanja prostega časa razširjena med mladini v Mestni občini Murska Sobota? V mesecu aprilu je bila med dijaki Gimnazije Murska Sobota in dijaki Srednje ekonomske šole Murska Sobota, z namenom pridobitve podatkov o uporabi računalnika kot prostočasne dejavnosti, opravljena raziskava javnega mnenja (Ficko, M. (2005). Analiza družbenih vzrokov izoblikovanja novih oblik preživljanja prostega časa mladih.). Na zastavljena vprašanja je odgovarjalo 232 sodelujočih, katerih povprečna starost je bila 16,8 let. Najbolj presenetljiv podatek je ta, da od 232 dijakov kar 231 ima doma računalnik, od tega jih celo 61 premore dva računalnika. Več kot polovica je kupila računalnik v zadnjih dveh letih. Samo 17 vprašanih pa doma nima internetnega priključka. Glede na rezultate ankete lahko trdimo, da je računalnik v večini naših domov našel svoj prostor. Prav tako pa je razvidna očitna povezava med uporabo računalnika in svetovnega spleta, ki se največ uporablja za pridobivanje informacij in komuniciranje prek elektronske pošte, foruma ali raznih drugih komunikacijskih programov. Sicer pa mladi računalnik najbolj pogosto uporabljajo za dostopanje do svetovnega spleta, sledi gledanje filmov in poslušanje glasbe, zatem pisanje dokumentov in že prej omenjeno komuniciranje z drugimi osebami. Zanemarljivo pa ni število tistih, ki radi igrajo računalniške igre. Približno polovica anketirancev uporablja računalnik vsak dan. Razvoj tehnologije, vsesplošna uporaba in pocenitev tako namiznih kot prenosnih računalnikov, so nekateri izmed vzrokov, da se odločimo za nakup te dobrine. Vendarle pa se vsi ne odločijo za tovrstno investiranje denarja. Kljub temu pa lahko računalnik in internet uporabljamo na javno dostopnih mestih. V Mestni občini Murska Sobota imamo tri e-točke, eno e-šolo, e-knjižnico in en infomat. E-točka se nahaja v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota (v nadaljevanju MIKK), kjer so vsak delovni dan od 8. do 20.ure na voljo trije računalniki. Za ljudi s posebnimi potrebami pa je še eden v pisarni. V MIKK-u lahko prav tako brezplačno uporabljate tiskalnik in optični čitalec. Drugo e-točko najdete na Ljudski univerzi Murska Sobota. Tam lahko vsak de lovni dan, razen petka v času od 8. do 18. ure uporabljate šest računalnikov. Tretja e-točka pa je v Pokrajinski in študijski knjižnica Murska Sobota, ki ima obenem tudi naziv e-knjižnica. Za uporabo je namenjenih 18 računalnikov. V prostorih knjižnice je nameščen še infomat, zaživela pa je tudi študijska soba, v kateri je računalnik s tiskalnikom. Najnovejša pridobitev 1. osnovne šole Murska Sobota pa je naziv e-šola. Čez teden je od 14. od 19. ure na voljo 12 računalnikov, optični čitalec, tiskalnik, projektor in izvedba videokonference. V mestni občini Murska Sobota imamo tako na voljo kar nekaj javnih ustanov, ki čez ves dan ponujajo brezplačno uporabo računalnika, dostop do interneta in tiskalnika. Matej FICKO PUNČKE IZ CUNJ REŠUJEJO ŽIVLJENJA Pozdravljeni! Ime mi je Ana. Sem punčka iz cunj. Izdelali so me učenci podaljšanega bivanja OŠ II Murska Sobota, podružnica Krog s pomočjo staršev in vzgojiteljice. Prijavili so se na projekt pod okriljem Unicefa "Punčke iz cunj rešujejo življenja". Imam tudi sestrico dvojčico, ki so jo poslali na Sklad združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef) v Ljubljano. Ko bo kdo mojo sestrico posvojil (kupil), bo s tem zagotovil cepljenje enega otroka širom po svetu, proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Jaz sem ostala pri učencih v podaljšanem bivanju. Da mi ne bi bil dolgčas brez sestrice, bodo otroci poskrbeli zame. Z menoj se bodo igrali, mi brali pravljice in me hranili. Kaj vse bomo doživeli skupaj, bodo zapisali in narisali skupaj s starši v dnevnik, ki bo potoval z menoj v njihove domove. Tega se že zelo veselim. Za punčko Ano zapisala Majda Marenče OŠ II Murska Sobota 25 KMETIJSTVO številka 44 Ekološko kmetijstvo - za dobrobit ljudi in okolja V Pomurju je 20 ekoloških kmetij, v Sloveniji blizu 2.000 in v Avstriji več kot 20.000. Ekološko kmetovanje v Evropi je zaživelo v zadnjem desetletju. Spodbuda za ekološko kmetovanje so subvencije na eni strani in zahteve po varni hrani na drugi strani. Ekološka pridelava, prireja in predelava mora potekati v skladu s smernicami za ekološko kmetovanje. Smernice izda država in le te morajo biti v skladu z mednarodnimi smernicami. Pridelovalci, rejci in predelovalci ekoloških živil morajo biti prijavljeni v kontrolo pri kontrolni organizaciji. Po uspešno prestani kontroli izda kontrolna organizacija certifikat, na podlagi katerega lahko pridelovalec deklarira in prodaja svoje pridelke pod oznako "ekološki". Označba "ekološki" Uporabo označbe "ekološki" dovoli organizacija za kontrolo. Ekološki kmetijski pridelek in ekološko živilo mora spremljati certifikat. Certifikat lahko izda organizacija za kontrolo, če: • je bilo pridelano brez uporabe GSO, • brez sintetičnih snovi in rastnih regulatorjev za rastline in živali, • ni bilo podvrženo ionizirajočemu sevanju, • je bila pridelava pod kontrolo, • sta na označbi navedena ime oz. firma organizacije za kontrolo, Ekološki pridelek ali živilo mora spremljati certifikat. Certifikat zagotavlja, da je pridelek ali živilo pridelano na ekološki način. Le ta mora biti na vpogled pri prodajalcu, za končnega potrošnika zadostuje, da je izdelek označen z označbo ekološki. Pri vseh živilih, posebno pri ekoloških, se daje poudarek na sledljivosti, kar pomeni, da je mogoče kadarkoli ugotoviti izvor, način pridelave in predelave. Sledljivost se mora zagotoviti pri pridelavi, predelavi, pakiranju in prometu vseh ekoloških kmetijskih pridelkov in ekoloških živil ter pri živih živalih. Sledljivost morajo zagotoviti pridelovalci, predelovalci in trgovci, da ne bi prihajalo do "bio" goljufij. Označbo "ekološki" lahko uporabljajo kmetije, ki so prestale dve leti uspešne kontrole, v prvih letih pa mora biti na izdelku navedeno, da je kmetija v preusmerjanju v ekološko pridelavo. Preusmerjanje v ekološko pridelavo traja dve leti v poljedelstvu tri leta pri večletnih kulturah. Pridelava semena mora prav tako potekati v skladu s pravilnikom. Starševske rastline ne smejo biti GSO - gensko spremenjeni organizmi. Pridelava poteka brez uporabe kemično sintetičnih snovi. Pridelovalec mora skrbeti za izboljšanje rodovitnosti in bi- ološke aktivnosti tal z izbiro ustreznega kolobarja, z gojenjem metuljnic, podorin ter z vnašanjem organske snovi -komposta, dovoljene snovi za kompostiranje so navedene v pravilniku. Pojav bolezni preprečujejo z izbiro ustreznih vrst in sort, s kolobarjem, z uravnoteženo prehrano rastlin, z mehanskimi postopki, z biotičnim varstvom, s predatorji, s termičnim zatiranjem plevela, z uporabo pasti ali vab. Kot ekološka pridelava se šteje tudi nabiranje užitnih prostorastočih rastlin, če je mogoče natančno določiti območje nabiranja in če je mogoče izvesti kontrolo na območju, ki ni kontaminirano. Nabiranje ne sme vplivati na stabilnost habitata, zato mora potekati v soglasju organizacije za kontrolo in zavoda za varstvo narave. Gojenje gob je dovoljeno na substratu iz hlevskega gnoja in živalskih izločkov iz ekoloških kmetij, če takih substratov ni na razpolago, je substrat lahko iz slame iz ekoloških kmetij in šote, iz lesa, ki ni bil kemično obdelan ter iz dovoljenih mineralnih snovi. Ekološka živinoreja je mogoča na ekološkem kmetijskem gospodarstvu, kjer se pridelava in predelava krme izvaja na ekološki način Na ekološkem kmetijskem gospodarstvu je tudi možna ekološka živinoreja hkrati z ekstenzivno živinorejo DKPG, z rejo različnih vrst živali, če ta ne poteka na industrijski način. Pašne površine lahko v omejenem obdobju uporabljajo tudi živali iz sonaravne reje, če ne presega obremenitev 1,9 GVŽ/ha in v primeru, da živali niso na paši hkrati z živalmi iz ekološke reje. Skupni pašniki vsaj tri leta pred pašno sezono ne smejo biti tretirani s sredstvi, ki niso v skladu s pravilnikom EKO pridelave. Preusmeritev v ekološko živinorejo traja najmanj dve leti, če je kmetijsko gospodarstvo zaključilo obdobje preusmeritve v rastlinski pridelavi. Organizacija za kontrolo lahko skrajša obdobje preusmerjanja na eno leto ali na 6 mesecev, če površine predhodno vsaj dve leti ustrezajo pravilniku ekološke pridelave. Število živali na enoto površine obdelovalnih površin ekološkega kmetijskega gospodarstva ne sme presegati števila živali določenega s predpisi, ki urejajo dobro 26 junij 2005 KMETIJSTVO kmetijsko prakso in vnos nevarnih in rastlinskih hranil v tla, uporaba organskih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha/leto dušika. Živali morajo imeti zagotovljeno možnost prostega izpusta in dostop do izpustnih površin vedno, ko to dovoljuje fiziološko stanje živali. Površine za izpust in ograde morajo zagotavljati zadostno zaščito pred dežjem, vetrom, soncem in temperaturnimi skrajnostmi - prilagojeno zahtevam pasme. Bivalne razmere in objekti morajo ustrezati ekološkim, ve-denjskim in etološkim potrebam živali. Živali morajo imeti prost dostop do krme in vode. Zgradba mora omogočiti prezračevanje in dostop svetlobe. Za presojo primernosti reje se uporabi indeks ustreznosti reje po Bartusseku. Reja živali na privez je prepovedana, lahko jo dovoli organizacija za kontrolo iz zdravstvenih in varnostnih razlogov. Govedo na majhnih kmetijah se sme privezovati pod pogojem, da se lahko pase na pašnikih ali giblje v ogradah. Perutnina mora biti v prosti reji oziroma v rejah z izpusti in se ne sme zapirati v kletke in mora imeti najmanj 1/3 svojega življenja dostop do travnih površin, vodna perutnina mora imeti dostop do vodnih površin. Pred zakolom je potrebno rediti piščance najmanj 81 dni, 140 dni pure in gosi....prisilno pitanje ni dovoljeno. Živali morajo biti krmljene z ekološko pridelano krmo, 30% SS krme je lahko iz neekoloških kmetijskih obratov, krmne mešanice brez aditivov, hormonov, lahko se uporabljajo s pravilnikom dovoljene snovi. Ekološko čebelarstvo lahko poteka v registriranih čebelnjakih, čebelari se le s kranjsko čebelo. Čebelje družine, ki se uporabljajo za ekološko čebelarjenje, lahko izhajajo le iz delitve čebeljih družin, združevanja rojev ali iz panjev iz ekoloških čebelnjakov, razen 10% čebeljih matic in rojev, ki se ob redni letni menjavi vključijo v ekološke čebelje družine. V ekološkem ribogojstvu se vzrejajo nesalmonidne vrste rib. Kakovost vode mora ustrezati standardom. Dovoljeno je vzrejati le avtohtone vrste rib. Matične ribe morajo izvirati iz ekološkega ribogojstva. Ribogojec sme sam zdraviti ribe le z apnom, kuhinjsko soljo in kalijevim pergamanatom, živo apno ni dovoljeno. Evidenco rejnih živali vodi služba za identifikacijo in reg- istracijo živali na ministrstvu. Podatki o ekološki reji se vodijo na ekološkem kmetijskem obratu in morajo biti skladni z evidenco rejnih živali na MKG. Kontrola Pridelovalci se morajo prijaviti v kontrolo vsako leto do konca decembra z vsemi površinami, kjer bo naslednje leto potekala ekološka pridelava. V kontrolo se prijavijo tudi predelovalni obrati. Kontrolor opravi nenapovedan ogled enkrat letno na kraju samem, o nepravilnostih obvesti inšpekcijo. Kontrolna služba vodi evidenco pridelovalcev in vodi podatke o vseh kontrolah za vsakega pridelovalca določi ukrepe ter izda certifikat ali ga zavrne ali razveljavi. Evidenco pridelovalcev posreduje Uradu za priznavanje označb. Zakaj ekološka hrana ? Ekozavest se širi predvsem pri potrošnikih, varna hrana je vse pogostejša zahteva in celo zakon v skladu z EU direktivami. Ekološki kmet v skladu z evropsko kmetijsko politiko je in tudi v bodoče bo deležen subvencij v skrbi za zdrava tla - zdrave rastline - zdrave živali - zdravo hrano - za zdravje ljudi. Raziskave kažejo, da kontaminenti v konvencionalnih živilih vplivajo na biološko strukturo, plodnost, delovanje ščitnice, povzročajo alergije. Živali v poskusih raje izberejo ekološko hrano, boljša je sestava aminokislin. Ekološko pridelana jajca imajo več rumenjaka. Ponudba ekoloških proizvodov iz slovenskih kmetij je še razmeroma skromna. Slovenski ekološki kmetje prodajajo svoje pridelke in izdelke na domu, na ekoloških kmetijah in na ekoloških tržnicah v Ljubljani, v Celju in v Mariboru. Na policah velikih trgovskih centrov je zelo malo domačih ekoloških izdelkov, prevladujejo tuji. Pomurske ekološke kmetije, nekatere že z oznako "ekološki" in druge v preusmerjanju, pridelujejo žita, zelenjavo, beluše, sadje, kis, sok, med, prašiče in "bilice s prekmurske ravnice". Prodajajo na domu in na tržnicah po Sloveniji. Ekološka tržnica v Murski Soboti pa še ni zaživela. Zita FLISAR NOVAK Fotografije: Lilit ZAVAŠNIK 27 številka 44 Pomurske raziskovalne nagrade V RIS Dvorcu Rakičan so bile podeljene Pomurske raziskovalne nagrade za leto 2004. Na razpisu prijavljena dela je ocenila komisija Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), v sestavi: doc. dr. Mitja SLAVINEC (predsednik), prof. dr. Igor EMRI, prof. dr. Rafael MIHALIČ, doc. dr. Irena Mlinarič Raščan, dr. Stanko KAPUN, dr. Melanija Larisa Fabčič, doc. dr. Etelka Korpič Horvat, dr. Elizabeta Bernjak, dr. Anton Vratuša, dr. Vesna Kondrič Horvat, dr. Janez Ščančar, prof. dr. Jozsef Györkös, dr. Jurka Lepičnik Vodopivec in Društvo arhitektov Pomurja in odločila, da: • Nagrado za najboljše diplomsko delo s področja družboslovja prejme: MATEJA ŽALIG, ki je zaključila študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju smer Organizacijski management kadrovskih in izobraževalnih procesov, z zagovorom diplomskega dela VPLIV MOTIVACIJSKIH DEJAVNIKOV NA DIJAKE PRI ODLOČANJU ZA NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE. Recenzijo diplomskega dela je podala pomurska akademkinja doc. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec in izpostavila pomen informiranosti o zaposlitvenih možnostih ter gospodarskem stanju Pomurja in pojavu bega možganov iz Pomurja. • Nagrado za najboljše diplomsko delo s področja naravoslovja prejmeta (vsak polovico): MIHEC HORVAT in BOŠTJAN MATKO. Prvi je zaključil študij na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, smer Konstrukterstvo in gradnja strojev, z zagovorom diplomskega dela NUMERIČNO NAPOVEDOVANJE DOBE TRAJANJA NOSILCA PROTIUTEŽI ŽERJAVA. Recenzijo diplomskega dela je podal pomurski akademik prof. dr. Igor Emri in podrobno razčlenil njegovih šest poglavij. Drugi nagrajenec je zaključil študij na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, smer kmetijstvo, z zagovorom diplomskega dela: VPLIV DODAJANJA NEKATERIH LISTNIH GNOJIL NA DELOVANJE FUNGICIDOV PROTI JABLANOVI PEPELOVKI IN NA PRIDELEK. Recenzijo diplomskega dela je podal pomurski akademik dr. Stanko Kapun in izpostavil, da je kandidat za Pomursko raziskovalno nagrado temeljito obdelal problem iz dosegljive literature ter v delovni hipotezi zastavil cilj večletnega raziskovalnega dela. • Nagrado za najboljše magistrsko delo prejmeta: mag. ANDREJA KOVAČ in mag. ROBERT KLEMENČIČ Nagrajenka je zaključila podiplomski magistrski študij na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru, smer Računovodstvo in revizija. Izdelala je magistrsko nalogo na temo ZAGOTAVLJANJE IN PRESOJANJE KAKOVOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE SLUŽBE. Recenzijo magistrskega dela je podala pomurska akademkinja: dr. Etelka Korpič Horvat. Avtorica v delu obravnava zagotavljanje kakovosti v notranjerevizijski službi, ki ga preučuje iz treh vidikov, svoja raziskovanja pa je oprla tudi na izvedeno anketo v tridesetih slovenskih notranjerevizijskih službah o pomenu kakovosti v navedenih službah. V sklepnem delu pa je podala predloge za izboljšanje kakovosti v notranjerevizijskih službah. Nagrajenec je zaključil podiplomski magistrski študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, smer Elektrotehnika - elektronika. Izdelal je magistrsko nalogo na temo: INTERAKTIVNO PROGRAMSKO ORODJE ZA DSP V JAVI Z IDENTIFIKACIJO NEZNANIH LINEARNIH SISTEMOV. Recenzijo magistrskega dela je podal pomurski akademik: prof. dr. Rafael Mihalič: Delo obsega 116 strani, razdeljeno je na 9 poglavij. V uvodnih razmišljanjih kandidat umesti DSP tehnologijo v širši koncept in poda motive za svoje delo. Razčlenjeno je v sedmih poglavjih, zaključku pa so podani originalni prispevki magistrskega dela in pogled v možnosti nadaljnjega razvoja. Delu daje posebno težo praktična uporabnost orodja in hkrati možnost uporabe v pedagoške namene. Problematika je podana sistematično ter matematično in jezikovno korektno, grafični prikazi so izvedeni na vsebinsko in estetsko visokem nivoju. • Nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo prejme: Dr. MAJDA BAGAR POVŠE Dr. Majda Bagar Povše je doktorirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer živilstvo. Njena doktorska disertacija nosi naslov BIOLOŠKA UČINKOVITOST JODIDA IZ NARAVNE MINERALNE VODE PRI ZDRAVIH PROSTOVOLJCIH. Recenzijo doktorske disertacije je podala pomurska akademkinja doc. dr. Irena Mlinarič Raščan: Doktorska disertacija je perspektivna, primerjalna, klinična raziskava, katere namen je bil proučiti biološko aktivnost jodida iz naravnih mineralnih vod v človekovem organizmu. Kandidatka izkazuje v predloženem delu dober teoretični pregled področja ter navaja obsežen pregled relevantne literature. Interdisciplinarna narava dela raziskovalnega dela se kaže v natančni obravnavi fizikalno-kemičnih, biokemičnih in farmakoloških parametrov delovanja jodida. Rezultati dela so predstavljeni sistematsko, odražajo natančno in poglobljeno delo ter so temeljito razčlenjeni. Doktorska disertacija predstavlja originalen doprinos k znanosti, kar potrjuje avtorica z originalnimi objavami člankov v revijah SCI. Raziskovalno delo je interdisciplinarno zastavljen aplikativen raziskovalno-razvojni projekt z močno navezavo na gospodarstvo, kar daje projektu še posebno težo. Pridobljeni rezultati imajo močno aplikativen značaj in potencial za doprinos k dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Nenazadnje je izrednega pomena navezava in povezava raziskave s pomursko regijo. Povzeto po: http://www.ris-dr.si IZOBRAŽEVANJE 28 junij 2005 ŠPORT Program športa v mestni občini v letu 2005 Š port je dejavnost, ki je našla svoje mesto v lokalni skupnosti. Primerna razširjenost zahteva strokovni in organizacijski pristop in sofinanciranje različnih kategorij v športni dejavnosti. Občani se s športno dejavnostjo ukvarjajo organizirano v društvih in klubih, zasledimo pa tudi neorganizirano dejavnost po lastnem interesu. Osnova dogajanja v športu je vsekakor družina, ki pri posameznikih vpliva na stopnjo športne ozaveščenosti zlasti najmlajših, ki si pridobivajo pravi slog življenja. Tudi društva in klubi so dobri ponudniki različnih oblik vadbe za družine. V šolskem procesu mladi veliko pridobijo za kasnejše usmerjanje v športu pri športni vzgoji, veliko jih je vključeno v šolska športna tekmovanja. Kasneje pa opravijo veliko vlogo društva in klubi kot servis mladih v usmerjeno delo v kakovostnem športu ali drugih oblikah. Število aktivnih članov v športnih društvih in klubih stalno narašča. Vendar se ne moremo s tem zadovoljiti, pač pa iskati oblike za povečanje aktivnosti, širiti je potrebno svobodno in neformalno ukvarjanje s športom in s tem obogatiti prosti čas. V vsem tem se ves čas omenja delo društev, ki so prostovoljna združenja občanov. Boljši programi društev in klubov bodo povečali število članstva in s tem število aktivnih članov v lokalni skupnosti. Zato se ceni delo društev in klubov kot pomemben prispevek za delo v športu. Prav športno rekreativna dejavnost se iz leta v leto povečuje, številnejša je ženska populacija, tudi starejši občani se intenzivneje vključujejo. Vsako leto je večji tudi delež osebnih vlaganj posameznika v športno dejavnost. Želimo, da bi bila ponudba športno rekreativnih prireditev še bolj pestra in bogatejša in bi bila nadgradnja aktivnosti občanov. Poudariti velja pomembno delo društev invalidov - nosilcev športne dejavnosti te kategorije, ki jim omogočajo boljše, pestrejše in bogatejše življenje. Da je športna dejavnost v mestni občini Murska Sobota lepo razvita in razvejana dejavnost, pokažejo zbrani podatki, ki prikazujejo skupno članstvo v klubih društvih in zvezah. V bogati dejavnosti zasledimo 31 športnih panog, ki jih izvajajo v 78 različnih klubih, društvih in zvezah. V letu 2005 je svoje programe vložilo 69 različnih izvajalcev, ki bodo pripravljali raznotere oblike dejavnosti na področju športa. Za programe športa so v letnem občinskem proračunu namenjena naslednja sredstva: Namen realizacija 2004 2005 1. Sredstva za delo Športne zveze 7.072.000 7.284.000 2. Sredstva za kategorizirane športnike 4.500.000 4.500.000 3. Najemnina za Športne objekte 7.500.000 7.500.000 4. Sredstva za dotacije športnim društvom 46.300.000 46.000.000 5. Skupni stroški na področju športa 8.650.265 8.700.000 6. inv. transferji na področju športa 7.037.493 6.544.000 7. inv. v Ureditev športnih objektov 3.669.000 18.000.000 8. el. energija - stadion 1.597.139 1.200.000 86.307.897 99.728.000 Bogat športni program dopolnjujejo šolska športna tekmovanja osnovnih in srednjih šol, ki so pomemben in nepogrešljiv del šolske športne vzgoje in so nadgradnja dela pri rednem pouku. Ob tem pa poteka tudi izvedba športnih programov Zlati sonček in Krpan ter akcija učenja plavanja. V to dejavnost je vključeno čez 1000 osnovnošolcev ter 2000 srednješolcev. Šport v šoli je dobra priložnost za druženje ter povezovanje šole, učencev in staršev, odpira pa tudi široke možnosti sodelovanja s klubskim športom v svojem okolju. Ludvik ZELKO Lep uspeh mladih Bakovčanov na Češkem NK Bakovci se je na povabilo mestne občine udeležil nogometnega turnirja za dečke do 14. let v češkem mestu Turnov, ki naj bi z Mursko Soboto postalo pobrateno. Poleg bakovske ekipe se je turnirja, ki je potekal med 05. 05. in 08. 05. 2005, udeležilo še sedem klubov iz različnih evropskih držav. Strokovno vodstvo kluba so sestavljali Beno Bagari, Vinko Buzeti (trenerja) ter Branko Vurcer (tehnični vodja). Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah s po štirimi ekipami. Iz vsake skupine je v finale napredovala le prvouvrščena. Mladi Bakovčani so nastopali v 1. skupini skupaj z naslednjimi klubi: Reeuwijk - 2. ekipa (Nizozemska), Turnov (Češka) in Keszthely (Madžarska). Z domačo ekipo Turnov so se razšli z rezultatom 1:1, prav tako so remizi-rali tudi z ekipo Keszthelya. Končni izid te tekme je bil 3 : 3. Edino zmago so dosegli proti ekipi Reeuwijka iz Nizozemske, ki so jo premagali z 1 : 0. Ob tem je treba dodati tudi to, da jim je na tekmi z ekipo iz Turnova, ki so jo remizirali, velike preglavice povzročal sodnik, ki je tekmo podaljševal vse do izenačujočega gola domače ekipe. Po treh odigranih tekmah so tako NK Bakovci osvojili 5 točk, kar je pomenilo 2. mesto v svoji skupini. Le-to jim je prineslo tekmo za 3. oz. 4. mesto, kjer so se pomerili s prvo ekipo nizozemskega Reeuwijka in izgubili z rezultatom 3:0. Tako so na koncu v močni mednarodni konkurenci osvojili 4. mesto. Da je bilo zadovoljstvo v ekipi ob tem lepem uspehu še večje, je "poskrbel" Aleš Žido, ki si je prislužil laskavi naziv najboljšega vratarja na turnirju. Krono zmagovalne ekipe so osvojili domačini iz Turnova in tako na najlepši možni način zaokrožili celotno izvedbo turnirja, ki je poleg športnega, prinesel nova poznanstva in sodelovanja v bodoče tudi na drugih področjih. Tako naj bi po neuradnih informacijah opravili pogovore o tem, da bi se podoben turnir v prihodnosti izvedel tudi v Bakovcih. Vsekakor bi to bila lepa promocija. Tadej BUZETTI 29 RAZPISI številka 44 Mestna občina Murska Sobota na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. List RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 110/02) in na podlagi sprejetega Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2005 (Uradni list RS, št. 20 z dne 03.03.2005), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov za področja tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v mestni občini Murska Sobota v letu 2005 I. Na razpisu lahko kandidirajo: 1. Neprofitne organizacije, društva, klubi, zveze in fundacije, ki izvajajo sorodne programe s področja tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost za populacijo na območju Mestne občine M. Sobota. II. Vsi izvajalci programov morajo Mestni občini Murska Sobota predložiti vloge za sofinanciranje programov, ki naj zajamejo: 1. Predstavitev programa po naslednjih elementih 1.1. Osnovne programske usmeritve (kratka predstavitev programa, njegov namen, vizija, poslanstvo) 1.2. Opredelitev osnovnih ciljev programa 1.3. Zadovoljitev potreb uporabnikov skozi posamezne aktivnosti programa 1.4. Opredelitev in navedba ciljnih skupin uporabnikov, ki jim je program namenjen ter navedba pogojev za vključitev v program (obvezno navesti skupno število članov in število članov s stalnim bivališčem v Mestni občini Murska Sobota) 1.5. Zagotavljanje prostorskih pogojev za izvedbo programa (npr. lastništvo prostorov, plačevanje najemnine, prostori so vam dani v uporabo brez najemnine) 1.6. Materialni položaj prijavitelja-Bilanca stanja in uspeha za leto 2004 1.7. Drugi podatki (vpišite podatke in druge informacije, pomembne za izvedbo programa, npr. število opravljenih ur posameznih uporabnikov) 2. Operativni in terminski plan programa po posameznih področjih 3. Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2004 4. Finančna konstrukcija programa za leto 2005 4.1. Vrednost celotnega programa 4.2. Prikaz vseh prihodkov, prikazanih v SIT, s strukturnimi deleži, izraženimi v % (prikazan mora biti tudi pričakovani delež Mestne občine M. Sobota ) 4.3. Prikaz vseh načrtovanih odhodkov, prikazanih v SIT, s strukturnimi deleži, izraženimi v % lIl. Orientacijska vrednost razpisa za programe tehnične kulture znaša do 8.800.000,00 SIT po sprejetem proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2005 pod kontom: 4120-0010/0920, za uvajanje mladih v znanost do 2.700.000,00 SIT pod kontom 4120-0003/0912. IV. Prijavitelji bodo o odobritvi sredstev za sofinanciranje programov obveščeni s Sklepom župana, v roku največ 20 dni od poteka roka za prijavo na ta razpis. Po pravnomočnosti Sklepa bodo z vsemi izvajalci programov sklenjene pogodbe z opredeljenimi pogoji uporabe sredstev, ki se bodo nakazovala na podlagi zahtevkov po realizaciji programov oz. sukcesivno do odobrenega zneska. Mestna občina Murska Sobota si tudi pridružuje pravico, da ne razdeli vseh razpisanih sredstev, v kolikor ne bodo prijavljeni ustrezni programi in v kolikor bi pri realizaciji prihajalo do odstopanj prijavljenih programov. V. Rok za prijavo je 13. junij 2005 (priporočena pošta) na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ul. 2, 9000 Murska Sobota (pripis:Ne odpiraj - razpis programov za tehnično kulturo in znanost 2005). Mestna občina Murska Sobota Župan Anton Štihec, univ.dipl.inž.grad., I.r. Številka: 64000-0005/2005-174 Datum: 20.05.2005 N O V I N E Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/97) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2005 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društev za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, za vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične stranke in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Predloge s pisno obrazložitvijo pošljite v roku 8 dni po dnevu objave na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: "Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2005". 30 junij 2005 RAZPISI Na podlagi obvestila RS Ministrstva za gospodarstvo št.3423-25/2004-20 z dne 27.12.2004, soglasja Mestne občine Murska Sobota, k povišanju cen storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota, št. 38005-6/04 in določil uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur.l.RS, št.52/04) je izvajalec javne službe oblikoval CENIK storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota 1. člen Povišajo se cene storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota, ki jih zaračunava javno podjetje Komunala d.o.o. 2. člen STORITEV_________________________________Enota mere Cena Odvajanje odpadne vode -gospodinjstvo SIT/m3 26,14 - gospodarstvo in ostali uporabniki______SIT/m3_______58,43 3. člen Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. 4. člen Cenik začne veljati z dnem 10.januar 2005. Direktor: Mirko Šabjan, inž. grad. ZEMELJSKI PLIN - MODRA ENERGIJA NAŠE PRIHODNOSTI ! CENA ZEMELJSKEGA PLINA V MAJU 2005 V MO MURSKA SOBOTA Maloprodajna cena zemeljskega plina na območju mestne občine Murska Sobota v mesecu maju 2005 znaša 86,88 SIT/m3 na tistem delu distribucijskega omrežja, ki je v obratovanju dve leti in manj ter 93,94 SIT/m3 na preostalem distribucijskem omrežju, ki je v obratovanju več kot dve leti. V cenah je že vključen DDV. Najemnina za plinomer ter strošek za vzdrževanje plinomera tako za gospodinjstva kot za negospodinjstva, obrt in industrijo ostajata nespremenjena. Sicer pa so se cene zemeljskega plina v letu 2005 iz meseca v mesec počasi dvigale, in sicer iz 84,53 SIT/m3 oz. 91,59 SIT/m3, ki so veljale v mesecu januarju 2005 na omenjene 86,88 SIT/m3 oz. 93,94 SIT/m3 veljavne v maju 2005. Rast cen zemeljskega plina je bila izključno posledica rasti nabavne cene zemeljskega plina distributerja. Kljub omenjeni rasti pa je cena zemeljskega plina ostajala v celotnem obravnavanem obdobju zelo konkurečna (beri: nižja) ceni ekstra lahkega kurilnega olja, ki so v omenjenem obdobju vladale na slovenskem trgu. Mestni plinovodi d.o.o. smo strankam na razpolago v naši poslovni enoti v Murski Soboti na Slomškovi 33. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek med 11:00 in 12:00 ter vsako sredo tudi popoldan med 16:00 in 17:00. Dosegljivi pa smo tudi na telefonskih številkah 5214 360, 041 768 729. Mestni plinovodi d.o.o. Na podlagi obvestila RS Ministrstva za gospodarstvo, št. 301-12/2005-2 z dne 13.1.2005, soglasja Mestne občine Murska Sobota, št. 38005-0009/2004 in določil uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur.l.RS, št.52/04) je izvajalec javne službe oblikoval CENIK storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Murska Sobota 1. člen Na območju Mestne občine Murska Sobota se povišajo cene storitev oskrbe s pitno vodo, ki jih zaračunava javno podjetje Vodovod Murska Sobota d.o.o. 2. člen Cene storitev oskrbe s pitno vodo se obračunavajo po naslednjih postavkah: STORITEV Enota mere Cene Vodarina - distribucija vode - gospodinjstvo SIT/m3 61,98 - gospodarstvo in ostali porabniki SIT/m3 69,26 Vzdrževanje vodov. priključka - družinsko, ali etažno stanovanje SIT/kom/mes. 99,18 - (15, (20, (25, (30 SIT/kom/mes. 524,43 - (40 SIT/kom/mes. 1.279,26 - (50, (80 SIT/kom/mes. 3.767,10 - (100 SIT/kom/mes. 5.756,15 - (150, (200 SIT/kom/mes. 10.875,48 3. člen Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. 4. člen Cenik se začne uporabljati z dnem 11.februar 2005. 5. člen Po uveljavitvi tega cenika preneha veljati cenik, št. VC-001/2003-BZ-03 z dne 21.11.2003. VC-004/04-HE-06 Murska Sobota, dne 18.1.2005 Direktor: Mirko ŠABJAN, inž.grad.,l.r. 31 RAZPISI številka 44 Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota, objavljata RRA Mura d.o.o. Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje in Mestna občina Murska Sobota, v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d., Podružnica Pomurje; Raiffeisen Krekovo banko d.d. Maribor, PE Murska Sobota; SKB Banko d.d. Ljubljana, PE Murska Sobota; Banko Koper d.d., PE Murska Sobota; Novo KBM d.d., Podružnica Pomurje-LLT; Abanka Vipa d.d. Ekspozitura Murska Sobota; Hypo Alpe-Adria bank d.d. razpis za dolgoročne kredite ter garancije namenjene pospeševanju razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2005 1. Predmet razpisa Predmet tega razpisa je kreditiranje pospeševanja razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota a) v višini 20.000.000,00 SIT za kreditiranje investicijskih projektov na področju gospodarskih dejavnosti; b) v višini 5.000.000,00 SIT za kreditiranje odpiranja novih delovnih mest oz. mikrokredite (5 novih delovnih mest) Za kredite bo lahko RRA Mura "Garancijska shema za Pomurje" dodeljevala garancije v višini 50-80%, vendar garancija ne more presegati 5,000.000,00 SIT. V kolikor bo povpraševanje po enem izmed ukrepov kreditiranja večje od drugega, je možno uporabiti sredstva tistega, ki ostajajo, vendar le za namene in po pogojih tega razpisa. 2. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije Kredit in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: a) • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov • nakup, gradnja ali prenova poslovnih prostorov • nakup opreme-osnovnih sredstev b) • odpiranje novih delovnih mest v obliki samozaposlitve ali zaposlitve brezposelne osebe z območja Mestne občine Murska Sobota, prijavljene na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje OS Murska Sobota 3. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo: 1. Gospodarske družbe, ki se po 52. členu Zakona o gospodarskih družbah štejejo za majhno družbo; fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika ter fizične in pravne osebe, ki so v postopku registracije, 2. Imajo sedež dejavnosti na območju Mestne občine M. Sobota, 3. Med viri financiranja imajo zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. 4. Investicija se izvaja na območju Mestne občine M. Sobota. 3.1. Prednostni kriteriji za dodeljevanje sredstev Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka, izpolnjujejo še večino od naslednjih kriterijev: • usklajenost projekta z občinskimi razvojnimi programi • multiplikativni vpliv projekta na razvoj občine • rizičnost projekta • dobra boniteta 3.2. Krediti a) • prosilec lahko vloži vlogo za investicijski kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT. • nominalna letna obrestna mera za kredite po tem razpisu znaša maksimalno 4,52% oz. konkretno po bankah: NLB d.d. - 4,5 %; Raiffeisen Krekova banka d.d. - EURIBOR + 2,4 %; SKB d.d. - EURIBOR + 1,35 %; NKB Maribor d.d. - EURIBOR + 2%; Banka Koper d.d. - 4,5 %; Abanka Vipa d.d. - EURIBOR + 2,1 %; Hypo Banka d.d. - 4,5 % • doba vračanja kredita je do največ 5 let • prosilec zavaruje kredit v skladu s pogoji banke kreditodajalke. b) • prosilec lahko vloži vlogo za mikrokredit v višini 1.000.000,00 SIT • nominalna letna obrestna mera za kredite po tem razpisu znaša maksimalno 4 % oz. konkretno po bankah: NLB d.d. - 4%; Raiffeisen Krekova banka d.d. - EURIBOR +1,9%; SKB d.d. - EURIBOR + 1,35 %; NKB Maribor d.d. - EURIBOR + 1,8 %; Banka Koper d.d. - 4 %; Abanka Vipa d.d. - EURIBOR + 2 %; Hypo banka d.d. - 4 % • doba vračanja kredita je največ 3,5 let s 6 mesečnim moratorijem • prosilec zavaruje kredit v skladu s pogoji banke kreditodajalke 3.3. Do sredstev po tem razpisu niso upravičena: • mala podjetja s področja kmetijstva, ribištva in jeklarstva, • podjetja v težavah, • podjetja v sektorju transporta, premogovništva, ladjedelništva, motornih vozil in sintetičnih vlaken. 4. Garancije RRA Mure "Garancijska shema za Pomurje' • prosilec vloži vlogo za garancijo RRA Mure "Garancijska shema za Pomurje" hkrati z vlogo za kredit • garancija RRA Mure "Garancijska shema za Pomurje" ne more presegati zneska 5,000.000,00 sit, oziroma 50-70% poroštva odobrenega kredita • za podjetnike začetnike (poslovanje do 5 let) se lahko odobri garancija RRA Mure "Garancijska shema za Pomurje" v višini 80% do zneska kredita 2.000.000,00 Sit • prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA Mure "GS za Pomurje" s poroki na podlagi notarskega sporazuma. 5. Dokumentacija Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz "Obrazca Investicijski krediti - garancije-vloga", ki ga prosilci dobijo na naslednjih mestih: • Mestna občina Murska Sobota, g. Cigan telefon: (02) 525-16-60 • RRA Mura d.o.o. Murska Sobota, ga. Vitez Gomboši, g. Wolf telefon: (02) 536-14-67 Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo v 2 (dveh) izvodih na sedežu RRA Mura d.o.o., Lendavska 5/a, 9000 Murska Sobota. 6. Rok za prijavo in oddajo vlog Rok za vložitev vlog po tem razpisu je odprt do porabe sredstev oz. najpozneje do 10.12.2005. Vloge oddane do 20. v mesecu se bodo obravnavale v roku do 5. v naslednjem mesecu. 7. Obdelava vlog: Nepopolnih vlog kreditni odbor ne bo obravnaval. O odločitvi bodo prosilci obveščeni v 10 dneh od obravnave vloge na kreditnem odboru. 8. Ostale informacije Vse ostale informacije dobijo prosilci na mestih, ki so navedena pod točko 5. Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Garancijska shema za Pomurje Murska Sobota Mestna občina Murska Sobota 32 junij 2005 RAZPISI ŽUPAN Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS. št. 74/02, 45/03 in 60/04) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota javni razpis o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota I. Predmet javnega razpisa so subvencije, ki se dodeljujejo na področju kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2005 za: - subvencioniranje zdravljenja mastitisa; - subvencioniranje apnenja tal; - sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva; - subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov; - pospeševanje društvene dejavnosti. II. Okvirna višina sredstev Za navedene ukrepe znaša skupna okvirna višina razpisanih sredstev 6.900.000 SIT. III. Ukrepi A1 Subvencioniranje zdravljenja mastitisa 1. Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 01) in predloženi plačani račun, izstavljen s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe. 2. Omejitev: Sredstva se ne dodelijo za pokrivanje tistega dela stroškov, ki je bil povrnjen s strani zavarovalnice. 3. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini M. Sobota. 4. Višina subvencioniranja: 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno storitev. A2 Subvencioniranje apnenja tal 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • maksimalna subvencionirana količina nakupa je pri apnencu in snoveh s podobnim učinkom 50.000 kg in pri saturacijskem mulju 100.000 kg na kmetijsko gospodarstvo; • na površino 1 ha se prizna: apnenec, snovi s podobnim učinkom - največ 2,5 t; saturacijski mulj - največ 10 t; • zahtevek (obrazec 02), predloženi plačani račun o nakupu in dokazilo o lastništvu oz. najemu kmetijskih zemljišč, na katerih se je izvedel ukrep. 2. Upravičenci: fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 3. Višina subvencioniranja: pri apnencu in snoveh s podobnim učinkom 3 SIT/kg vendar ne več kot 30% vrednosti na kg in pri saturacijskem mulju 60 % vrednosti plačanega računa za nakup (prevoz se ne subvencionira). A3 Sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja povezana s kmetijstvom in mora biti izvedeno s strani za to pooblaščene oziroma registrirane ustanove; • zahtevek (obrazec 03), dokazilo o plačilu udeležbe na izobraževanju in kopija potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju. 2. Omejitev: Sredstva se ne dodelijo za tečaje in programe, ki se izvajajo v okviru rednega izobraževanja. 3. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 4. Višina sofinanciranja: 50% vrednosti izobraževanja oziroma največ 100.000 SIT na upravičenca na leto. A4 Subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • v imenu upravičenca uveljavlja subvencijo Zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov; • dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina; • med zavarovalnico in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju; • zahtevek in dokazilo o sklenjenem zavarovanju oziroma predloženi seznam upravičencev, iz katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 3. Višina subvencioniranja: 30% višine zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. A5 Pospeševanje društvene dejavnosti 1. Osnovni pogoji za pridobitev sredstev: • registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva; • delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi; • realno izvedljiv program dela za leto 2005; • pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 04) in zahtevane priloge navedene v razpisni dokumentaciji. 2. Upravičenci: društva in njihove zveze s področja kmetijstva, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota. Sofinanciranje lahko uveljavljajo tudi društva in njihove zveze, ki imajo aktivno članstvo s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota ter imajo sedež izven območja Mestne občine Murska Sobota, če na območju Mestne občine Murska Sobota za to področje ni registriranega društva ali njihove zveze. 3. Osnovna merila: • pomen društva oziroma zveze za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • aktivnost delovanja društva oziroma zveze, • delež izvedenega programa od celotne vrednosti programa, • pomen izobraževanja in zagotavljanje pomoči kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja, • zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti, • aktivno članstvo, s poudarkom na članstvu iz Mestne občine Murska Sobota • povezovanje in sodelovanje s sorodnimi organizacijami • vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa. 4. Upravičeni stroški: • stroški izvedbe aktivnosti planiranih v letnem programu dela; • stroški mednarodnih aktivnosti; • drugi stroški povezani z delovanjem društva oziroma zveze. Med upravičene stroške se ne štejejo stroški, nastali s pridobitno dejavnostjo. 5. Višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa društva oziroma zveze. 33 RAZPISI številka 44 VII. Obravnava vlog Vloge pri ukrepih od A1 do A4, prispele do posameznega datuma odpiranja vlog, bo strokovna komisija obravnavala praviloma 18.07.2005, 18.08.2005, 15.09.2005, 04.11.2005 in 01.12.2005. Vloge pri ukrepu A5 bo strokovna komisija obravnavala 18.07.2005. Odpiranje vlog ni javno. Ko bodo razpoložljiva sredstva izkoriščena, se vloge več ne bodo obravnavale. Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala po vrstnem redu oddaje popolnih vlog. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom. O odločitvi bodo vlagatelji obveščeni v roku 15 dni po odločitvi in upravičenci pri vlogah pod ukrepom A5 pozvani k podpisu pogodbe. Če se v roku 8 dni ne odzovejo na poziv, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene zahtevke pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 10 dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne zahtevke, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložene pritožbe se zavrže. VlIl. Nenamenska poraba sredstev V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve subvencije do dneva vračila sredstev, in sicer: • če so bila sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec pri pridobitvi sredstev na zahtevkih navajal neresnične podatke. Številka: 41407-0001/2005 Murska Sobota, dne 31.05.2005 Župan Mestne občine Murska Sobota Anton ŠTIHEC, univ.dipl.inž.grad. IV. Skupni pogoji Pri ukrepih od A1 do A3 je najnižji skupni znesek dodeljenih sredstev po vlogi 5.000 SIT. Skupna višina vseh prejetih sredstev iz javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) za posamezne ukrepe iz tega razpisa ne sme preseči zgornje meje pomoči določene v Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju. Pri uveljavljanju ukrepov A1, A2 in A3 se priznavajo računi oziroma dokazila o plačilu, izstavljeni po zadnjem datumu za oddajo zahtevkov v okviru posameznega ukrepa Javnega razpisa o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota, objavljenega v letu 2004. Pri ukrepih A4 in A5 se priznavajo računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni po 31.12.2004. V. Vsebina vloge Vlagatelji morajo vložiti zahtevek oziroma izpolnjene predpisane obrazce in priložiti zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, ki so pod posameznim ukrepom navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Obrazci in razpisna dokumentacija so od začetka razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, soba št. 8 (Silvija Kouter). Vse informacije v zvezi z razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/525-16-63, kontaktni osebi sta Silvija Kouter in Štefan Cigan. VI. Rok in način vložitve vloge Rok za vložitev vlog je do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnega datuma za uveljavljanje finančnih sredstev. Ta je pri ukrepih od A1 do A3 vključno 30.11.2005, pri ukrepu A4 vključno 29.10.2005 in pri ukrepu A5 vključno 14.07.2005. Upravičenci lahko v eni vlogi vložijo zahtevke za več ukrepov naenkrat. Vloge pod ukrepom A5 se vložijo posebej. Vloge pri ukrepih od A1 do A4 se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom "Subvencije v kmetijstvu" oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Vloge pri ukrepu A5 se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zaprti ovojnici, na hrbtni strani opremljena z nazivom in naslovom vlagatelja, in označena z oznako "Ne odpiraj - vloga" s pripisom "Ukrepi v kmetijstvu" in navedbo ukrepa, na katerega se nanaša. 34 junij 2005 RAZPISI Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list rs, št. 54/92 s spremembami), Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/04) in Prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jih je sprejela Uprava Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota dne 23.05.2005, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje oddajo v najem okvirno 50 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem dodeljena na podlagi prednostne liste. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2005 in 2006. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A (za najmanj 30 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.3. - lista B (za najmanj 20 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.3. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04), sklepa Uprave Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do subvencionirane najemnine v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 in 142/04), oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Primer: Lista A - za stanovanje v izmeri 52,14 m2, točkovano s 330 točkami, znaša najemnina v mesecu maju 2005, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 21.325,00 SIT. Lista B - za stanovanje v izmeri 61,53 m2, točkovano s 350 točkami, znaša najemnina v mesecu maju 2005, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 46.936,00 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja: Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj šest mesecev pred objavljenim javnim razpisom. 2.2. Lista A - Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v delovnem razmerju za nedoločen čas (velja tudi za prejemnike pokojnine) ali da je v delovnem razmerju (ali ima pogodbeno delo) najmanj tri leta in če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 ne presegajo v točki 2.3. določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2004 znašala 168.175,08 SIT. Lista B - Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 ne presegajo v točki 2.3. določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2004 znašala 168.175,08 SIT 2.3. Glede na višino dohodka gospodinjstva prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A ali listi B. Velikost LISTA A LISTA B gospo- dinjstva % Meja dohodka (neto dohodek) % Meja dohodka (neto dohodek) 1-člansko 90% do 151.357,57 od 90 % do 200 % nad 151.357,57 do 336.350,16 2-člansko 135% do 227.036,36 od 135% do 250% nad 227.036,36 do 420.437,70 3-člansko 165% do 277.488,88 od 165% do 315% nad 277.488,88 do 529.751,50 4-člansko 195% do 327.941,41 od 195% do 370% nad 327.941,41 do 622.247,80 5-člansko 225% do 378.393,93 od 225 % do 425 % nad 378.393,93 do 714.744,09 6-člansko 255% do 428.846,45 od 255 % do 470 % nad 428.846,45 do 790.422,88 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja. Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje točkovano s 330 točkami (lista A) oziroma s 350 točkami (lista B) po vrednosti točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja v višini gornjih razponov. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja v lasti ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov Vrednost drugega gospodinjstva premoženja -40% Usta A Lista B 1-člansko 2.637.619,78 4.065.205,69 2-člansko 3.832.908,22 4.852.133,52 3-člansko 4.684.665,60 5.965.477,62 4-člansko 5.406.663,07 6.872.385,48 5-člansko 6.026.349,84 7.961.910,01 6-člansko 6.716.739,12 8.800.005,80 35 RAZPISI številka 44 2.4.2. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov, - tisti, ki imajo na dan zaključka razpisa neporavnane zapadle obveznosti do razpisnika. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, prosilci, ki živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, osebe in osebe z otroki, žrtve družinskega nasilja in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3. V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo prednost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upošteva večji dohodek na družinskega člana. 3.2. Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: - prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota; - prosilci, ki imajo daljšo delovno dobo; - prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo. 3.3. Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B Mlade družine, mladi: - starost družine do 35 let 100 100 - starost prosilca do 30 let 50 50 Družina z večjim številom otrok: - najmanj trije otroci 100 100 - za vsakega nadaljnjega otroka 50 50 Invalidi in družine z invalidnim članom: - invalidnost 50 50 Družina z manjšim številom zaposlenih: - zaposlenost v družini 50 50 Državljani z daljšo delovno dobo: - brez stanovanja ali podnajemniki 50 50 Osebe in osebe z otroki, žrtve družinskega nasilja 80 80 Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 50 50 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA LISTA A LISTA B Stalno bivanje prosilca na območju MOMS - za bivanje nad 5 do 10 let 10 10 - za bivanje nad 10 do 15 let 20 20 - za bivanje nad 15 do 20 let 30 30 - za bivanje nad 20 let 40 40 Delovna doba: - nad 3 do 5 let 10 10 - nad 5 do 10 let 20 20 - nad 10 let 30 30 Stopnja izobrazbe: - srednja izobrazba 5 5 - višja izobrazba 10 10 - univerzitetna ali visoka Strokovna izobrazba 15 15 - doktorat, magisterij 20 20 3.4. Prednostna lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom. 4. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 06.06.2005 do vključno 08.07.2005 na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, II. nadstropje pisarna št. 15 ali 16, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sredo od 7.30 do 15.30, petek od 7.30 do 13.30). Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 08.07.2005, in sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure). Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo poklican, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3., 4. in 5., druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. opis stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov, 3. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2003 in potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2004 (osebni dohodek, 36 junij 2005 RAZPISI pokojnina, preživnina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, itd.), 4. potrdilo o zaposlitvi (izda delodajalec) oziroma nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje) ter potrdilo o skupni delovni dobi prosilca, 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek, ipd., 6. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik), 7. obojestransko podpisano izjavo o obstoju izvenzakonske skupnosti, 8. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, 9. zdravniško potrdilo o nosečnosti, 10.odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere), 11. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada, 12. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane), 13. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, 14.dokazilo o invalidnosti I. kategorije (odločba Centra za socialno delo, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS), 15.potrdilo osebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, prosilca ali družinskih članov, 16.odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe, 17. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju, 18. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, 19.izjavo o dobi stalnega bivanja v mestni občini Murska Sobota. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v roku 60 dni župan Mestne občine Murska Sobota. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije zainteresirani dobijo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, II. nadstropje, pisarna št. 15 ali 16 v času uradnih ur: - ponedeljek 7.30 - 14.30 - sreda 7.30 - 15.30 - petek 7.30 - 13.30 ter na naslednji telefonski številki: 525-16-27 ali 525-16-26. Številka: 36004-0047/2005 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota Po pooblastilu predsednice uprave Alis TODOROVIČ, dipl.upr.org., I.r. 37 RAZPISI številka 44 Nov informacijski servis 0 bčanom omogočen dostop do katastrskih načrtov, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot, katastra stavb in podatkov nekaterih ministrstev Mestna občina Murska Sobota je pred kratkim uvedla nov Geografski informacijski servis (GIS), ki bo uporabnikom storitev olajšal dostop do podatkov, kot je npr. katastrski načrt, saj bodo ti dosegljivi preko interneta. Servis bo tako razbremenil občinsko upravo, uporabnikom pa prihranil veliko časa, saj jim za potrebne informacije ne bo več potrebno čakati v vrsti. Namen uvedbe sistema Kaliopa.iObčina je občanom ponuditi boljši servis ter občino predstaviti kot uspešen subjekt in s tem privabiti tudi nove investitorje. Uporabnikom je s pomočjo različne programske opreme in interneta, omogočen brezplačen dostop do javnih podatkov. Dostop do vseh potrebnih podatkov bo preko interneta omogočen vsem uporabnikom. Podatki, kot so digitalni katastrski načrt, zemljiški kataster, register prostorskih enot, kataster stavb in podatki nekaterih ministrstev bodo dosegljivi tudi tistim, ki niso uporabniki občinske uprave. "Na ta način bo imel vsak uporabnik dostop do pregleda gospodarske javne infrastrukture, kar pomeni, da lahko vsak trenutek pridobi informacije o tem, kje poteka vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje, kje so ceste različnih kategorij in podobno," je z uvedbo sistema zadovoljen Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota. Sistem preko lokalne delovne postaje omogoča tudi projektiranje komunalne in ostale infrastrukture. Geografski informacijski sistem Kaliopa.iObčina je povezljiv tudi z drugimi viri podatkov, kot je na primer sloj katastra stavb, kjer lahko uporabnik za vsako nepremičnino preveri, kakšna je možna komunalna opremljenost objekta in ostala infrastruktura. Mestna občina Murska Sobota se je za uvedbo sistema odločila zaradi poenostavitve vnašanja podatkov, povečanja preglednosti in centralizacije podatkov. Spletna aplikacija Kaliopa.iObčina je predstavljena na internetni strani http://gis.kaliopa.si/obcinamurskasobota, kjer si lahko ogleda delovanje in preizkusi njene prednosti. BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in bralci, po nekajmesečnem zamiku prebirate pomladno številko občinskega glasila, ki je temu primerno "odebeljena" z rekor- dnim številom strani in vsebino tistega, kar se je v naši občini pomembnega dogajalo. V letu 2005 bodo predvidoma izšle štiri številke Soboških novin in tako bo pomladni sledila poletna, po občinskem prazniku, 16. juliju, jesenska ob dnevu spomina v mesecu oktobru in zimska praznična: božično-novoletna. Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, izdaja MESTNI SVET Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Anton ŠTIHEC, Ernest EBENŠPANGER, Franc MEOLIC. Ivan OBAL Jožef RECEK, Alojzij ROUS, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Franc WEINDORFER Naslovnica: Dominik ŠTEINER Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Jezikovni pregled: Bea Baboš LOGAR Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 38 junij 2005 FOTOKRONIKA SPREMLJEVALNE PRIREDITVE OB 60. LETNICI OSVOBODITVE Posvetitve pravoslavnega križa ob spomeniku padlim Rdečearmejcem, ki so pokopani na soboškem pokopališču, so se udeležili številni gostje. Tam je nastal tudi skupni posnetek pred grobiščem ruskih vojakov. Predstavnik območne borčevske organizacije Štefan Žekš se je poklonil padlim za svobodo pred piramido na pokopališču v Murski Soboti. Vhodna ploščad soboškega gradu je bila tudi prizorišče nastopa ruske etno skupine Kalinka. Vrtnice položene pred pomnikom letalcem leta 1944 sestreljenega angleškega letala so ovenele, ne pa tudi spomin nanje. Imena prostovoljcev angleškega kraljevega letalstva, ki so darovali svoja mlada življenja, so vklesana v kamen in obeležje ob potoku Ledava stoji pred soboško vojašnico. Na ploščadi pred gradom v soboškem parku je zbrani množici zaigral Orkester Slovenske vojske. Brigita BAVČAR Fotografije: Tanja ZRINSKI 39 KULTURNI PRAZNIK V SLIKI IN BESEDI Slovesna podelitev nagrad Mestne občine Murska Sobota ob kulturnem prazniku je tudi letos v grajsko dvorano poleg nagrajencev in drugih vabljenih gostov privabila številne udeležence prireditev. Slavnostni govornik ob letošnjem kulturnem prazniku v mestni občini je bil rojak, znani publicist Branko Šömen, ki zdaj živi v Ameriki. Franci Just je ob kulturnem prazniku prejel plaketo za pomembne dosežke na področju kulture. Ljiljana Keča Rošker, mentorica na baletnem oddelka Glasbene šole Murska Sobota, je ob priznanju za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture iz županovih rok prejela še pomladni cvetlični aranžma. Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture je župan Anton Štihec podelil glasbenemu pedagogu Kristijanu Borovšaku. Za vrhunski glasbeni užitek so poskrbeli domači glasbeniki, z nepogrešljivim Andijem Sobočanom, ki nadaljuje tradicijo cimbalista Miška Baranje. Prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju kulture v mestni občini je arheologinja Irena Šavel, avtorica izjemne razstave Neskončen dih. Dolgoletni vršilki dolžnosti direktorice Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, je v času njenega mandata uspela postavitev stalne muzejske zbirke ter uvrstitev soboškega muzeja med izbrane evropske muzeje. Brigita BAVČAR Foto: Tomaž BERKE