UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina .	... L 1.000
G o r 1 z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . L 3.000
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 48 (873)
Gorica - četrtek, 25. nov. 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Duhovnik V zrcalu koncila Novo javno zasedanje koncila
Duhovnik je po svojem položaju v družbi, ki ga zavzema in po svojem poslanstvu, ki naj bi ga v družbi vršil, mnogim knjiga s sedmimi pečati. Dostikrat je uganka že sebi, še večkrat pa drugim, ki ga vidijo in prihajajo z njim v stik. Veliki padec duhovniškega naraščaja v zadnjih desetletjih priča, da ta poklic tudi v deželah z močno krščansko tradicijo počasi zgublja na onem spoštovanju, ki ga je bil včasih deležen. Ljudje gledajo v duhovniku vedno bolj človeka in vedno manj božjega zastopnika na zemlji, ki posreduje milosti in pomaga k zveličanju. Za premnoge duhovništvo ni več poklic, ki bi bil vreden, da mu mlad človek da vse svoje življenjske sile in se mu posveti za vse življenje.
In vendar! Ce naj Cerkev izvrši svoje poslanstvo, zaupano mu od svojega ustanovitelja, potem so ji duhovniki nujno potrebni. In še kako!
MISLI KARDINALA DOPFNERJA
Tega so se prav dobro zavedali koncilski očetje na sedanjem vesoljnem zboru. Zato so med osnutke vključili tudi shemo o duhovništvu. Pa se je izkazalo, da je o duhovništvu laže govoriti na kakšni novi maši ali na kakem duhovniškem jubileju kakor pa jasno povedati, kakšen naj bo duhovnik v drugi polovici 20. stoletja, da bo kos časom in silnim nalogam, ki se zgrinjajo od vseh strani nadenj. Lahko je pisati vzpodbudne knjige o tej temi ali predavati o tem kje
V bogoslovju; življenje pa vsakemu novemu Kristusovemu maziljencu pokaže, da je teorija eno, vsakdanjost pa drugo.
Zato je eden koncilskih očetov iz Afrike kar prostodušno priznal, da si sedanji koncil ne bo ravno pridobil naslova »Koncil duhovništva«. Nauk o duhovništvu še ni dograjen in ne dozorel, je pristavil.
In kardinal Dopfner iz Munchena je dejal, da je besedilo osnutka vse preveč
V stilu pobožnega branja in čustvenih fraz, ki so bile primerne za nekaj stoletij nazaj, današnji čas jih pa ne prenese Več in si predvsem želi točnih, treznih in lapidamih, udarnih definicij. Vsa čast sv. Ignaciju iz Antiohije, je dodal, toda nekam sladkobno bi zvenelo, če bi sprejeli v koncilski dokument misel, da so »duhovniki dragocena duhovna krona škofov«, kot se je izrazil omenjeni svetnik. In vendar je ta fraza zašla v osnutek!
Današnji duhovnik je vzkliknil kardinal Dopfner, ima druge probleme kot so jih Imeli duhovniki prejšnjih stoletij. Živi sredi družbe, ki se je zaradi silnega gospodarskega razvoja čisto spremenila. Sam duhovnik se čuti dostikrat sredi te družbe tujca, je osamljen, deležen več nerazumevanja kot naklonjenosti. Mnogi Čutijo, da položaju niso dorastli, da jim Polzi delo iz rok, zato so dostikrat potrti In brez pravega življenjskega poleta. Glejte, to so problemi, ki tarejo duhovnika, o tem naj bi govorili koncilski očetje in dali svojim zvestim sodelavcem v apostolski službi razumeti, da poznajo njih tegobe in da jim jih bodo skušali olajšati Po svojih močeh.
NEPRAVILNO POSTOPANJE Z DUHOVNIKI
In je še dodal isti kardinal: osnutek Vse preveč sloni na ukazih, predpisih in Paragrafih, ki jih je poln cerkveni zakonik. Kot da bi bil duhovnik samo zato na svetu, da se mu grozi s kaznimi in nalaga zapovedi. Kardinal Dopfner je celo *tel, kolikokrat je v osnutku poudarjena beseda pokorščina in odvisnost od škofa: kar štirinajstkrat. Ves osnutek je zgrajen na nekem nezaupanju do duhovnika, škofje so vse preveč prikazani kot predstojniki namesto kot očetje, ki bi jih mo-vezati s svojimi duhovniki duh Kristusove ljubezni. In kjer je ljubezen, tam groženj, ni strahovanja, ni odvisnosti.
Izredno pozornost je vzbudil tudi nastop teksaškega škofa iz San Antonia <ZDA.) »Čudim se, je dejal, da do sedaj bilo slišati na koncilu ene besede o Ekarjih, kaplanih ali kooperatorjlh, kot
jih kličemo pri nas, pa čeprav tvorijo v premnogih škofijah nad polovico celotne duhovščine. Dostikrat se z njimi postopa, kot da bi imeli samo še pravico do pokopa. Smatra se jih za nezrele, župnik jih smatra bolj za uslužbence kot sodelavce, župnijsko mesto jih čaka potem, ko so že zgubili vso prvotno gorečnost. Ali so kaplani še duhovniki ali ne več? če so, zakaj ne bi smeli tudi oni imeti svoje mnenje ali biti od starejših, zlasti od predpostavljenih vprašani za svet? In kar velja za razmerje kaplana do župnika, naj bi veljalo tudi za razmerje vsakega duhovnika do škofa.«
Na koncilu je bilo precej govora o tistih duhovnikih, ki so se iz kateri koli razloga svojemu poslanstvu odpovedali. Vsak duhovnik bi se moral za te odpadle sobrate zanimati in jim biti v pomoč, cerkvene oblasti naj bi jim pa njihov težki položaj skušale čim prej normalizirati ali vsaj olajšati. Ne gre, da bi se pri tem sklicevali samo na pohujšanje, ki so ga ti duhovniki med vernim ljudstvom povzročili s svojim ravnanjem. Tudi oni i-majo pravico, da se z njimi postopa v duhu prilike o izgubljenem sinu.
DUHOVNIŠKI CELIBAT
Kardinal Dopfner je bil nadalje mnenja, da osnutek o duhovništvu ne sme prezreti vprašanja duhovnikovega celibata. Kako različne so lahko okoliščine, ki enkrat nasvetujejo celibat, drugič pa dopuščajo oženjenost duhovnikov, nam pove izjava grško-katoliškega nadškofa iz Aieppa v Siriji. »Pri nas po mestih, je dejal, bi poročen duhovnik ne bil prijazno sprejet, zato je nekaj naravnega, da se ne poroča; na deželi pa si ljudstvo želi poročenih duhovnikov. Naravni čut deželanov namreč sluti, da bi bil duhovnik brez družine »preveč osamljen in tako izpostavljen duševnim krizam vseh vrst.«
V tej zvezi je nastopil tudi kardinal Bea. Pograjal je osnutek, ki čeprav trdi, da celibat ne izhaja iz narave duhovništva, vendar o njem tako govori, kot da bi bil le neporočen duhovnik duhovnik v polnem pomenu besede. »Kaj naj potem rečemo — se je vprašal kardinal — o vseh duhovnikih vzhodnega obreda, ki so poročeni? So zato manj duhovniki kot naši?« Osnutek sicer priznava, da je tudi v vzhodnih cerkvah mnogo zaslužnih poročenih duhovnikov, a so prikazani kot izjema. Tako izražanje je v tem času, ko se toliko govori o ekumenizmu, temu zadnjemu vse prej kot v prid. Osnutek naj bi raje poudaril dejstvo, da duhovnik lahko vrši svoje poslanstvo bodisi v stanu popolne vzdržnosti od zakona ali pa v idealno zasnovanem zakonu.
STREMLJENJE PO LASTNEM POSVEČENJU
Tako poročenemu kot neporočenemu duhovniku pa ostane vedno dolžnost lastnega posvečenja. To je postalo danes tem težje, ker duhovnika ne sodijo toliko po njegovem notranjem življenju kot po njegovi zunanji delavnosti. Graham Green je znal to »herezijo (krivo vero) akcije«, kot jo je označil veliki Pij XII., izraziti v svojem duhovniškem romanu s pikro pripombo, da se sodi sposobnost današnjega duhovnika po tem, koliko je pustil po smrti dolgov.
* * *
Res, nekaj skrivnostnega je v vsakem duhovniku. Oznanja Kristusovo veselo o-znanilo, istočasno pa njegov križ, ki je bil po besedah sv. Pavla že njegovim sodobnikom kamen spotike, Judom v pohujšanje In poganom nespamet. O duhovniku se vedno rado govori, čez njega pogosto zabavlja, mnogo proti njemu godrnja. Oznanja namreč Ideale, ki jih pa sam le delno uresničuje na sebi.
Pa kljub temu, vsi si želimo, da bi katoliški duhovnik res vsem postal vse. To pa ni odvisno le od njega, temveč tudi od škofov in ostalih predstojnikov, pa tudi od vernega ljudstva. Vsakdo od nas nosi pri tem del svoje odgovornosti!
j-jk
Dne 18. novembra obhaja katoliška Cerkev vsako leto praznik posvečenja dveh najpomembnejših cerkva krščanstva: sv. Petra v Vatikanu in sv. Pavla zunaj obzidja.
Sv. oče je smatral dan za primeren, da se izvrši novo javno zasedanje koncila in sprejmeta dva nova odloka. Kot znano, je v teku tega četrtega zasedanja koncila že bila pred nekaj tedni podobna svečanost v Rimu. Bilo je to 28. oktobra, na sedmo obletnico izvolitve papeža Janeza XXIII., ko je' sv. oče Pij VI. promulgiral pet dekretov.
To pot je šlo za dogmatično konstitucijo o božjem razodetju in za dekret o apostolatu laikov. Obe glasovanji sta bili skoro soglasni. Od 2350 koncilskih očetov se jih je izreklo za konstitucijo o božjem razodetju 2344, pri dekretu o apostolatu laikov sta bila pa nasprotna glasova komaj dva.
Po opravljenem glasovanju je sv. oče konstitucijo in dekret takoj razglasil. Tako sta postala pol-nomočna za vso Cerkev. Dekret o apostolatu laikov je izročil v roke šestim laikom, ki tvorijo skupino poslušavcev na koncilu.
Sledila je koncelebrirana sveta maša. Skupno s sv. očetom je o-pravilo sv. daritev 12 glavnih predstojnikov raznih redovniških
družb, 11 koncilskih strokovnja-kov-teologov in en župnik.
PAPEŽEV GOVOR
Po razglasitvi izglasovanih odlokov je imel papež Pavel VI. izredno važen govor, v katerem je napovedal več stvari, ki bodo imele brez dvoma velik odjek v življenju Cerkve.
Tako je napovedal preureditev kurije z njenimi osrednjimi uradi, ki se imenujejo kongregacije. V kratkem bo izdan nov statut, ki bo urejal delovanje najvažnejše rimske kongregacije, sv. oficija, katera skrbi za čistost evangeljskega nauka. K sodelovanju pri delu v rimskih kongregacijah bodo pritegnjeni škofje iz vseh delov sveta. Pri tem bodo imele važno mesto narodne škofovske konference, ki jim je zadnji konci) podelil veliko oblast. Tudi bodo takoj ustanovljene posebne komisije, ki bodo skrbele za izvajanje na koncilu sprejetih odlokov.
Leta 1967 bo minilo 1900 let, kar sta umrla v Rimu mučeniške smrti prvaka apostolov sv. Peter in Pavel. Sv. oče bo izrabil to obletnico, da bo prvič sklical sinodo škofov — koncil v malem.
8. decembra, ko bo koncil zaključil svoje delo, se bo pričel čas jubileja. Trajal bo do binkošt-
Dve leti od Kennedyjeve smrti
Ves severnoameriški narod, pa tudi o-stali svet, se je 23. novembra spominjal druge obletnice tragične smrti svojega najboljšega predsednika Johna F. Kenne-dyja. Žalne svečanosti so bile zlasti mogočne v Dallasu, v mestu zločina ter v Washingtonu, kjer je Kennedy pokopan. Kraj, kjer so Kennedyja zadeli streli iz brzostrelke, je vedno poln rož in drugih spominskih predmetov, tako da eden izmed dallaških mestnih uslužbencev skrbi samo za to, da te predmete odnaša. Cez šest mesecev bo na kraju atentata stal spomenik iz rdečega granita, kjer bo opisan ves potek Kennedvjeve smrti. V bližini bodo napravili nov park, kjer bodo zgradili ličen spominski mavzolej.
Pokopališče v Arlingtonu, kjer počiva Kennedy, je vsak dan preplavljeno z obi-skovavci. Računajo, da je grob obiskalo nad 12 milijonov oseb. Grob še nima dokončnega spomenika. Tako menijo, da ga bodo postavili do prihodnje jeseni.
poklicu odvetnik. V drugi svetovni vojni je bil večkrat ranjen kot član odporniškega gibanja zoper Japonce. Zato je bil ponovno odlikovan.
Volitve v Kanadi in na Filipinih
V Kanadi imajo nov parlament. Dosedanji predsednik vlade Lester Pearson je upal, da če bo šel s svojo liberalno stranko na volitve, da si bo zagotovil absolutno večino v številu poslancev. Pa v svoji nameri ni uspel. Od 265 poslancev, ki sestavljajo kanadski parlament, si je zagotovil 129 sedežev, to je dva več, kot jih je imel do sedaj. Do absolutne večine mu manjkajo 4 sedeži. Glavni nasprotniki liberalcev, konservativci so napredovali. Zadnje volitve so jim dale 7 novih poslanskih sedežev. Ostale stranke imajo 37 poslancev. Volilna udeležba ni bila prevelika, le 65%. Zdi se, da so ljudje neprestanih volitev že utrujeni, saj so bile tudi leta 1962 in 1963. Ker Pearson ni dosegel absolutne večine, bo moral sestaviti vlado manjšine in bo odvisen od glasov manjših strank. Ni zato izključeno, da bo čez 18 mesecev razpisal že nove volitve.
Na Filipinih pa je zmagala opozicija. Ferdinand Marcos, vodja nacionalistične stranke, je porazil dosedanjega predsednika Macapagala z razliko 600.000 glasov. Ta je voditelj liberalne stranke, kateri je tudi Marcos pripadal do leta 1964. Novi predsednik Filipinov je star 49 let in po
Rdeča Kitajska ostane izven OZN
Na letošnjem zasedanju Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku so prejšnji teden znova glasovali, ali naj se komunistična Kitajska pripusti v to mednarodno organizacijo. Severna Amerika je predlagala, naj o tem odloča dvotretjinska večina. Njen predlog je podprlo 57 članic OZN, proti je glasovalo 49 odposlancev, glasovanja pa se je zdržalo 11 delegatov. Na ta način je torej severnoameriški predlog prodrl. Sledilo je nato glasovanje, ali naj bo rdeča Kitajska sprejeta in se istočasno odvzame zastopstvo nacionalistični Kitajski, ki ima v lasti le otok Tajvan (Formozo) pred kitajsko obalo. Za Kitajsko je glasovalo 47 delegatov, enako število proti, 20 pa je bilo neoddanih glasov. Na ta način bo rdeča Kitajska vsaj še eno leto ostala izven OZN, kar pa je ne bo dosti motilo, saj smatra OZN za orodje severnoameriških imperialistov ter sovjetskih revi-sionistov.
Predstavniki koroških Slovencev obiskali Slovenijo
Dne 19. in 20. novembra sta na povabilo Izvršnega sveta Slovenije delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij naredili dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. V delegaciji Narodnega sveta so bili zastopani dr. Valentin Inzko, dr. Reginald Vospernik, dr. Pavle Zablatnik, Fric Kumer ter dr. Marko Dumpelnik. Delegacijo Zveze slovenskih organizacij, ki združuje levičarsko usmerjene koroške Slovence, pa je vodil dr. Franc Zwitter.
Poleg sprejema in razgovorov s predstavniki Izvršnega sveta so si ogledali zastopniki koroških Slovencev razne kulturne ustanove ter napravili tudi obisk pri avstrijskem generalnem konzulu v Ljubljani. Naredili so nato izlet v Koper, kjer so si ogledali pristaniške naprave in obiskali šolo za italijansko manjšino.
nega praznika prihodnjega leta. Ne bo šlo za kakšno »sveto leto«, ki ga Cerkev obhaja vsakih 25 let in ki obstoja v obisku Rima in romanju v sedem rimskih glavnih cerkva; napovedani jubilej naj bi bil predvsem v tem, da bodo škofje in duhovniki svoje vernike seznanili z odloki koncila, verniki pa več molili, opravljali določene verske vaje in pobožnosti v okviru svojih škofij ter postali tako deležni duhovnih sadov koncila. Prav tako naj bi bil čas jubileja čas zahvale Bogu za to izredno milost, ki jo pomeni koncil za nadaljnje poslanstvo Cerkve v sodobnem svetu.
Pravi vihar navdušenja in morje aplavzov je povzročilo med koncilskimi očeti sporočilo sv. očeta, da se bo takoj pričel kanonični proces za razglasitev blaženim pokojnih papežev Pija XII. in Janeza XXIII. Sv. oče je pri tem opozoril, da bo šel proces svojo normalno pot. Normalna pot je za vsakega svetnika različna, a traja vsaj 30 do 40 let. Sv. Pij X. je umrl 1. 1914. in je postal svetnik po 40 letih; Pij IX. je umrl že 1. 1878., pa zanj proces še vedno traja. Vsekakor pa pomeni začetek procesa za osebo papeža Pija XII. veliko moralno rehabilitacijo. Saj je znano, kako so ga skušali zlasti levičarski krogi zadnje čase umazati in prikazati kot popolno nasprotje »dobrega« papeža Janeza XXIII. Cerkev pa je pokazala, da se ne pusti strahovati od javnega mnenja, kadar je krivično in zlonamerno. Oba papeža sta na svojski način pripravljala nove čase v življenju Cerkve, zato sta oba enako zaslužna in vredna, da dosežeta čast oltarja.
Ob zaključku svojega govora je sv. oče še napovedal, da bodo v trajen spomin na koncil postavili v Rimu svetišče v čast Marije, Matere svete Cerkve. Svetišče bodo postavili na kraju, kjer bodo dušnopastirske potrebe največje.
DEKRET O APOSTOLATU LAIKOV
Naj za zaključek tega poročila seznanimo naše bravce še z vsebino dekreta, ki se tiče pač vseh, ki so krščeni in člani božje Cerkve.
Dekret ima uvod in šest poglavij. Prvo poglavje je doktri-nalnega značaja in utemeljuje poslanstvo laikov pri apostolatu Cerkve. Drugo poglavje vsebuje poziv laikom, naj širijo, branijo in nao-bračajo v vsakdanjem življenju krščanska načela.
Tretje poglavje govori o raznih področjih, kjer se naj apostolat vrši, poudarja silni pomen ženske pri tem delu, opozarja na pomen neoskrunjenega in vzglednega družinskega življenja, na krščansko vzgojo otrok, na skrb za mladino, na socialne probleme, v katerih naj se kristjani pokažejo kot pravi Kristusovi učenci, na poslanstvo, ki ga imajo v življenju naroda in v mednarodnih odnosih.
Četrto poglavje daje smernice kristjanom v deželah, kjer so razpršeni med drugoverci ali v deželah, kjer je Cerkev preganjana. Glede Kat. akcije je rečeno, da je treba za Kat. akcijo smatrati vsako apostolsko organizacijo, ki po mnenju pristojne cerkvene oblasti vsebuje njene elemente.
Peto poglavje obravnava odnos laikov do katoliške hierarhije, šesto in zadnje poglavje pa govori o nujnosti primerne vzgoje k apostolatu vernikov.
Pismo našim izseljencem Ob stoletnici Krekovega rojstva
(
V svetem pismu beremo, kako je angel Rafael spremljal mladega Tobija, ko je šel v tujino. Po poti ga je varoval nevarnosti, v tuji deželi mu je pomagal, da je dobro opravil očetova naročila, in nazadnje ga je srečno pripeljal nazaj k njegovim staršem.
Tudi vas, dragi rojaki, je spremljal na poti v tuje dežele angel varuh. Bil je sicer neviden, a vas je prav tako skrbno vodil, kakor je Rafael vodil mladega Tobija. Pomagal vam je, da ste pri tujih ljudeh dobili kruha in zaposlitve ter ste si, vsaj premnogi, mogli postaviti tudi drugi dom.
Bog je po svojem angelu čudovito skrbel za vas. Bodite Bogu za to skrb hvaležni; To hvaležnost skazujte na ta način, da na Boga in na njegove zapovedi ter na svoje verske dolžnosti tudi v tujini ne boste pozabili.
VELIKI POMEN IZSELJENSKIH DUŠNIH PASTIRJEV Pa kakor je Bog Tobiji dal vidnega angela varuha in spremi jevavca, ga je dal tudi nam — v osebi domačih dušnih pastirjev. Kjerkoli vas je več skupaj naseljenih, tam imate, vsaj često, med seboj tudi domačega duhovnika, ki prihaja k vam, da vas in vaše otroke poučuje v sveti veri, da vam opravlja sveto mašo in vam deli zakramente.
Papež Pij XII. je kmalu po zadnji strašni vojni izdal posebno pismo, ki se začenja z besedami: »Begunska sveta Družina«. Z njim je uredil dušno pastirstvo za izseljence tako, da naj imajo rojaki kateregakoli naroda med seboj tudi domačega duhovnika, ki naj skrbi za njihove duše. Duhovniki naj gredo za ljudmi, ko se izselijo, in naj kakor angel Rafael skrbe, da se izseljeni rojaki med tujimi ljudmi ne zgubijo, ter jih vodijo tudi na tujem v srečno večnost.
Hvala Bogu, za naše izseljence je glede dušnega pastirstva dokaj dobro poskrbljeno. Vi ste se razšli po svetu, toda Cerkev je poslala med vas domače duhovnike, kakor je Kristus poslal apostole. Ti žive med vami skromno, včasih celo ubogo. Poslani od pristojnih cerkvenih oblasti so prišli med vas, v živi veri, da ni dovolj, da človek najde kruha in si ustvari tudi med tujimi ljudmi urejeno življenje, marveč da ima tudi neumrljivo dušo, ki je ne sme vekomaj pogubiti. Kristus namreč pravi: »Kaj pomaga človeku, če sl ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« (Mat 16, 26)
Zato se, dragi rojaki, radi oklepajte svojih dušnih pastirjev! V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem jeziku, pa tudi, da morete pri njih v domači govorici opraviti spoved.
Duhovnikova dolžnost je tudi, da vam v katerikoli stiski pomaga, zakaj tudi za duhovnika velja beseda apostolova: »Vera brez del je mrtva.« (Jak 2, 26) Če ne izvršujemo del ljubezni, nismo Kristusovi učenci. Mnogi Izmed vas ste bili duhovnikove pomoči že deležni in ste se prepričali, da duhovnik ne živi ined vami za to, da bi mu stregli, ampak za to, da bi stregel, kakor je rekel o sebi naš Gospod. Tudi duhovnikova živa vera se mora pokazati v nesebični ljubezni do svojih bratov. »Karkoli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili,« nas je učil Kristus (Mat 25, 40).
Prav tako tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na delo, radi poiščite stik z domačim duhovnikom. Tako boste tudi zunaj domovine ostali stanovitni v veri ter sl prizadevali za dobra dela ln tako živeli po Kristusovem nauku.
Enako, dragi rojaki, se radi oklepajte svojih domačih katoliških skupnosti. Kjer vas je več, se radi shajajte tudi zunaj cerkve. Med svojimi ljudmi se boste čutili bolj domače, med enako mislečimi se boste tudi v svojem verskem prepričanju bolj utrdili.
IZSELJENCI NAJ NE ZANEMARJAJO VERSKE VZGOJE SVOJIH OTROK Vaše največje bogastvo in vaš ponos so vaši otroci. Zanje vse žrtvujete, v skrbi za svoje otroke vidite veliki smisel svojega življenja iti v tem občutite tudi notranjo srečo.
Radi pošiljajte svoje otroke v katoliške verske šole! O, ko bi se le dovolj zavedali, kakšna sreča je za otroka katoliška Sola! Veselite se s svojimi otroki, ko gledate, kako napredujejo ne le v svetnem znanju, pa tudi, ko nebeškega Očeta ln Kristusa, našega Odrešenika, ter njegovo Mater vedno bolje spoznavajo Irt se t vnemo prizadevajo, da uravnajo svoje življenje po božji volji.
Kako ste tudi v) zadovoljni na dan,
ko gredo vaši otroci k prvemu svetemu obhajilu ali ko gredo k sveti birmi. In če doživite, da se vaš odrasli otrok tudi srečno In katoliško poroči, ste upravičeno zelo, zelo srečni, ker vidite, kako je vaša verska vzgoja kronana z uspehom.
Vzgoja, posebno verska vzgoja, pa zahteva od vas veliko, še prav posebej gmotnih žrtev. Bodite pogumni in za svoje otroke radi vse žrtvujte. Prizadevajte si, da jih boste vzgojili tako, da bodo hodili po vaših dobrih vzgledih in po Kristusovih potih.
Doma skupaj z otroki radi molite. Preden sedete k mizi jest, skupaj z otroki prosite Boga, naj vašo jed blagoslovi; in preden od mize vstanete, se skupaj z otroki Bogu zahvalite za prejete darove. Vsak dan zmolite v družini vsaj nekaj rožnega venca, kakor ste to delali doma. Naj ta lepa krščanska navada naših domov ne izgine iz naših družin, pa naj bodo doma ali na tujem. Z otroki pojdite v nedeljo in na praznike k maši In pogosto z njimi skupaj prejmite sveto obhajilo. Tako bo vsa družina rasla v resnični dobroti in iskreni medsebojni ljubezni.
Tudi kadar nimate domačega duhovnika med seboj, v nedeljo nikar ne zanemarjajte svete maše. Hodite radi v svojo župnijo, seznanite se s svojim krajevnim župnikom, pa naj govori katerikoli jezik.
SLOVENSKI ZAVOD V RIMU
Končno vam moramo še nekaj sporočiti. Da bi doma imeli izobražene duhovnike in da bi tudi vam v tujini za bodoče zagotovili dušne pastirje, smo v Rimu s pomočjo sv. Sedeža ustanovili zavod za slovenske duhovnike, kakor jih imajo mnogi drugi narodi. Dali smo mu ime Slovenicum, t. j. Slovenski zavod. Tja bodo hodili duhovniki Iz domovine na višje bogoslovne študije, da se bodo pripravili na duhovniške naloge pri nas. Tja pa bodo hodili tudi naši duhovniki iz inozemstva, da bodo potem delovali med vami. Tako naj zavod druži vse Slovence doma in po svetu.
Seveda ta naša ustanova še nima svoje hiše, pač pa je že sprejela prve gojence, ki so začasno gostje v drugi duhovniški hiši v Rimu. Od razvoja tega zavoda je v veliki meri odvisna bodočnost katoliške Cerkve v naši dombvlni in tudi med vami, ki ste po svetu. Zato nam je novi Slovenski zavod v Rimu zelo pri srcu.
Želimo in prosimo vas, da se zanj zavzamete tudi vi. Zavod naj bi bila tudi vaša srčna zadeva. Treba bo kupiti najprej zemljišče, potem pa seveda na njem
tudi zidati. To pa bo mogoče storiti le s pomočjo vas, velikodušnih rojakov v inozemstvu. Pomagajte, da se na tak način zagotovi zadostno število dobrih, globlje izobraženih duhovnikov doma in v tujini. Vsak gmoten dar, četudi vdovin vinar, dan zaradi Boga za zavod, bo dobrodošel. Kdor želi to važno delo podpreti, kar gotovo želite vsi, naj svojo polnoč izroči svojemu dušnemu pastirju. S tem, da bomo ostvarili ta zavod, bomo javno pokazali, da je vera v naših srcih trdna in živa, ker se bo izpričala tudi v velikodušnih zunanjih delih.
Tudi tiste naše rojake, ki ste se že rodili ali se vsaj že popolnoma udomačili v novi domovini, prosimo, da podprete ta duhovniški zavod v znak hvaležnosti do svojih slovenskih staršev in do vsega, kar ste od domovine po starših prejeli. S to materialno pomočjo boste pokazali, da še vedno ljubite svojo staro domovino ter njena narodna in verska izročila.
Čeprav smo Slovenci majhen narod, vendar hočemo živeti in ostati neomajno zvesti katoliški Cerkvi. Zavod za slovenske duhovnike v večnem mestu Rimu naj nam bo kakor svetilnik, ki bo kazal še bodočim rodovom pot v pristan časne in večne sreče, obenem pa bo dostojen slovenski spomenik na drugi vatikanski cerkveni zbor.
ZA DOMOVINO JE TREBA MOLITI
Dragi rojaki! Vedno vas vklepamo v svoje molitve in prosimo, da tudi vi ne nehate za domovino moliti. Kakor ste hvaležni svoji telesni materi, tako bodite hvaležni tudi materi domovini, ki vas je prva naučila spoznavati svet in Boga in vas je vzgojila.
če vas kdaj obide domotožje, se ravnajte po apostolovih besedah: »če je kdo med vami žalosten, naj moli!« (Jak 5, 13) Ne predajte se trenutnim in minljivim čustvom, temveč rajši za domovino in svoje drage doma molite. Predvsem molite za to, da bi vsi, doma in v tujini, ostali v veri trdni in da bi se naša vera kazala v številnih dobrih delih.
Tako boste ob času, ko vas bo Gospod poklical k sebi, stopili pred Očeta v nebesih bogati z dobrimi deli. Bog pa, ki vse dobro plačuje, vas bo obilno poplačal.
Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas In na vas vedno ostane. Amen.
t Jožef Pogačnik, nadškof ljubljanski
f Maksimiljan Držečnik, škof mariborski
t Janez Jenko, škof koprski
Iz življenja Cerk
Kardinal Šeper sprejel v posest cerkev sv. Petra in Pavla
V nedeljo, 7. novembra je zagrebški nadškof kardinal Šeper sprejel v posest cerkev sv. Petra in Pavla v Rimu. Naslov vsakega kardinala je vezan na kakšno cerkev v Rimu. Cerkev sv. Petra in Pavla je v novem delu Rima, kjer je sedež kongresov. Cerkev je skoraj nova. Dograjena je bila pred desetimi leti ih ima za baziliko sv. Petra najvišjo kupolo na svetil. Cerkev je sedež župnije, ki jo vodijo Sinovi sv. Frančiška - konventualci. Slovesnosti so se udeležili skoro vsi jugoslovanski škofje in tudi skupina vernikov iz Zagreba. Pri skupni avdienci v sredo, 10. novembra je sveti oče prav posebej pozdravil hrvatsko romarsko skupino.
Lombardsko semenišče v Rimu
V četrtek II. novembra je sveti oče v Rimu otvoril lombardsko semenišče v novih prostorih. Stavba je bila pozidana na starih temeljih z moderno ureditvijo prostorov. Lombardsko semenišče je v neposredni bližini bazilike Marije Velike.
V tem semenišču sta stanovala tudi pok. papež Pij XI. in sedanji papež Pavel VI.
V njem je dokončalo svoje študije na stotine duhovnikov in več desetin škofov. V zavodu je študiralo tudi nekaj slovenskih primorskih duhovnikov. Pri ogledu zavoda je sveti oče baje izrazil namero, da bo drugo leto obiskal Milan, ko bodo tam odprli obnovljeno bogoslovje.
Otok s polovico katoličanov
Nad polovica otoka Sv. Mauritius v Indijskem oceanu je katoliška. Vernikov je 16.000, vseh prebivalcev pa 25.000. Velik zagon evangelizaciji na tem otoku je dal pred kratkim umrli jezuitski pater Emil Vandewalle, ki je bil izgnan iz komunistične Kitajske in nato poslan na ta otok.
Katoličani na Formozi
Ob koncu meseca junija je bilo na otoku Formozi, ki ima 12 milijonov prebivavcev, skoraj 300.000 katoličanov; 40.000 prebivavcev pa se je pripravljalo na prejem svetega krsta. Na Formozi deluje 731 duhovnikov, katerim pomaga 80 misijonskih bratov, 800 redovnic in 1300 katehistov. Bogoslovcev je 36.
Vprašujete
Odgovarjamo
Rada bi šla v misijone
Rada bi postala misijonarka. Kam naj se obrnem, kaj naj naredim, da se mi želje uresničijo?
Prosim za odgovor v Vašem listu.
Mlado dekle
Z veseljem smo brali Vašo prošnjo in Z veseljem Vam dajemo odgovor. Če imate resnično željo iti v misijone ali kot pomožna misijonarka ali pa kot redovna sestra, se za sedaj obrnite na nrednika revije »Katoliški misijoni« v Buenos Airesu. Ta ima zveze z vsemj slovenskimi misijonarji po svetu in je sila praktičen mož. Ta Vam bo znal najbolje sveto\’ati. Njegov naslov je: Rev. Ladislav Lenček, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires, Argentina.
Ko Vam dajemo ta nasvet, Vam iz srca voščimo, da bi v Vas mogli imeti prvo slovensko misijonarko, ki bo šla po zadnji vojni v poganske misijone iz slovenske Primorske. Vsekakor smo Vam še nadalje pripravljeni pomagati, da dosežete svoj namen.
27. novembra 1965 bo minilo sto let od Krekovega rojstva in oseminštirideset let od njegove smrti. Tisti, ki so Kreka vsaj osebno poznali, so danes stari okoli šestdeset let in več; med njimi štejejo taki, ki so se obenem vsaj malo zavedali Krekovega pomena, vsaj okoli sedemdeset let. Če torej govorimo o Krekovi stoletnici, se moramo zavedati, da imamo pred seboj občinstvo, ki Kreka po večini ni poznalo. Zato se moramo na kratko seznaniti Z njegovim življenjem in delom.
ZUNANJI OKVIR ŽIVLJENJA
Rodil se je 27. novembra 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico kot prvorojenec tamošnjemu učitelju Valentinu Kreku. Oče je bil doma iz Selc nad Škofjo Loko, torej Gorenjec. Po žilah matere Marije, rojene v Sodražici, pa se je pretakala vesela ribniška kri. Oče ni mogel imeti posebnega vpliva na sina, ker je imel Janezek ob njegovi smrti — umrl je že z 38 leti 4. marca 1875 — sete devet let.
Toliko večji vpliv je pa imela nanj njegova mati, ki je bila globoko pobožna žena in velika dobrotnica siromakov. Preživela je moža skoraj natančno za 28 let in umrla v starosti 60 let dne 9. marca 1903. Po moževi smrti se je preselila v Selca in je v hiši, podedovani od pokojnega mola, odprla trgovino s špecerijskim blagom in prodajalno tobaka.
Krek fe dovršil četrti razred ljudske šote v Škofji Loki, gimnazijo pa v Ljubljani v letih 1876 -1884. Po maturi je stopil v ljubljansko bogoslovje in je imel 23. julija 1888 novo mašo na Brezjah obenem s svojim prijateljem Slakom. Bili sta to pr\’i novi maši v takrat še neznatni romarski cerkvici.
Zaradi njegove izredne nadarjenosti je poslal škof Missia mladega duhovnika nadaljevat bogoslovne študije na Dunaj v Avguštinej, zavod za višjo vzgojo duhov■ ščine iz vse Avstrije. Tu je bil 7. maja 1892 promoviran za doktorja bogoslovja. Po treh letih kaplanske službe v Ribnici je bil nastavljen za vikarja v ljubljanski stolnici, hkrati pa je predaval v bogoslovnem semenišču sholastično filozofijo, od 1895 pa je bil profesor osnovnega bogoslovja in filozofije; na tem mestu je ostal dti leta 1907.
Leta 1897 je bil proti svoji volji izvoljen za poslanca v dunajski parlamenti ko je bil po treh letih parlament razpuščen, ni hotel več kandidirati. Pač pa je bil v tem času deželni poslanec in je zelo veliko delal za ljudsko organizacijo v gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu.
Ko so bile 1907 prvič v Avstriji volitve v državni zbor po splošni, enaki in direktni volivni pravici, je bil spet izvoljen v državni zbor. Krek se je za novo votivno pravico izrekel že l. 1894, in sicer kot prvi duhovnik v državi. Od tako izvoljenega državnega zbora je Krek pričakoval ozdravitev bolnih narodnih razmer v Avstriji. V njem se je poslej bojeval za slovenske narodne pravice in konec maja 1917 sprožil tako imenovano majniško deklaracijo, s katero smo se Slovenci odločili za združitev s Hrvati in Srbi.
Za to veliko misel je sredi prve svetovne vojne nastopil naporno pot po Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in povsod vnemal za tako združitev. Ko se je jeseni 1917 vrnil s poti po jugu, je ves utrujen hotel počiti pri prijatelju župniku v Šentjanžu na Dolenjskem, pa je ponoči 8. oktobra 1917 umrl zadet od kapi.
Ta zunanji okvir življenja je bil izpolnjen z neugnanim delom na vseh mogočih področjih; uveljavljal se je kot pisatelj in pesnik, kot časnikar, kot organizator de, lavskega, kmetskega in obrtnega stanu in kot bleščeč govornik za splošno izobrazbo in politično vzgojo. Njegova beseda je znala razjasniti, ogreti in prepričati tako čudovito, da se ni bilo lahko ubraniti moči vpliva in so Ijtcdje odhajali od njegovih govorov polni ognja in prepričanja.
KREK JE ŽIVEL IZ VERE
Vse Krekovo življenje, vsi njegovi veliki uspehi so razložljivi iz njegove žive vere, ki je vesela in preprosta kakor otrokova: Bog je naš oče, ki nas ljubi kakor svoje otroke in nas vsak trenutek vodi s svojo vsemogočno roko. Uspeh našega dela je odvisen od božjega blagoslova, ki ga moramo zaslužiti in ohraniti z dobrimi deli. (Ta misel si pri Kreku neštetokrat ponavlja.) dog je ljubezen. S Prešernom je bil Krek prepričan, da je Bog vse ljudi ustvaril za nebesa.
Bil sem prvo leto s Krekom na univerzi, ko sva skupaj na Prtovfu kurila t’ gozdu ogenj in se razgovarjata o smrtnem grehu. Krek mi je razlagal nekako takole: »Jaz sedaj ne govorim ex
cathedra (nezmotljivo), moje mnenje velja toliko, Kolikor drže razlogi, ki jih navajam. Kako huda stvar mora biti smrtni greh, o tem sklepam po njegovih posledicah: večna ločitev od Boga, nemogoča sprava z Bogom. V smrtnem grehu mora biti torej nekaj satanskega, mora izvirati iZ sovraštva do Boga. Toda ljudje v splošnem ne grešimo iz sovraštva do Boga, ampak iz naše slabosti. Smrtni greh označuje katekizem kot prostovoljno prelomi-tev božje postave v važni stvari. Res, človeška volja je svobodna; toda vprašanje je, kdaj je popolnoma svobodna in koliko vplivajo nanjo razne okolnosti, naprimer telesno razpoloženje. Nekateri imajo vsak prestopek zoper šesto božjo zapoved za smrtni greh, Toda kako velik delež ima pri tem naša telesnost! Po mojem mnenju večina kmečkega prebivavstva sploh v vsem svojem življenju ne stori smrtnega greha. Možni so sicer satansko hudobni ljudje s pravo niržnjo do Boga — o njih bo sodil samo Bog.«
Zato naj človek tudi takrat, ko je »resnično trčil ob Mojzesovo tablo«, da uporabim Finžgarjev izraz, ne dvomi nad božjo ljubeznijo in naj ne postavlja nepotrebne meje med sebe in Boga, ki bo vse prav uredil, kakor se je prepričal Finžgarjev «duhovnik ljubljanske škofije« (Izbrana dela IV, 65).
če bi hotel povedati, kateri Krekov izrek se mi zdi najznačilnejši, bi se odločil za naslednjega. Leta 1908 ga je prosil njegov nekdanji učenec Ludovik Dbstal, naj mu pridiga na novi maši. V Krekovem odgovoru z dne 30. junija 1908 beremo med drugim: »Dne 23. julija bo 20 let moje nove maše. Vam, samo Vani, za novo-tnašni odpustek razkrijem tajno, kje je iskati tisto malo uspehov kar — pravijo —
jih ima ta pest časa, kar delam. --------------
Moja prva intencija (mašni namen, op. pis.) je bila: ad intentionem B.M.V. (po namenu blažene Device Marije, op. pis.). In vsaj meni je jasna vzročna zveza med tO intencijo in novim mladim življenjem na naših tleh.« — Tu bj bil pač vsak dostavek odveč.
Mislim, da spomina na Kreka ob njegovi stoletnici ne moremo lepše počastiti, kakor da poslušamo njegove besede.
Ivan Dolenec
Pre
iki (
ih j
Ben
fgar
»ete
Lal
fiva
o p
tiše,
Iko
In
asto
0	ši ini ti z Plan tma teve
V
kupi
Hio
Sle
a b< Vse
1	sc ' bi! je. ; lin, fisoi Jeg; ! de knii
m<
ia r
Hm
»Slu;
Žiri
žara
'rad
'sja
Had
knj
ho
«šai * V(
Ža f. F 5 na
kru
Ha fanl od asoi so asoi »rti je : oc ^es
V
>M|
Iz Slovenile
Bogoslovni vestnik
V tisku je druga številka. Predvidoma bo izšel v mesecu decembru. Uprava te strokovne duhovniške revije prosi vse, ki so prejeli prvo številko, da takoj poravnajo naročnino, kolikor tega še niso storili. Teološka fakulteta nima sredstev, da bi krila izgubo, ki bi nastala zaradi ne' poravnane naročnine.
Škof Jenko, član tajništva za stik z nevernimi
Škof Janez Jenko, apostolski upravitelj Slovenskega Primorja, je bil imenovan za člana tajništva za stik s tistimi, ki ne verujejo.
Teološka fakulteta
Za nove predavatelje so bili imenovani1 dr. Valter Dermota, salezijanec, dosedanji kaplan na Rakovniku, za katehetik0 in pedagogiko; dr. Marijan Smolik, študijski prefekt v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, za liturgiko in dr. Stefan Steiner, dosedanji stolni kaplan v MaribdrU' za moralno bogoslovje.
Stolni kapitelj
Sv. oče Pavel VI. je z bulo 7. dne 3*' julija 1965 imenoval za kanonika Codelli' jeve ustanove pri ljubljanski stolnici dr' Ivana Merlaka, bivSeva župnijskega upra[ vitel ja v Litiji. Umeščen je bil v stolni' 27. septembra 1965 in imenovan tudi ** pravega konzistorialnega svetnika.
It;
CECILIJANKA 1965
Preteklo nedeljo je bila v Gorici v veki dvorani Katoliškega doma revija nato pevskih zborov, katero poznamo pod Benom »Cecilijanka«, in jo vsako leto fganizira Zveza slovenske katoliške pro-vete.
Lahko rečemo, da je to prireditev, ki rivabi v dom največ občinstva ter je ta-0 pristno ogledalo notranjosti slovenske »še, ki ii je poslušanje našega petja v too veliko zadoščenje.
In tako je bilo tudi to nedeljo, ko so astopili zbori z našega podeželja, deset
0 številu: iz Štandreža dva zbora (me-!ni in mladinski), iz Rupe-Peči, mladinci zbor Marijine družbe iz Gorice, oktet Planika« iz Pevme, zbori iz Podgore, iz tonavra, iz Jazbin, iz Doberdoba in iz teverjana.
Veseli smo vidnega napredka vseh Capin in še s posebnim zadovoljstvom too lahko videli, da so zbori sestavljeni glavnem iz mladih moči, kar je najviše jamstvo za bodočnost ter poroštvo, 4 bo naša pesem še naprej cvetela.
^se skupine sb se skrbno pripravile
1 so pevci vzeli stvar zares. Z nastopi ! bilo združeno tudi nagradno tekmova-ie- Žirija, ki so jo sestavljali gg. Jako-toi, Harej in Mamolo iz Trsta, je nagrado »sodila mešanemu zboru iz Štmavra, kakega vodi prof. Gabrijel Devetak. Zbor
dovršeno zapel Sattnerjevo »Nazaj v kninski raj« ter narodno »Izidor ovčice Jsel« v dirigentovi priredbi. Prav ta zad-h pesmica je bila tista, kj je štmaver-hi pevcem in njih dirigentu prinesla Aluženo priznanje.
Lirija je podelitev nagrade štmaverske-1,11 pevskemu zboru takole utemeljila: ^radi dobre intonacije, predvsem pa 'radi točne ritmike, dostojnega ravno-isia glasov, doživetosti vsebine izbranih 'ladb n posrečene izbire pesmi, smatra knjevalna komisija za najboljšo umet-ško storitev današnje Cecilijanke nastop kšanega pevskega zbora iz Štmavra, ki 1 vodi Gabrijel Devetak.«
£a uvpd k priredbi je spregovoril msgr. r- Rudi Klinec. Pevkam in pevcem se najprej zahvalil za duhovni užitek, ki
A Z N O
ehni si je okrepil položaj
l^a 36. kongresu italijanske socialistične tanke je Nennijeva avtonomistična stru-°dnesla lepo zmago: prejela je 345.908 s°v, manjšina (Lombardi, ki zagovar-sodelovanje s komunisti) pa le 80.923 »Sov. Avtonomistična skupina Nenni - De lrtino (sedanji glavni tajnik stranke) K pridobila v srednjem odboru stran-6 °d 101 kar 80 mest, Lombardi 9, Ve-^»sj in Vercelli 9, ter Santi eno. Novi ^°r bo skušal čim prej pospešiti spoji-italijanskih socialistov s Saragatovo ^»1-demokratsko stranko.
^hjeni vizumi med Jugoslavijo Avstrijo
^ne 20. novembra je bil v Beogradu »njen sporazum o ukinitvi vizumov ^ Avstrijo in Jugoslavijo. Sporazum nato podpisali še na Dunaju in bo
ki,
Jetno stopil v veljavo že v tem letu. strija je že petnajsta država, s katero Jugoslavija sklenila sporazum o uki-*vi vizumov. Sedaj sta na vrsti še Mad-rsLa in Italija, s katero se bodo začela ^»janja na tem področju dne 2. de-tobra.
ga nudijo občinstvu s tem, da ga uvajajo v čarobni svet poezije in glasbene umetnosti ter budijo v dušah čustva veselja in ganotja, zanosa in navdušenja, posebno pa plemenitosti in dobrote.
Slovensko ljudstvo je vsekdar smatralo pesnike in glasbenike, pa tudi pevke in pevce za svoje miljence. V njih je zrlo izbrance, ki jih je Bog obdaroval z izrednimi naravnimi darovi, pa jim tudi naložil nalogo, da se teh darov poslužujejo in s petjem budijo v ljudeh blaga čustva, plemenitost in dobroto.
Naše ljudstvo je bilo vedno narod pevcev. Še tako neznatna vasica je imela svoj pevski zbor, ki je z zavzetostjo gojil cerkveno in narodno pesem. Zato boli spoznanje, da je danes že ta ali ona župnija brez pevskega zbora in gine v ljudstvu, zlasti pa med pevkami in pevci, ljubezen do petja. Pevski zbori doživljajo dobo težke krize, kajti tehnične pridobitve sedanjega časa kot so radio, kino in televizija, pa šport, turizem in iskanje lagodne udobnosti, zraven pa še delo v izmenah po tovarnah skoraj spravljajo v nevarnost sam obstoj pevskih zborov.
Toda kot v preteklosti tudi danes zaupamo v idealizem naše mladine. Tudi vsakoletna Cecilijanka ima ta namen, da poživi ljubezen do cerkvene in narodne pesmi. Naj se zato naših pevskih zborov, zlasti cerkvenih, oklenejo vsi, zlasti pa fantje in dekleta, katerim je Bog dal glas in posluh, da ne bo enkrat o njih rečeno, da so zakopali prejete talente in da niso izvršili ne svoje verske in ne svoje narodne dolžnosti.
Posamezne točke nastopa sta lepo povezovala gdč. Anka Komjanc in g. Emil Valentinčič. Medtem ko so se pevci razvrščali na odru za zaključno skupno pesem, je predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem dr. Kazimir Humar podelil vsem pevovodjem spominske diplome. Nato so združeni pevski zbori navdušeno zapeli pesem Fr. Cigana »Karantanija je moja draga zibelka« pod vodstvom g. Stanka Jericija.
Hvaležni smo pevskim zborom, njih pevovodjem ter organizatorjem, ki so nam letošnjo Ceciiijanko pripravili ter nam dali doživeti praznik naše pesmi, ki nas preko vseh različnih gledanj in mišljenj povezuje in druži na tem prelepem koščku slovenske zemlje. Naj bi ta pesem nikdar ne zamrla med nami, kajti dokler bo živela ona, bo živel tudi naš rod.
RZASKE
NOVICE
Zaključek vesoljnega cerkvenega zbora
Vernikom tržaške škofije 1
Zvedeli ste že za novico, ki je bila objavljena, da se bo koncil zaključil na praznik Brezmadežne 8. decembra. Začel se je bil na praznik Marijinega materinstva in se zaključuje na praznik njenega brezmadežnega spočetja. Tudi to je znamenje časov. Marija, Mati Cerkve, je z mOčjo sVoje priprošnje stala koncilu ob strani pri njegovih ne vedno lahkih razpravah in prinaša Cerkvi dar njegovega srečnega zaključka. Zaključujejo se dela v Rimu, začenja pa se delo v svetu, da ga razsvetljuje in ogreva ljubezen, ki je vžgala v teh letih molitev, študija, napora in gorečnosti.
Sveti oče v apostolskem pismu, ki se po začetnih besedah imenuje »Postrema sessio«, vabi vernike, da naj se obračajo do Boga v še bolj gorečih molitvah, ker hoče, da naj bo vsa Cerkev po vseh delih sveta združena v molitvi z naslednik; Petra in drugih apostolov, kakor so bili združeni prvi apostoli v dvorani zadnje večerje z Marijo, Jezusovo in našo materjo.
Sveti oče spominja, da bo uspeh koncila odvisen od resnosti in gorečnosti, s katero bomo izvrševali sklepe, ki so bili izdani. Seveda to ne bo delo nekaj dni ali mesecev, ampak mnogih let. Takoj tudi opozarja, da se je v vseh stvareh treba držati določil zakonite oblasti in da je pokorščina izraz prave ljubezni do Cerkve in poroštvo edinosti in uspeha. Ta poziv se obrača do vseh: do duhovnikov, redovnikov, redovnic, laičnih apostolov, do vseh, ki pripadajo Cerkvi.
Vstali bodo novi svetniki, ki so potrebni, da pokažejo zgled in vnemajo za to delo obnove. Molimo v ta namen. Vsakdo more biti majhna, luč in moč, ki spodbuja in pomaga ustvarjati veliki val ljubezni, da v Svetem Duhu prenovi obličje zemlje.
Sveti oče je odredil, da naj se zadnje dnj devetdnevnice pred praznikom Brezmadežne obhaja slovesna tridnevnica, v kateri naj se vsi pod vodstvom Matere božje pripravimo na zaključek koncila. V
Liturgija na Tržaškem
Letna skupščina mladine
V soboto 13. novembra je bila letna skupščina srednješolskega odseka Slovenskega kulturnega kluba v Trstu. Vsako leto je to pač obračun opravljenega dela v Kulturnem klubu in so nakazane smernice za bodoče delo.
Srednješolski odsek je začel ponovno ločene sestanke od akademikov, ker zanimajo akademike drugačna vprašanja. Ko je dosedanji predsednik srednješolskega odseka, Janko Prešeren, kratko poročal o celoletnem delu, je bilo pred nami razkrito zelo razgibano življenje kluba. Oseminštirideset večerov: 20 poljudno znanstvenih predavanj na njih, 7 družabnih, 6 filmskih, 6 s predavanji formativnega značaja, 5 umetniško literarnih in 4 z razno tematiko. Predavalo je nekaj akademikov in srednješolcev samih, desetkrat profesorji, štirikrat duhovniki, štirikrat juristi, trikrat politiki.
Deloval je literarni odsek, folklorni, pevski, filozofsko organizacijski, umetniški, dramatski. Ti odseki so pripravili več lepih prireditev v klubu samem, pa tudi na drugih javnih prireditvah na Tržaškem, Goriškem in Koroškem.
Slovenski kulturni klub je danes dejstvo, mimo katerega ne more nihče. Združuje močan krog mladine, ki hoče biti tesno povezana in misli, da ima svoje poslanstvo med našo manjšino.
Za novega predsednika je bil izvoljen Ivo Sosič, za podpredsednika Danilo Per-tot, za tajnico Nataša Sosičeva, za blagajnika Janko Prešeren, za organizacijskega tajnika Marijan Kravos; v odbor pa še Anamarija Kralj, Igor Simonič in Jano Bizjak.
Mladostni zanos mladih ljudi in njihova resna zavzetost za kulturno delo med nami nas navdaja z velikim optimizmom.
Od prve adventne nedelje (28. novembra) bomo smeli pri sveti maši moliti hvalospeve (prefacije) v slovenščini. Uradni tekst je v Rimskem misalu dr. Turnška (3. izdaja). V Ljubljani pripravljajo posebno izdajo prefacijev in verjetno tudi priročnik z »molitvami vernikov« (oratio fidelium).
Uradni list tržaške škofije daje tudi navodila za slovesne pete maše, ki bodo predstavljale trd oreh za vse zbore; pa tudi za ljudstvo. Slovesne pete maše morajo namreč postati »ljudske maše«, kakor to velja sedaj za navadne maše s sodelovanjem vernikov.
Promocija
Na tržaški univerzi je promovirala za doktorico farmacevtike gdč. Skok Adri-jana iz Trsta. Čestitamo!
Dva Tržačana obsojena v Jugoslaviji
Sredi avgusta letošnjega leta sta bila v Jugoslaviji aretirana dva Tržačana: Anton Florian in Alojzij Ragusin. Bila sta obtožena protizakonite dejavnosti in sedaj v Zagrebu obsojena. Prvi je dobil sedem let zapora in drugi dve leti. Z njima je bil obsojen še neki Jugoslovan iz Pulja, ki bo sedel osem let. Razprava je bila tajna in se italijanska obtoženca nista mogla poslužiti obrambe italijanskih odvetnikov.
RADIO
TRST A
tistih dneh naj bo vsa Cerkev kot neizmerna dvorana zadnje večerje združena v ponižni in zaupni molitvi. Papež pravi: »Naj bo združena v edinosti glasov in duha s Kristusovim namestnikom in svojimi duhovnim; pastirji.«
Za tržaško škofijo veljajo naslednje odredbe :
Slovesna tridnevnica se bo vršila v dneh 5., 6. in 7. decembra. Vsak dan zjutraj naj se ena sv. maša posebno slovesno opravi; k njej naj se povabijo verniki. Zvečer pa naj se v vseh cerkvah ljudje zberejo ob Marijinem oltarju k pobožni molitvi, petju svetih pesmi in poslušanju pridige. Razume se, da naj te dneve posvetijo molitvi tudi tisti, ki zaradi kakšnih ovir ne morejo priti v cerkev.
Na praznik sam pa naj bi z veseljem v velikem številu v vseh cerkvah pristopili k mizi Gospodovi, ker je sv. Rešnje Telo vir vsega dobrega in vsakega upanja. Ob 11. uri naj se vsakdo spomni, da je za tisti čas vsa krščanska družina povabljena, da se zbere, ko bodo v cerkvi sv. Petra papež in škofje s srcem, polnim hvaležnosti in ginjenosti, zaključili veliki cerkveni zbor. Tedaj bodo vsi zvonovi v škofiji zvonili 15 minut in v cerkvah naj se moli v zahvalo Bogu.
Popoldne ali zvečer naj vsi Marijini otroci slovesno pred Brezmadežno zapojejo Zahvalno pesem.
Kakor sem vas pred odhodom na koncil in pred vsakim zasedanjem poklical k sv. Justu, tako vas prisrčno vabim za konec, da pridete v nedeljo, 12. decembra k Novemu sv. Antonu, kjer bom ob 18. urj daroval sv. mašo.
f Anton, nadškof
Spored od 28. novembra do 4 decembra
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00
Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Martin Krpan«. Za radio dramatiziral Jožko Lu-keš. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Primer Papaleo«, enodejanka. — 18.30 Kino, včeraj in danes. —- 19.00 J. Brahms: Akademska uvertura, op. 80. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Domači večeri«.
Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (oddaja za srednje šole). — 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Karel Lavrič«, napisal Franc Orožen. — 17.25 Radio za šole (oddaja za srednje šole), ponovitev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Manj znane skladbe An-tonina Dvoraka. Slovanski plesi, prva suita, op. 46 (1-8). — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Be-ličič: (8) »Levstik pisatelj«. — 20.35 Giuseppe Verdi: »Moč usode«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Domači večeri«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 3. lekcija. — 19.00 Plošče za vas. — 21.00 Pregled slovenske dramatike, druga oddaja. Slovensko gledališče v dob; razsvetljenstva. »Belin« in »Pogovor« o. Damascena Deva, L dejanje »Zupanove Micke« in III. dejanje veseloigre »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« Antona Tomaža Linharta. — 22.55 Nova glasba.
Sreda: 11.35 Radio za šole (oddaja za
I. stopnjo osnovnih šol). — 1135 Tržaški motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 17.25 Radio za šole (oddaja za I. stopnjo osnovnih šol), ponovitev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Klavirska glasba. —• 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Slovenski zbori. — 20.35 Vinko Beličič: »Gospod in pol«. Delo, nagrajeno na natečaju RAI-It. radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele. — 21.00 Simfonični koncert. Igra orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.30) Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Branko Hofman in njegov roman "Ljubezen”«.
Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 4. lekcija. — 18.30 Darius Milhaud: Saudades do Brazil, plesna suita za orkester. — 19.00 Pisani balohčki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Korcsak in otroci«, drama v enem dejanju. Nastopa »Gledališče mladih«, — 22.40 Slovenski solisti.
Petek: 11.35 Radio za šole (oddaja za
II. stopnjo osnovnih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Radio za šole (oddaja za II. stopnjo osnovnih šol), ponovitev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »S. Cecilia« iz Cussignacca. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: (2) Aleš Lokar: »Gospodarsko načrtovanje v podjetju«. — 20.35 Gospodarstvo in delo.
— 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Mešani vokalni kvartet, ki ga vodi Ubald Vrabec, — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
^toitiiiiimiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiimMiiiiiiiimiiimuiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiimiim^^
inimiimiiimmiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmimimmimiiimiiiiiiiiiitiiiiimimiiNiimiiiiimiiimmiiimiini
MEJA
45
»d tem je poveljnik spet pozvonil in v
k
Je stopil službujoči orožnik. Poveljnik Je naročil, naj takoj odide k dopisni-
l » dnevnikov Volkszeitung in Neue Zeit
\Jtttta prepove, da bi pošiljala kakršne-vesti v Celovec, dokler slemeniški do-
V
ne bili do kraja razčiščeni.
®veljnik je vstal in gospoda Simona »sno nagovoril:
»seli
me, prevzvišeni, da sem vas
Priložnost od bliže spoznati in se r,čati o vaši nedolžnosti itn vzornem eniu v zvezi s slemeniškimi dogodki.
stavo. Nosili so s seboj zavoj v belem papirju. Meznariča je videla, da so za kratek čas stopili v župnišče in se vrnili iz njega brez zavoja. Nato so šli naravnost k Bogataju. Ondi je podnarednik izročil kmetu denar za meso. Nato so povabili kmeta, naj jih spremlja pri kratki preiskavi hiše. Preiskali so le Hubertovo sobo in odnesli s seboj dva njegova bela robca, češ da je tako naročil poveljnik. Pred odhodom so izročili Hubertu vabilo, naj se naslednji dan zglasi pri poveljniku, da poda izjavo v zvezi z napisom na pokopališču.
ho
la,
hudobija krivcev do konca izpri-
tl
boste čutili prijetno zadoščenje, ki
bo bogato plačilo za vse, kar ste
Wi.
J| pretrpeti. Ko bo zadeva do kraja sčena, vas bom znova poklical. Na
»nje!«
M
ZAMENJAVA VLOG
sredo po treh kraljih so orožniki zo-I PriSli na Slemenico. To pot so bili i 1 Podnarednik, ki je vedel za Boga-v° hišo, in onadva, ki sta snela za-
Hubertu se je zdelo, da se je začela zadeva zanj neugodno razvijati. Slaba vest mu je kazala nadaljnji razvoj dogodkov v vedno slabši luči. Resnost orožnikov, vrnjeni denar, preiskava in vabilo, vse to mu je šlo na živce. Prvič mu je postalo resno žal, da se je spustil v tako pustolovščino in v srcu se je že pričel jeziti na učitelja, ki je zasnoval ves načrt in ga s pomočjo drugih izvedel. Zlasti ga je vznemirjala zaplemba robcev, čeprav si ni znal prav razložiti, zakaj ju je hotel poveljnik imeti.
Naslednji dan je šel Hubert v Bistrico najprej k svojemu prijatelju in ga podkupil, da bi v sili izjavil, da je bil Hubert na starega leta popoldne pri njem in ga je on navlekel, da bo nova meja tekla čez Slemenico. V resnici Hubert tisti dan sploh ni bil drugje kot doma na peči in v gostilni.
Od prijatelja je šel na orožniško postajo in pohlevno sedel pred poveljnika.
Poveljnik je imel zelo resen obraž. Kratko je vprašal Huberta po osebnih podatkih, potlej pa vzel iz predala zlikan bel robec in vprašal fanta:
»Je to tisti robec, ki so vam ga včeraj odnesli orožniki? Dobro si ga oglejte!«
»Da! A sta bila dva!« je Hubert svoj robec takoj spoznal.
»Onadva hranim v drugem predalu. Mene je zanimalo, kdo je lastnik tega, ker je bil najden na novoletno jutro na kraju, kjer je bil postavljen napis!«
Poveljnik je ves čas gledal Hubertu naravnost v oči. Besede je izgovarjal v presledkih in vedno glasneje.
Hubertu so donele besede na ušesa kakor silna obsodba. Najprej je prebledel,
nato je močno zardel, povesil oči in molčal.
»Govorite vendar! Sedaj imate vi besedo!« ga je povabil poveljnik.
»Gospod poveljnik,« je Hubert zmedeno iskal opore, »pol prašiča smo vam poslali in še drugo polovico vam pošljemo, ako stvar potlačite. Bila je le majhna šala in nič drugega...«
»Take šale delajte s kom drugim, ne pa z izobraženim človekom, ki je povrhu še duhovnik in tujec. Razen tega je treba upoštevati, da imajo ti ljudje dobro urejene liste. Ali ne bo za nas vse sramota, ako kdaj on sam ali kdo drug popiše vse to, kar ste mu hudega prizadeli. Sram vas torej bodi vse skupaj, da se tako vedete do njega! Kar se tiče pol prašiča, pa vedite, da jaz nisem sprejel tistih par kosov mesa, ki mi jih je prišla ponujat neka starka. Zato imam tudi popolnoma proste roke. Ako slemeniški gospod župnik hoče, vas more iti tožit. Zato vam robcev ne morem izročiti, dokler se gospod župnik ne izjavi, ali želi, da se postopek ustavi, ali ne. Razen tega vas moram jaz ovaditi sodišču zaradi razširjanja vesti, ki ogrožajo nedotakljivost državnih
meja pa tudi zaradi napivanja tujemu vladarju. A prej hočem poznati vaše sodelavce. Kdo vam je pri vsem tem delu pomagal?«
V naslednjem zasliševanju je skušal Hubert vso krivdo zvaliti na bivšega učitelja, češ da je on zasnoval ves načrt in njegovo hišo in sosede nahujskal proti župniku zgolj iz objestnosti, da bi pokazal, kaj on vse zna in zmore. Da so nacisti sodelovali z vsem srcem, seveda ni povedal. šel pa je še celo tako daleč, da je trdil o župniku, da je dober človek, da nikomur nič hudega ne prizadene in da so se doslej vsi ljudje na Slemenici Z njim dobro razumeli in ga radi imeli.
Poveljnik je Huberta na kratko odslovil z besedami:
»Prosite torej gospoda župnika, da vam odpusti, bivšemu učitelju pa sporočite, naj ne hodi več na Slemenico, če hoče vam in sebj dobro. Ste razumeli?«
»V našo hišo nima več dostopa!« je še med vrati obljubljal Hubert, vesel, da se ni izteklo slabše kot se je. Imel je vtis, da poveljnik zadeve ne bo gnal dalje.
(se nadaljujeI
□ RIŠKE
NOVICE
Hvalospev pri sv. maši
v domačem jeziku
Tudi italijanski škofje so odobrili, da se bo hvalospev pri sv. maši molil v domačem jeziku in sicer od prve adventne nedelje dalje. Običajnim hvalospevom, ki vedno končujejo s skupno molitvijo vernikov: »Svet, svet, svet si ti Gospod...« so dodali še štiri nove in sicer za adventni čas, za maše sv. Rešnjega Telesa, za vse svetnike in zavetnike cerkva in za posvečenje cerkva.
Adventni hvalospev, ki ga bomo molili ves adventni čas, se glasi takole:
Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti vedno in povsod zahvaljujemo, Gospod, sveti Oče, vsemogočni večni Bog: po Kristusu Gospodu našem, ki si usmiljen in zvest, padlemu človeškemu rodu obljubil Odrešenika, čigar resnica naj bi nevedne učila, svetost grešnike k pravičnosti spreobračala in krepost slabotne podpirala. Ko je torej blizu čas, da pride on, ki ga boš poslal, in nam zasije dan rešitve, naj se v tej veri na tvoje obljube s pobožnim veseljem vzradostimo! In zatorej z angeli in nadangeli, s prestoli in gospostvi in z vso množico nebeške vojske prepevamo hvalnico tvojemu veličastvu, brez konca govoreč: Svet,..
Naše ljudstvo je obhajalo sveti adventni čas z zomicami in se tako ob adventnih svetih mašah pripravljalo na božične praznike. Nikar ne opustimo te lepe naše navade! Ker ljudje zjutraj nimajo časa, so adventne sv. maše zdaj zvečer že po mnogih farah. Tudi v Gorici bodo letos »zornice« pri Sv. Ivanu vsak večer ob 7. uri.
V nedeljo ob 5. zvečer bo v župnijski dvorani Sv. Andreja v Štandrežu '
DOMAČA VESELICA
z veseloigro, burkami in petjem. Nastopajo fantje in dekleta štandreškega prosvetnega društva in vas vse lepo vabijo.
Važno za optante
Vsi optanti, ki bivajo v Italiji in niso še prejeli jugoslovanskega potrdila o sprejeti opciji, naj do 30. novembra 1.1. vložijo novo prošnjo na jugoslovanski konzulat v Trstu. K prošnji naj dodajo potrebno dokumentacijo. Po 1. decembru letošnjega leta ne bo več možno optiratl ter bodo prizadeti izgubili vsako pravico, da pridejo do italijanskega državljanstva na podlagi opcije.
Informacije more vsakdo dobiti na svoji občini, kjer so prejeli tozadevna navodila. Vsekakor se zdi, da je to zadnja priložnost, da kdo dobi državljanstvo na podlagi opcije, in govori se. da bodo vse tako vložene opcije tudi pozitivno rešene.
Bliža se sejem sv. Andreja
Tradicionalni sejem sv. Andreja bodo letos uradno odprli v soboto, dne 4. decembra in bo trajal do 12. decembra. Najvažnejša prireditev tega goriškega praznovanja bo mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga organizira pevsko društvo »Seghizzi«. Sodelovalo bo 38 zborov iz Italije, Avstrije in Jugoslavije s skupno 1300 pevci. Iz Slovenije bodo nastopili 4 zbori, dva slovenska bosta s Tržaškega, eden slovenski pa iz Celovca. Iz mesta Božen na Južnem Tirolskem prideta dva nemška zbora, eden pa iz Pliberka na Koroškem. Tekmovanje se bo vršilo v telovadni dvorani v soboto 11. in v nedeljo 12. decembra z zaključno manifestacijo in proglasitvijo zmagovitih zborov v nedeljo zvečer.
Prav tako se Gorica pripravlja na sejem z raznimi zabavišči, ki deloma že delujejo na prostoru pokritega Korna. Lastniki zabavišč so poslali že 300 prošenj za namestitev svojih šotorov, potujočih trgovcev pa se je javilo 250. Obeta se torej tudi letos glede zabave velika živahnost, prav tako pa mnogo prometa v mali trgovini. Letos ulica Roma ne bo prišla v poštev za strelišča, ker je ta ulica postala glavna pot, ki veže severni in južni del mesta. Strelišča bodo letos postavljena v ulico Petrarca. V korist zavoda Lenassi bo na pokritem trgu običajni sre-čolov, na katerem prednjači predvsem divjačina; poleg tega bo deloval kot vedno paviljon za pokušanje vin.
Zlata kolajna dr. Gallarottiju
Goriški župan Michele Martina je dne 19. novembra podelil zlato kolajno bivšemu županu dr. F. Gallarottiju za njegovo desetletno delovanje na področju goriške občine. Skupno z medaljo je bivšemu županu podaril še zvonček, s katerim je tolikokrat miril razburjene duhove na sejah.
Martina je pohvalil delovanje bivšega župana, zlasti še njegovo prizadevanje za prijateljske odnose med sosednjima narodoma, saj je prav pred dnevi lahko u-gotovil koristnost opravljenega dela v pogovorih s predstavniki oblasti v Novi Gorici.
Dr. Gallarotti se je zahvalil za izkazano mu čast in poudaril, da je bilo za javni blagor čestokrat nehvaležno, a da se končno le pokažejo dobri sadovi. Želel je županu Martina in vsemu odbora novih uspehov.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda prireja za sklep cerkvenega zbora skupno romanje v Rim. Zdi se primerno, da bi bil na letošnji zgodovinski 8. december zastopan v Rimu tudi naš katoliški narod.
SPORED: V torek, 7. decembra zjutraj odhod z vlakom iz Trsta; v sredo in četrtek udeležba pri slovesnostih in ogled mesta; v četrtek po večerji na vlak in v petek, 10. decembra zjutraj ob 8h prihod v Trst.
STROŠKI: Za vožnjo, za vso oskrbo in vse prevoze v Rimu skupno lir 18.200. Vpisovanje zaradi kratkega časa samo pri Fortunatu v Trstu, v Marijanišču na Opčinah in pri Katoliškem glasu v Gorici. Posamezniki lahko zbirajo romarje, toda do torka, 30. novembra naj bodo vse prijave in celotna vsota na določenem mestu. Ob prijavi se vzame naslov romarja in celotna vsota 18.200 lir.
Dragi rojaki!
Naše vabilo se vam zdi mogoče neumestno, saj je zima pred vrati in splošno slabo vreme. Ne smemo pozabiti, da je Rim
SLOVENSKI ODER - DIJAKI
ponovijo v nedeljo, 28. novembra v Marijinem domu v Rojanu Timmermansovo dramo v šestih slikah
ŽUPNIK IZ CVETOČEGA VINOGRADA
Začetek ob 17.15. Igro je z dijaki pripravil prof. Jože Peterlin. Dvorana bo prvič ogreta s centralno kurjavo.
Praznik drevja na Goriškem
Že več let prireja inšpektorat za gozdarstvo praznik drevja. Z njim skušajo javne oblasti zlasti pri mladini vzbuditi čut za vrednost gozda, ki ga je treba čuvati ter istočasno širiti na vedno nove površine.
V Gorici je bila osrednja proslava dneva drevja v torek 23. novembra v ulici Lungo Isonzo Argentina, kjer so učenci osnovnih šol in nižjih srednjih šol posadili sadike na področju med železniškim in cestnim mostom.
Isti dan so sadili šolski otroci drevesca v Sovodnjah in sicer na prostoru ob nogometnem igrišču ter v Števerjanu, kjer so jih posadili okoli šolskih poslopij.
Otroci osnovnih šol občine Doberdob so se zbrali v isti namen že v soboto 20. t. m. skupno s svojimi učitelji pred šolskimi poslopji v Doberdobu, Jamljah in Dolu. Ob isti priliki so otroci posameznih razredov deklamirali pesmi, posvečene drevju. Drevesca je blagoslovil doberdob-ski župnik g. Bogomil Brecelj.
Naj lepša izložba bo nagrajena
Zveza goriških trgovcev je razpisala natečaj za najboljšo izložbo ob priliki tradicionalnega semnja sv. Andreja v Gorici. Trgovci bodo razdeljeni v tri kategorije: oblačila, jestvine ter razno. Izložbe bodo morale biti urejene do nedelje 28. novembra ter odprte do 12. decembra. Podeljene bodo tri nagrade za vsako izmed omenjenih kategorij. Prva nagrada bo v zlati medalji občine Gorica ter 25.000 lir; druga nagrada bo srebrna medalja pokrajinske turistične ustanove, tretja pa srebrna medalja pokrajinske uprave.
Zdravstveno stanje živine na Goriškem
Četrti pregled goveje živine v zvezi z akcijo za zatiranje jetike je bil te dni zaključen. Povsod na Goriškem so živino-zdravniki ugotovili, da je zdravstveno stanje živine prav dobro. Odkrili so le malo primerov obolelosti za jetiko ali brucelozo.
V zadnjih mesecih je tudi zelo naraslo število goveje živine. Ker je bilo letos več krme in so se zboljšale tudi odkupne cene, se je marsikateri kmetovalec odločil, da bo gojil več živine. Na ta način se bo zvišala tudi proizvodnja mleka, kar vse bo našemu kmetu pomagalo še bolj h gospodarskemu zboljšanju njegovega položaja.
S K P D »PROF. MIRKO FILEJ« IZ GORICE
bo priredilo v nedeljo, 28. novembra ob 16h v veliki dvorani Katoliškega doma v Gorici
PESTER KULTURNI VEČER
ki nam ga bodo nudili fantje in dekleta iz Žitare vasi pod Karavankami.
Na sporedu je zanimiva zgodovinska igra, poleg tega pa še številne pevske točke, v odmorih pa bo vse navzoče razveseljevala poskočna glasba, ki jo bodo izvajali veseli fantje.
Pridite v obilnem številu ter tako s svojo navzočnostjo podprite idealno mladino, ki na narodnostno ogroženem slovenskem ozemlju goji našo pesem in besedo! — Vstop prost.
Doberdob
Za prihodnjo nedeljo so napovedali svoj obisk goriški skavti. Javili so, da pridejo v našo dvorano in se tam predstavijo do-berdobski publiki, posebno mladini. Nič pa niso pojasnili, ali pridejo po zraku ali po zemlji. S kakršnim koli sredstvom pridejo, mi jim sporočamo, da jih z veseljem sprejmemo in da jim dajemo na uporabo tudi našo gmajno, če bodo hoteli tam imeti svoj taborni ogenj.
Teološki tečaj v Trstu
Po mnogih škofijah imajo vsako leto teološke tečaje, na katerih razpravljajo o raznih teološko-verskih vprašanjih. Gre za prava predavanja, ki so seveda namenjena laikom in ki so ponekod združena ob koncu vsakega letnika z izpitom.
Lani so začeli s takim tečajem v italijanščini pod pokroviteljstvom Katoliške akcije. Uspehi so bili kar zadovoljivi. Letos se je tak tečaj pričel v soboto, 20. novembra v ulici Battisti 13 in je namenjen osebam, ki so končale višje srednje šole in dijakom, ki obiskujejo zadnji dve leti višjih srednjih šol. Pri letošnjih predavanjih bodo na vrsti: koncilska konstitucija o Cerkvi, duhovna teologija (asce-tike), cerkvena zgodovina, svetopisemska teologija in modemi ateizem.
11 novih duhovnikov v Južni Afriki
Te dni je bilo posvečenih v duhovnike v Južni Afriki 11 diakonov. Tako se je dvignilo število škofijskih duhovnikov, ki so se izobrazili v semenišču sv. Janeza M. Vianneya na 68. To semenišče je bilo ustanovljeno v Pretoriji pred 17 leti.
Za sklep koncila skupno romanje v Rim od 7. do 10. decembra
Draga mladina !
Letos na praznik Brezmadežne dne 8. decembra bo v slovenskem delu naše goriške nadškofije praznik mladine.
V vsaki duhovniji bo skupna mladinska sv. maša.
V Gorici bo skupna mladinska sv. maša pri Sv. Ignaciju ob 9. uri z ljudskim petjem.
Popoldne ob 4. uri pa bo v Katoliškem domu marijanska akademija, pri kateri bodo sodelovale skupine iz mesta in iz vasi.
Pridite vsi, Brezmadežna vas vabi in kliče!
DUŠNI PASTIRJI
800 km proti jugu in je tam sedaj milo podnebje in večkrat lepi sončni dnevi.
iPredvsem pa nas kliče v večno mesto izredni dogodek — sklep cerkvenega zbora. Gotovo je, da bodo 8. decembra v Rimu velike romarske skupine iz daljnih dežel. Mi smo tako blizu, za koncil se živo zanimamo, zato je prav in koristno, da gre vsaj skromno zastopstvo za ta izreden praznik v stoletju na romanje v večno mesto.
Vabimo vse, ki vam dopušča zdravje, čas in žep. Romanje bo lepo urejeno kakor pred dvemi leti, ko smo se udeležili slovesnosti v čast sv. Cirila in Metoda. Romanje vodita gg. Janežič in Štuhec. V Rimu smo si že zagotovili vstop v baziliko 8. decembra in popoldne je v načrtu srečanje vseh Slovencev v Rimu. Prijavite se do torka, 30. novembra. Takoj potem dobite vsi udeleženci točen spored na dom.
Romanje organizira Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu. Rojaki, vabimo, pridite!
Zanimiv sestanek
V soboto, 19. t. m. se je na sedežu »Circolo di lettura« v Gorici vršil ob obilni udeležbi italijanskih in slovenskih dijakov zanimiv sestanek o odnosih med narodno večino in manjšino na Goriškem. Sestanek je pripravil G.S.S. (Gruppo studi sociali). Predstavnik G.S.S. je na podlagi izida ankete, ki jo je nedavno izvedla omenjena organizacija med italijanskimi in slovenskimi dijaki v Gorici, prišel do zaključka, da obstaja pri večini goriške mladine (srednješolske) želja po sodelovanju predvsem na kulturnem polju. Ob koncu živahne debate, ki je sledila referatu, je zastopnik G.S.S. zaključil sestanek z željo, da bi se stiki med obema etničnima skupinama povečali in da bi bilo zato potrebno navezati stike med italijanskimi in slovenskimi organizacijami.
Goriški občinski svet protestira zaradi preklica prehoda skozi goriško postajo
Kot znano, so pristojne oblasti s 15. novembrom preklicale dovoljenje, po katerem je bila goriška postaja avtorizirana za mednarodni promet živine in drugega blaga. Pravijo, da je prišlo do preklica zato, ker sta imeli Italija in Jugoslavija različne poglede glede vloge železniške postaje v Gorici.
Občinski svet v Gorici je to zadržanje oblasti odločno obsodil. Ukrep je zagrenil goriške politične in poslovne kroge ter povzročil negodovanje v javnosti. Potrebno je zato, da se znova dovoli mednarodni železniški prevoz skozi Gorico in to za vse vrste blaga.
Vel. Buenos Airesa je na igrišču podi vajo s slovenskimi trakovi, mladenke San Martina so nastopile v rajalni va dekleta iz Ramos Mejie s talno telovadi) naraščajniki s telovadnimi točkami zdi ženimi z igrami z žogo, za zaključek so članice vseh odsekov prikazale sedem fl ličnih plesov, najprej vsak krožek v s< jem krogu, nato pa vse skupaj.
Na prireditvi so bili razdeljeni pok> ki si so jih bili pridobili posamezni odse v tekmovanjih na svojih športnih dnevi Največ pokalov si je osvojil odsek iz Si venske vasi v Lanusu: za odbojko, lahko atletiko in za nogomet; pripa^ mu je tudi prehodni pokal, ker si je športnih dnevih priboril največ točk.
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE
DRUŽBE ZA LETO 1966
Sredi decembra bodo izšle knjige Go1 ške Mohorjeve družbe za leto 1966. KnJ ■ ni dar bo obsegal tri knjige:
1. Koledar za 1. 1966, bogat po vseti? zanimivem branju in lepih slikah.
2. Mami, II. del, povest goriške piša* Ijice Zore Sakside, ki bo potegnila
ca za seboj zaradi nenavadne temati' ki jo obravnava.
3. Radost življenja, ciklus govorov, jih je imel tekom enega leta po ra< Trst A dr. Stanko Janežič. Knjiga bo 1 sežna, okrog 250 strani, torej za dve 0 čajni knjigi. Vsakdo, ki pozna mehko pojočo besedo dr. Janežiča, ve da bo knjiga bravcu nudila velik duhovni iD zikovni užitek.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Tujina se zanima za Slovence
Tudi tujina se zanima za položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sredi oktobra je bila v Gradcu seja Zveze evropskih narodnih manjšin. Iz Trsta se je seje udeležil tudi zastopnik Slovenske skupnosti pokrajinski svetovavec Saša Rudolf. Kot smo že omenili, so tam govorili tudi o Slovencih v Italiji. Zveza evropskih narodnih manjšin namerava posvetiti enega prihodnjih kongresov prav vprašanju slovenskih manjšin (v Italiji in v Avstriji). Verjetno se bo to zgodilo na prihodnjem kongresu v juniju 1966.
V Nemčiji pa je bil mednarodni seminar o človečanskih pravicah. Trajal je 14 dni. Začel se je v Bonnu, nato se je nadaljeval v Hanovru in Berlinu, zaključil pa se je v Munchenu. Tudi na tem seminarju so govorili o položaju slovenske manjšine v Italiji. Slovensko skupnost je tam zastopal dr. Matej Poštovan iz Trsta.
Mladinski dan v Buenos Airesu
Slovenska fantovska zveza in Zveza slovenskih dekliških krožkov sta 7. novembra pripravili v Buenos Airesu svoj XIII. mladinski dan. Pričel se je dopoldne s sveto mašo na slovenski Pristavi v Moronu, nadaljeval pa popoldne z nastopom mladine. Nastop je bil programsko dobro naštudiran in odlično izveden.
Nad sto naraščajnic iz vseh delov
OBVESTIM
Nova rubrika na radiu Trst A. Ob 11
kih, ob 21. uri je na sporedu na Trst A »Pregled slovenske dramatik kjer urednika Jože Peterlin in Josip ^ čar podajata razvoj slovenske drama*1 od začetkov do današnjih dni. Ta zg0* vinsko literarni prikaz osvetljujejo & in odlomki najznačilnejših sloveni dramskih del.
Odraslim priporočamo dve novi, ^ koristni stanovski knjižici: TI IN V FANT — TI IN TVOJE DEKLE. Vs»j knjižica ima po 84 strani, cena 150 Dobite jih v župniščih in v knjigah Te knjižice niso za doraščajočo mla^. Načelo bodi: Vse ob svojem času! merne so za starost od 17. -18. leta prej. Vzemi, beri, podari drugim!
š. Z. 01ympija obvešča člane od bo/ je, da se bo v nedeljo začelo odbojka^ prvenstvo. Prva tekma bo proti druŠ* ma CRDA in Breg iz Trsta. Tekffle, bodo vršile v telovadnici v ul. Diaz; 3 naj se zberejo ob 8.30.
DAROVI :
Za Alojzijevišče: A. R. 1.000; dr4 Tomažič, Gorica 2.000; J. S., nan*1 cvetja na grob tragično preminule oi 2.000; D. P., v spomin žalostne smrt*^ spoda grofa Valier-Boldu 2.500; M' 3.000; pevski zbor MD iz Gorice ob $ nici smrti msgr. Brumata 3.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: A. R. 10.0$ ^ Milost Karmela po pok. Justini 2.000 lir; M. Z. 3.000 lir; Doberdob:\ kg krompirja, 75 kg koruze, 18 kg p^, nekaj sode in mila, v denarju 17.0$^ Ob končni nabirki se zavodsko vo® vsem darovavcem iskreno zahvaljuj! vso prijazno velikodušnost kljub slabi letini.
Za misijonarju Oballa: širok 1.0®®'
N., Pevma, 3.000; P. K. 1.000; Ida, I';l^ Metoda, Elica, Željka in Zalka vsak9 1.000; Ljubka Bratuž 3.000 lir. j Vsem dobrotnikom iskren Bog p>
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega ^ 4 trgovski L 30, osmrtnice L. 50, davek na registrskem uradu. -------------------------------
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. ‘ Tiska tiskarna Budin v Gorfc’