Stran 136                  ANOELČEK                     Leto %>
/. J.E. Bogomil:
Na laži ujeta.
,,Minka, ali s..1 ne boš dones nič nČila? Jutri bo krščanski nauk! Aii ne veš?m
,Saj žc vse znam."
ln uruo jc oddir/aia Nagodetova Minka k Moinikovi iinrtfn. Kutekizem /e oa mirno lezai v šolski toibici in čakal na Minko.
Drugi dan je šla pa Minka v šolo. Plaho se je ozrla tta gosDOda katehtta, koso vstooili, ootem pa še bolf plaho pod klop. V srcu jt je vstajala gorka želja, da bi je lc gospod katehei ne videti!
,,/Vo, Mtnka Nagodetova, boš pa fudi fi kaj povedala ..."
Kakorstrela iz jusnegajoje oprainil glas gosooda katchcta. Dve nesreči naenkrat: pazita ni in zna nic. Minka vstane in molči. Oh, ko bi te mogla izginiti iz šolc.' Pa ne: ie dolje bo marula sedeli v^šolt, zaprta bo. Prav ttotovol
Že poshtša Minka ohsodbo gosooda kateheta. Potem sede. Gbtok nevolje li Dotemni ob'azek. Pa ni bita jezna toUko sa<na nase, ampak na gosooda kaiefieta je bUa ;ez'.a.
Ttsti dan so dorna dolgo Časa takati z južiio na Minko. Stedijič so jo le pričakali. Plafio >e begalo njeno oko po ftiši od nta do mame in od mamc zoott do ato.
yMtnka, kje si pa bila oanes toliko časa?u
/n zopet se ie pooblattto njeno obličje. V cčth se /e za-biiskalo, in a oči se je vsula ploha solzft, in v počas ¦ ih sunkifi so oriftajate na dan obtožbe zooer gospoda kaleheta: ,,Ntka/ lakooo — tezkega — so me — so me - so me vprašali, pa nisem znala — pa ~ pa — pa sem bih - tt-ttu-u — za — zaprta . .."
,,Sai si vteraj dejala, aa vse znaš.1'
,,Saj sem — vseee — vseee znala — samo tistega — ne -~ ne — „ kar so — so me vprašalt..."
rrCudno to!" pravijo mama. ,,Zakaj pa nisi gospoiu po-vedato, kaj znaš.  Gotovo bi te bili radi hoj drugega vprašati."
,,Ko sem — se jik — tako bala."
Mtnka se jc solzila <\a vso moč. Ko se je pa potok soltfi u%tavil, so pa vzeli mama katekize/n v roko,
,,Tako! Boš pa meni povedala, kar znaš."
Kar Dotemnilo se je sptf okrog Minke, Gostu tne%la solza je zastrla njene oči. Ničesar ni več videta in beseda ni prišla iz njemh usi. Vse znsionj! Kdo bi ne^i odgovarjol, če mt ne znaf
Mtnka se Je v/ela v zanko, ki jo /e sama soredla. Temnn kakor hudournl cblaki je nje><o obitčjc. V tla se ie oziralo njeno oko, le semoatja sc je vzdtgnilo in plaho oogledovalo, kui bodo rekli mama.
A mama niso rckli nič. Nevotjni so vstaH in odšli na vrl. In tavno to /o je najhttje boielo. Niti besedicc ji niso pnvoščili.
Leto 28____________ANGELČEK_______Stran 137 J
»Minka vstane io — molči«.                       j