Slovenski glasnik. 537 To je slovenski: Jako Me veseli vzprejeti ta novi izraz patriotičnega mišljenja Mojih zvestih Slovencev/' Na to je presvetli cesar vprašal deputacijo, koliko članov ima Matica. Pozvedoval je, ali ima svoje člane samo na Kranjskem, ali tudi po drugih slovenskih pokrajinah, osobito je želel vedeti, če ima tudi na Štajerskem kaj članov. Naposled je vprašal, kakšne knjige daje na svetlo Matica. G. predsednik Mu odgovori, da izdaje izvirne znanstvene in poučne spise, pa tudi prevode, osobito leposlovnih del, letos pa, da je izdala samo ta ,,Spomenik". Na to je bila deputacija premilostno odpuščena. Najlepša knjiga slovenska, kar jih je bilo natisnenih od 1 1550. do de-našnjega dne, to je gotovo „Spomenik o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem". Založila in na svetlo dala M a-tica Slovenska. Natisnila Ig. v. Kleinmavr et Fed. Bamberg v Ljubljani 1883, 4, I—VIII -j- 241 str. Ker bodemo o svojem času prinesli strokovnjaško oceno o vsebini tega Spomenika, hočemo danes samo našteti posamične spise, katere obseza, ter opisati na kratko vnanjo obliko njegovo. Vsebina mu je ta; 1. Predgovor; 2. S. Gregorčič: Pozdrav Nj. V. cesarju; 3. Fr. Šuklje: Avstrijsko medvladje in ustanovitev Habsburške vlade na Avstrijskem; 4. Anton Funtek: V jednajsti dan julija 1883; 5. Ivan Lavrenčič: Habsburžani usta-novniki Ljubljanske škofije in zaščitniki katoliške vere na Kranjskem; 6. Ivan Navratil: Anton Janša, slavni kranjski čebelar; 7. Fr. Hauptmann: Jurij Vega; 8. Krilan: Rada; 9. Simon Rut ar: Slovenske dežele in ustanovitev Vojaške Krajine za Ferdinanda I. — Vsa vnanja oblika knjige je zvršena po navodilu mestnega inženirja in arhitekta g. Ivana Duffeja, kateri je naslovnemu listu, obrobku vsakega posamičnega lista, začetnim črkam in vinjetam v zlogu italijanske renesance narisal načrte, ki so bili potem na Dunaji v baker vrezani. Osobito krasne so začetne črke, v katerih je vpodobljena vsebina vsakega posamičnega spisa. Knjiga je natisnjena z novimi razločnimi črkami (srednjevečna antiqua) na izbornem angleškem papirji rumenkaste barve. A pet izvodov (za cesarja, dež. predsednika barona Winklerja, ljubljansko licejalno biblijoteko in za Matičin arhiv) se je natisnilo na papirji iz japanske državne papirnice v Oji Tokio; teh pet iztisov je tudi po Duffejevem načrtu vezal c. kr. dvorni knjigovez L. Groner na Dunaji v bel pergament z rudečimi in modrimi ornamenti v italijanski renesanci. V sredi zgornje platnice je v modrem polji narejen zlati monogram F. J. L Tistemu izvodu, katerega je Matica poklonila Nj. Veličanstvu, naredila sta po Duffejevem navodu izrezovalec g. Anton Mlakar in J. Mathian prekrasno šatulo iz orehovega in ebenovega lesa, na katere pokrovu je v srebru vdelan monogram Matice Slovenske M. S. z letnicama 1283. in 1883. — Tudi v tipografičnem oziru je knjiga dovršena, za kar gre posebna hvala tiskarni Bambergovi. Konečno omenjamo, da ta ,,Spomenik" prejmo samo tisti matičarji, ki za 1. 1883. naprej plačajo svoj letni donesek. Slovenska predavanja na graškem vseučilišči. V „Slovenskem Pravniku" leta 1870. sem našel kratko opazko, da so se nekdaj na graškem vseučilišči razlagali nekateri predmeti v slovenskem jeziku. Želeč kaj več o tem pozvedeti, posebno kedaj in doklej so bila ta predavanja, in pa, se li ni morebiti kdaj tudi 538 Slovenski glasnik. na drugih fakultetah v slovenskem jeziku predavalo, začel sem natančneje preiskovati. Ker so pa take stvari zanimive za vsakega, ki se peča z razmerami našega naroda, naj jih motri s političnega ali s kulturnega stališča, bodi tukaj plod teh raziskovanj priobčen. Prva predavanja v slovenskem jeziku so bila, kolikor sem mogel zaslediti, leta 1828.in to na modroslovski fakulteti innamedicinsko-kirurgičnem oddelku. Jeseni leta 1850. začelo pa se je na bogoslovskiin pravoslovni fakulteti v slovenskem jeziku predavati. • A. Na medicinsko-kirurgičnem oddelku: Tukaj je čital dr. Janez Ne p. K o mm, redni, javni profesor, doslužen rektor liceja in chirurgus prima-rius v javni bolnici, od leta 1828. do leta 1834., pa le zimske tečaje: „Ueber theoretische und praktische Geburtshiilfe in windischer Spraehe nach Anton Makowitz's Handbueh der Geburtshiilfe fiir Hebammen auf dem Lande, aus dem grossen Lehrbuehe Raphael Johann Steidele's herausgezogen und ins Krainer'sche ubersetzt, Laibach bei Johann Friedrich Eger". Od leta 1835. do leta 1839. je čital „nach eigenen Sehriften in windischer Spraehe", od leta 1840. do konca zimskega tečaja 1848/49. pa „nach eigenem Lehrbuehe betitelt: „Bukve od porodne pomozhi sa porodne pomozhnice na kmetih". Saloshil Franz Ferstl v Gradci. Johannes Lovrenz Greiner 1840." — Od leta 1849. se na tem oddelku v slovenskem jeziku ni več predavalo. B. Na modroslovski fakulteti je učil od jeseni leta 1828. javni [gimnazijami] profesor slovenščine Koloman Kvas [Quass] slovenščino (Unterricht in der windischen Spraehe) „nach Dainko's Lehrbueh der windischen Spraehe. Graz, 1824", po 4 ure na teden. Po tej slovnici je poučeval do jeseni leta 1841. Takrat pa je začel učiti „nach Murko's Lehrbueh der \vindisehen Spraehe. Graz, 1832" ; po tej knjigi je poučeval do poluletja 1850/51. V tečaji 1850/51 je učil „uber die Formenlehre der si oven i seli en Spraehe". To predavanje je za nas posebno zaradi tega zanimivo, ker nam kaže, da so do tega časa Slovenci, vsaj štajerski, v nemškem jeziku imenovali naš jezik „windische Spraehe", pa da so od leta 1850. sem začeli se poprijemati izraza „slovenisch", kateri je s časom po polnem prvega izpodrinil, prepustivši mu še samo nekaj veljave v psovalnem leksikonu naših severnih prijateljev. Od tedaj je predaval v prvem tečaji „uber die Formenlehre der slov. Spraehe", v drugem pa „uber Syntax und Stvliibungen der slovenischen Spraehe" ali pa na opak. Učil je do letnega tečaja 1867., t. j. v tem tečaji ni več učil, kajti takrat je začel predavati g. dr. Krek, in g. Kvas se mu je takoj skromno umaknil, ali pa ga je bolezen k temu prisilila. C. Na bogoslovski fakulteti je začel v zimskem tečaji 1850/51. dr. Matij a Robič, redni javni profesor, v slovenskem jeziku predavati, in sicer je imel „Vajo v slovenskih pobožnih nagovorih" po jedno uro na teden. Ravno tako v poluletjih 1851, 1851/52, 1852, 1852/53. V letnem tečaji 1853 imel je »Vajo v razlaganji krščanskega nauka" tudi po jedno uro na teden. Jeseni 1853. je stopil na dr. Robičevo mesto javni redni profesor dr. Jožef T o si, ki je imel v tem tečaji ,,Vajo v pobožnih nagovorih". V naslednjem tečaji 1854. je imel „Vajo v krščanskem nauku". ,,Vajo v pobožnih nagovorih" je imel še potem v tečajih 1854/55, 1855, in 1855/56. Slovenski glasnik. 539 V zimskem tečaji 1855/56. je bilo zadnje slovensko predavanje na tej fakulteti. Č. Na pravoslovni fakulteti so se začela jeseni 1850. slovenska predavanja. V tečaji 1850/51. je bral „Čez avstrijansko državljansko pravo v slovenskem jezika gospod dr. Jožef Krainc ko docent skoz 8 ur." Exempla trahunt, to vidimo tudi tukaj. Že v naslednjem letnem tečaji 1851. sta posnemala njegov vzgled dva profesorja, tako da. so bila v tem tečaji tri predavanja v slovenskem jeziku. Razlagali so namreč: „Avstrijansko državljansko pravo skoz 7 ur" dr. Jožef Krainc; „Red kazenske pravde skoz 4 ure" dr. Janez Kopač [redni javni profesor, doslužen rektor c. kr. vseučilišča v Inomostu], in pa „0 avstrijanskih kaznovavnih postavali čez hudodelstva skoz 3 ure" iz-venredni javni profesor dr. Josip Skedl. V naslednjem zimskem tečaji 1851/52. so čitali ti trije ravno o istih predmetih, samo da je dr. Skedl čital zdaj po jedno uro več, namreč po 4 ure na teden. V letnem tečaji 1852. se je dr. Kopač že navolil ter je opustil slovenska predavanja. Čitala sta torej še: dr. Jožef Krainc, „ Avstrijansko državljansko pravo" po 7 ur, in pa dr. Josip Skedl »Avstrijansko kazensko pravo" po 4 ure. V tečaji 1852/53. sta čitala ravno tako dr. Jožef Kraj ne »Avstrijansko državljansko pravo" po 7 ur, dr. Josip Skedl pa „Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva" po 4 ure. V tečaji 1853. je čital dr. Jožef Krainc zopet »Avstrijansko državljansko pravo" po 7 ur, a dr. Josip Skedl je razlagal „Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva, pregreške in prestopke" po 4 ure. V zadnjem letu je bil dr. Krainc izpitavatelj pri judicijalnem izpitu. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali ni morebiti kandidate, ki bi to želeli, in ki so pri njem slušali avst. pravo, izpraševal v slovenskem jeziku? Gotovo je še več ju-ristov, ki so v tem času bili na graškem vseučilišči ter se še spominjajo tega. Morebiti nam ta ali oni stvar razjasni. Jeseni 1. 1853. je bil dr. Krainc imenovan za profesorja na pravno akademijo Sibinjsko na Erdeljskem, od koder je bil koncem leta 1870. na vseučilišče v Inomost prestavljen. V slovenskem jeziku je predaval še samo dr. Skedl ter razlagal „Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva" po 4 ure v tečajih 1853/54 in 1854. Pa vidi se, da, kakor ga je dr. Krainčev vzgled vzpodbudil, da je tudi on začel v slovenskem jeziku razlagati, ravno tako hitro je omagal ter se navolil, ko je zapustil dr. Krainc graško vseučilišče. Od julija leta 1854. se ni nobeden pravniški predmet več v slovenskem jeziku razlagal. V »Slovenskem Pravniku" leta 1870. na strani 53. se čita, da je dr. Skedl razlagal kazenski zakonik, da-pa je „vender to reč le pritiral do 5. §., ker ni bil našega jezika zadosti zmožen". To je gotovo pomota, ter bo to najbrž veljalo o dr. Kopači, ki je svoja predavanja res le do 3. tečaja „pritiral", ne pa o dr. Skedlu, kateri je celih 7 tečajev predaval, ter tedaj gotovo bil zadosti zmožen slovenskega jezika. Ivan Dečko.