STRAN 2 CELJSKI TEDNIK P Ogle d po svetu Pred kratkim sem gledal čudno dra­ mo 27-letnega Angleža Johna Oshorna »Jezen se ozri« (Look back in Anger), revoltiranega človeka, ki ne najde poti do revolucije, češ da mlada generacija nima kaj*početi, ker so prejšnji rodovi vse storili za velike ideale, kar se da storiti. Ne preostane drugega, kakor da se človek neprestano srdi. Očetje zato, ker se je vse spremenilo, sinovi pa za­ to, ker ni nič drugače. Ni čuda, če je mladi Anglež naletel na prav toliko žolčnik graj kakor histe- nčnih pohval. Lahko hi mu odgovorili z ljudsko modrostjo japonskega pre­ govora, da drva sicer lahko poidejo, ogenj pa ho še vedno na svetu. Samo norec bi trdil, da ga je konec. Clovc- čanski ideali so tu, sleherna generacija ima dela čez glavo, če se jim hoče le malo približati. Žal pa je res, kar pra­ vi kitajski filozof, da klavec misli ved­ no na svinje, če mu govoriš o idealih in idejah. Tako je pred nekaj dnevi vrhovni ko­ mandant NATO pakta Norstad kljuh vsem prizadevanjem, da vendarle pri­ de do sesta7ika najvišjih predstavni­ kov Zahoda in Vzhoda izjavil, da o ta­ ki dezatomizaciji, ki bi zmanjšala mož­ nost obrambe na teritorijih NATO pak­ ta, ne more biti govora, če hi NATO zavezniki ne dobili primernih kom­ penzacij. Obenem je dejal, da je kon­ čano proučevanje, kako in kje postavati atomske baze in da so končani načrti, po katerih bodo vse atlantske in atlan- tizirane dežele dobile atomske projek­ tne. Strokovnjaki v Franciji, Belgiji Danski, Zah. Nemčiji, Italiji in Holan- diji proučujejo načine, po katerih bi atomske projektile lahko uporabljali za protiavionsko obrambo. General Nor­ stad ne bi bil vojak, če ne hi tako go­ voril. Taka je logika dovršenih dej­ stev, med katera spada tudi dejstvo, da je planet do zob oborožen, oborožen tako, da sam sebi grozi z uničenjera in da se še vedno oborožuje. A prav zato so razgovori na najviš­ jem nivoju nujni in vse kaže, da bo vkljub nestrpni in preteči Norstadovi besedi do njih tudi prišlo. Saj je v svo­ jih zahtevah popustil celo Dulles, za katerega Rusi pravijo, da je najresnej- ša ovira na poti k pomirjevanju sveta. Ves Zahod se je načelno nekako zedinil za. to, da se zastopniki sveta pogovore, Vzhod pa ima že tako iniciativo v ro­ kah, podpirajo pa ga ves Čas tiste dr­ žave, ki so zoper obračunavanje z orož­ jem. Oba velika nasprotiiika prizna­ vata, dn je za obe državi, ZDA in SZ, mir potreben. Eisenhoiver je v svojem zadnjem odgovoru Bulganinu jezno za­ vrgel »pisarjenje«, češ, preidimo ven­ dar že k učinkovitejšim stredstvom za pomirjevanje duhov. Razume se, da je lahko jezen, kajti s pismi je začel na­ sprotnik, za katerega Eisenhou)erjev ostrog meni, da streže po življenju ne samo Ameriki, ampak vsemu »svobod­ nemu« svetu, to je, kapitalističnemu svetu in vsem njegovim institucijam. Obstoj atomskega orožja pa je grož­ nja vsemu svetu, prav tako kakor se je doslej še vsako orožje nekega dne uporabaio, čeprav je pamet govorila drugače. Kajti vedno se lahko najde kak samosilnik ali samožvanec, kakršen je bil n. pr. Mussolini. Ta je svoj mi­ litarizem Italijanom takole vcepljal v njihova ne ravno neustrašena srca! »Stoletja so bili v zgodovini Italije sa­ mo umori, vojne, boji in bitke, in ven­ darle so se tu rodili Michelangelo, Leo- nardo in Raffael. Švica pa je imela 500 let mirne demokracije, in njen re­ zultat: Ura na kukavico.« Tako tudi Dulles že vsa leta govori, da je treba vselej hoditi na robu vojne, obenem pa grozi z vsemi besi nadmočnega orož­ ja vsakomur, ki hi se upal nad »svo­ bodni svet«. Tudi Eisenhovver je v svo­ ji knjigi o drugi svetovali vojni obraz­ ložil določene ideološke cilje, ki jih ne more doseči, če ne grozi z vojno socia­ lističnemu svetu. Razmere pa so se zdaj zasukale tako, da se je treba pogovoriti. Tudi »bivši« nacist von Braun ne more več dohiteti tehničnega napredka SZ. Sovjetski sa­ telit II ho te dni že tisočšeststokrat ob­ letel naš planet. V Ameriki so dognali, da je umetni satelit napovedal že Do­ stojevski v tistem najimenitnejšem po­ glavju v romanu »Bratje Karamazovi« o Velikem inkvizitorju. Pravijo, da se je cena Dostojevskemu v Ameriki zato povišala. Morda ne samo rajnemu vid- cu, morebiti tudi sedanji moči neizbris- Ijivih dejstev, ki jih predstavlja socia­ listični svet. Na misel mi prihajajo besede toliko citiranega sovjetskega revolucionarne­ ga pesnika Aleksandra Blocha (18S0— 1921): »Mi Rusi nimamo zgodovinskih tradicij, pač pa spomin na prirodne si­ le te zemlje. Prisluškujemo vetru, ki' brije čez naša polja. Muzika naših su­ rovih prirodnih sil odmeva v vsakomur od nas.« Tu je zelo poetično izraženo tisto, kar se je uresničilo v 40 letih od Odre do Kamčatke. S tem trezna glava da­ nes računa. Zato je imel Cu En Laj prav, ko je nedavno tega obtožil ZDA, da so one krive napetosti v svetu, ker vztrajajo pri svoji nemogoči politiki do nove Kitajske. Ali taka je logika dej­ stev. Tudi Francija, njena desnica in del centra, mora voditi tako politiko v Afriki, kot jo vodi, zato se bo s tem •večjo zgodovinsko nujnostjo in hitrost­ jo izpolnilo tisto, kar se zadnja deset­ letja nedvomno dogaja. Spričo tega so vsi veliki in manjši dogodki pretekle­ ga tedna samo svetle bakle, ki raz­ svetljujejo pot t? prihodnost. T. O. Komunisti konjiškega področja so globoko zaorali Minulo soboto so polagali letni obra­ čun komunisti konjiške občine. Razen delegatov so se konference udeležili še tov. Jerman Riko, predsednik OLO Celje, predsedniki DS, UO in sindikal­ nih podružnic večjih podjetij ter uprav­ niki kmetijskih zadrug. Poročilo, ki ga je podal sekretar tov. inž. Tavčar in razprava sta dokaj na široko osvetlila delo in uspehe komu­ nistov na vseh področjih, istočasno pa je bila to kritična ocena vseh napak, ki so se pojavljale. Med temi je bila zlasti značilna ta, da še precejšen del članov ZKS ne opravlja nobenih druž­ benih ali političnih nalog; da ti nima­ jo nobenih javnih funkcij v organiza­ cijah, društvih ali oblastnih organih. Podatki pa na drugi strani kažejo, da so pa posamezniki preobremenjeni. Če­ prav je večina članov ZK zaposlenih v podjetjih ali ustanovah, je v sindi- kahiih odborih 20 podružnic le 35 čla­ nov ZK. V nekaterih večjih podjetjih, kot gradbeno, trgovski dom, nimajo sam.ostojne organizacije, saj je v enem kot v drugem zaposlen le po en član ZK. To pa že samo po sebi nalaga skrb tako občinskemu komiteju kot tudi osnovnim organizacijam, da bo v takih podjetjih potrebno to število zvišati. Medtem ko splošne ugotovitve kaže­ jo, da so se organi upravljanja dobro uveljavili, pa analize kažejo, da bo tre­ ba še več pojasnjevanja in razprav o sprejemanju različnih sklepov. S tem bi se izognili temu, da člani teh orga­ nov na sejah sicer glasujejo za dolo­ čene predloge, kasneje pa sprejete skle­ pe kritizirajo. Posebno bo to važna na­ loga sindikalnih organizacij, pa tudi članov ZKS v času priprav za volitve v nove delavske svete. V različnih or­ ganih delavskega in družbenega uprav­ ljanja v občini pa sodeluje preko 920 volivcev, od katerih je 122 žena, v pri­ merjavi s prejšnjimi leti pa tudi več mladih ljudi. Razveseljivi uspehi so bili v pre­ teklem letu doseženi v industriji, po­ sebno v proizvodnji. Na tem področju tovarne osvajajo nove proizvode, kar posebej velja za Tovarno kovanega orodja Zreče in Kostroj v Konjicah pa tudi za ostala podjetja. Vrednost in­ dustrijske proizvodnje v občini se je lani v primerjavi z 1. 1956 povečala za približno 10% ali za 360 milijonov din. To povečanje je bilo najvišje v kovin­ ski stroki, in sicer 14%, v usnjarski pa 10%. V lesni industriji, ki je v ob­ čini precej razvita, pa je razveseljivo to, da se vedno bolj usmerja v izdelo­ vanje finalnih izdelkov. Industrija gradbenega materiala je lansko leto za­ beležila nekoliko nižjo proizvodnjo od predlanske, kar upravičuje rekonstruk­ cija opekarne v Ločah. V večji meri pa bodo morali komunisti preko ob­ lastnih organov in političnih organi­ zacij skrbeti za razvoj obrtništva v ob­ čini, saj določenih strok občutno pri­ manjkuje. Veliko pozornost je konferenca po­ svetila nadaljnjemu razvoju kmetijstva in zadružništva v občini. Ugotovitev, da si kmetijstvo in zadružništvo vztraj- je sicer ugodna, vendar pa komunistom tu večkrat niso jasne stvari pri kon­ kretnih nalogah. Ti namreč na terenu, no utirata pot k nadaljnjemu razvoju, posebej v kmečkih predelih, ne smejo o tem le na splošno govoriti, razlagati splošna načela, temveč jim morajo biti znane osnovne naloge. Ce pa člani ZKS tega ne vedo, jim je politično delo otežkočeno, saj ljudje od njih pričaku­ jejo koaikretnih nalog. Iz organizacijskih podatkov je raz­ vidno, da je bilo lani sprejetih precej več novih članov kot pa izključenih. Med sprejetimi so zlasti mladi ljudje. V razpravi, pri kateri je sodeloval tudi tov. Jerman, so se delegati dotaknili še več vprašanj: delovanja društev, njihovega finančnega vzdrževanja, dalje o problemih šolstva, upravljanja itd. Posebna komisija, ki je bila iz­ voljena na konferenci, bo na prvi seji novega komiteja predložila konkretne sklepe za delo komunistov v tem letu. V novi občinski komite ZKS je bilo iz­ voljenih 17 čjanov, ti pa so za novega sekretarja izbrali tov. Ivanuša Milana. Istočasno pa je bila izrečena zahvala za delo dosedanjemu sekretarju tov. inž. Tavčarju, ki je to dolžnost oprav­ ljal nekaj let kljub številnim obre­ menitvam in funkcijam. PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV Že ob prvi besedi - temeljitost in poglobljenost TEMELJITA ANALIZA DELA ORGANOV UPRAVLJANJA JE PREDPOGOJ ZA USPEŠNE PRIPRAVE — USPEŠNE PRIPRAVE NA VOLITVE PA OD- LX)ClLEN POGOJ ZA DOBRO IZBIRO Ce danes ugotavljamo ogromno korist in velik uspeh družbenega upravljanja, če se s temi usp>ehi upravičeno ponaša­ mo pred vsem svetom dn če si danes žs težko zamišljamo naše družbeno življe­ nje brez družbenega upravljanja, potem nam mora biti jasno, da je predstoječa naloga v pripravah na volitve novih delavskih svetov izredno pomembna in odločujoča. Že ob besedah — novi de­ lavski sveti, se moframo zavedala ic- odgovorne naloge, kajti tam, kjer ne bo­ do temu vprašanju posvetili vso skrb in pozornost, so bitko za napredek našega delavskega upravljanja, za uspeh dela in boljše življenje delovnih ljudi, ae vna^prej izgubili. Z ozirom na tolikšno važnost je na osnovi sklepa prve plenarne seje Okraj­ nega sindikalnega sveta sekretaa^iat OSS pripravil temeljite smernice, ob katetrah bodo že same pjolitične priprave za vo­ litve delavs'kih svetov globoko posege v vse probleme delavskega upravljaffija dosedaj. V ta namen bodo občinski sin­ dikalni sveti v naslednjih dneh sklicali posvetovanja vseh predsednikov delav­ skih svetov in predsednikov sindikalruh podružnic, kjer bodo v pogovoru sesta­ vili temeljite analize dosedanjih uspe­ hov in problemov v zvezi z delavskim upravljanjem. Tako bodo obravnavali ekonomske ix>goje organov delavskega upravljanja, predvsem materialno baao podjetij, pravila podjetij, tarifni sistem, tržišče, gospodarski sistem, vodesnje ekonomske ix)litike organov delavskega upravljanja, uspehe in težnje po pove­ čanju produktivnosti dela, organizacijo dela, vzgojo strokovnih kadrov, odnoee v podjetjtih in celo vrsto podobnih vpra­ šanj. Izkušnje dosedanjega dela organov delavskega upravljanja v dosedanjih ie- tih so bogata osnova za tako temeljilo analizo. Vrsta napak in s tem v zveai tudi obilo kritike, ki je bila zelo pogosto pavšalna in nekonstruktivna, nalaga po- liitičnim silam v podjetjih, da takrat te­ meljito razčistijo vsa vprašanja, ki bi utegnila v ibodočnosti spričo slabe uire- ditve ponovno sprožiti negodovanja i« prigovore. Pred volitvami je treba dati članom kolektivov možnost, da o vseh vprašanjih dajo svoja mnenja. V neka­ terih podjetjih se bodo morali temeljito pomeniti tudi o razmejitvi dolžnosti m pravic med sindikalnimi .podružnicami in organi delavskega upravljanja. Po­ nekod so sindikalne podružnice prerasle organe delavskega upravljanja in ge mešale v njihov, s predpisi določen de­ lokrog. Naloga političnih sil, tako sindi­ kata in komunistov je v prvi vrsti ta, bodo organi delavskega upravljanja močni, sposobni in delavni. Stremeti moramo tudi za tem, da bo­ do v novih delavskih svetih zastopatni direktni proizvajalci v največjem števi­ lu. Ker pa je zaželeno, da bodo novi delavski sveti, še bolj kot dosedanji, kos vsem ekonomskim in proizvodnjim pio- blemom, potem vidimo, da nas čaka obilo dela. In ravno od temeljitosti affia- liz, ki naj dajo temelj predvolilna (raz­ gibanosti po kolektivih bo odvisno, ka­ ko bogate bodo politične predpripra^re, kako globoko bodo z vsemi problemi ljudje v kolektivih spoznani, od tega vsega pa je v enaki meri odvisno tudi to, kakšne ljudi bomo v prihodnje pred­ lagali in izvolili v organe delavskego upravljanja, da bodo analiziranim pro­ blemom kos, brez bojazni, da bi se 7.a- radi te nujnosti bodoči delavski sveti sprevrgli v nekaka »združenja strokov­ njakov«. Bodočih organov družbenega upravljanja si ne moremo zamisliti brea enega in drugega. Ne brez dejstva, da bodo ti organi kos vsem nalogam in da bo njihov sestav tak, da bo opravičeval temeljni namen tega najipopolnejšega driižben^a sisteina. Tesen stik med poslanskimi, kandidati in volivci USPELA PREDVOLILNA ZBOROVANJA V CELJSKEM OKRAJU — TOV. SERGEJ KRAIGHER PET DNI NA PODROČJU VOLILNE ENOTE. — PRED­ VOLILNA ZBOROVANJA TUDI PO MANJŠIH KRAJIH. — CAS JE, DA PO­ LITIČNI DELAVCI ODPREJO SiROKO FRONTO STIKOV Z LJUDMI. Od sredine preteklega tedna sem je v našem okraju predvolilna razgibanost stopila v novo obdobje izrazito politič­ nega delovanja. Volilne priprave dolo­ čene z zakonskimi predpisi so bile za­ ključene, kandidature poslanskih kan­ didatov potrjene, zdaj pa je ves okraj zajelo široko politično razpravljanje o vseh družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. V teh dneh so med volivce prišli iz­ brani ix)S.lanski kandidati, ki so med svojimi volivci imeli vrsto predvolilnih zborovanj, sestankov in konferenc. Tako so poslanski kandidati imeli posvetova­ nja v posameznih občinah z vsemi pred­ stavniki oblas-tnega in političnega živ­ ljenja, hkrati so izkoristili tudi občin­ ske letne konference Zveze komunistov za temeljit pogovor s komunisti. Od petka pa do srede je bil v našem okraju tov. Sei^gej Kraigher. Tako je v petek imel posvetovanje s političnim aktivom občin svojega volilnega območ­ ja v Rogaški Slatini, kjer je v MTVi vrsti govoril o ditnažbenem planu. V ^boto je govoril na predvolilnih zborovanjih v Laškem in Šentjurju, v nedeljo pa v Šmarju in v Kozjem. V ponedeljek pa je o družbenem planu govoril na Okraj­ nem ljudskem odboiru, ponovno obiskal Laško in naslednji dan spet bil v Roga­ ški Slatini. Na predvolilnih zborovanjih je tov. Kraigher govoril predvsem o nujnosti dviga proizvodnje, ker je le na ta način mogoče dvigniti življenjski standard delovnega človeika. Temeljito je obravnaval tudi položaj delovnega človeka in s tem v zvezi tudi družbeno upravljanje, hkrati pa je p)ojasnjeval najvažnejše zunanjepolitične dogodke. V vseh krajih, ki jih je tov. Kraigher obiskal, so vsi ljudje, ki so ga poslu­ šali, bili izredno zadovoljni, da so za svojega poslanskega kandidata v Zvezni zbor izbrali tako razgledanega in \T>liv- nega človeka. Čeravno ne razpolagamo s podrobni­ mi podatki iz vseh občin našega okraja, vendar iz dosedanjih informacij lahlco povzamemo, da so predvolilna zborova­ nja povsod zelo dobro us.pela, kar po­ meni, da naše ljudi vedno bolj zanima­ jo vsa vprašanja našega družbeno po­ litičnega in gospodarskega razvoja, da poleg tega, da hočejo ,ix>bliže spKDznati tudi svoje bodoče predstavnike v naj­ višjih organih ljudske oblasti, želijo tu­ di sami čim tesneje sodelovati. Letos je ob predvolilni dejavnosti ,i)ostala tu­ di mladina zelo živahna, zelo pa smo lahko veseli tudi izredno močnega zani­ manja žena za vse probleme, ki jih bo­ do morali obravnavati po občinah. V šmarski občini so na primer zelo aktiv­ ne žene zadružnice. Poslanski kandidat tov. Vinka Simonič je obiskala že vrsto takih predvolilnih sestankov žena za- družnic, na katerih je bilo poleg velike­ ga števila udeleženk zelo pomembno tu­ di t-o, da žene zelo pametno in živahno razpravljale o najrazličnejših vprašnjih, ki nastajajo ne samo v njihovem ožjem gospodinjskem in vzgojnem delokrogu, marveč tudi na vseh ostalih področjih družbenega življenja v posameznih kra­ jih. V prihodnjih dneh bo š-e vrsta pred­ volilnih zborovanj, sestankov in posve­ tovanj, na katerih bodo naši delovni ljudje dobili odgovore na vrsto vpra­ šanj, ki si jih ob vsakdanjem delu za­ stavljajo. Vendar pa ta množična zbo­ rovanja naj ne bodo edina oblika poli­ tičnega dela v predvolilnem času. Ce naši poslansiki kandidati, zlasti republi­ ški, obiskujejo celo vasi in se udeležu­ jejo sestanikov manjših skupin državlja­ nov in družbenih organizacij, potem je jasno, da politični aktivisti po občinah ne morejo stati ob strani in se zadovo­ ljiti samo z dejstvom, da so predvolilna zborovanja dobro obiskana in uspešna. Odborniki SZDL in komimisti morajo stremeti za tem, da odprejo široko fron­ to stikov z volivci, z vsaikim delovnim človekom, da se temeljito poglobijo tu­ di v drobne probleme kraja in občine. Predvolilno razgibanost je treba izko­ ristiti, da bomo na čistem glede želj in potreb naših ljudi, da bomo vedeli za njiihove težnje, hkrati pa, da bomo lju­ dem pojasnjevali vsa nejasna vprašanja in jim dopovedali, da je od vsakega po­ sameznika odvisen uspeh in napredek celote. Poslanska kandidata Mica Marinko- Slandrova in Lojze Libnik v Rogaški Slatini. FRANC SIMONIC: \ Postati moramo kmetijsko! napredna država I V Mozirju je bilo v nedeljo večje predvolilno zborovaje, ki s^ ga je ude­ ležilo več sto ljudi iz Mozirja in oko­ liških krajev. Na zborovanju je govoril tov. Franc Simonič, predsednik okraj­ nega odbora SZDL Celje in kandidat za zvezni zbor. Tov. Simonič je v svojem obširnem govoru najprej poudaril pomen volitev, se zahvalil volivcem za potrditev nje­ gove kandidature, nato pa spregovoril obširneje o našem notranjem razvoju in delu ljudske skupščine tretjega sklica. Poudaril je, da je ena izmed značil­ nosti našega notranjega razvoja na­ raščanje industrijske proizvodnje. Ju­ goslavija je v zadnjih desetih letih do­ segla na področju industrije v primer­ javi z drugimi državami največji vzpon. Tu gre predvsem zasluga našim delov­ nim ljudem. Ko je govoril o izboljšanju življenj­ skega standarda je dejal, da se je ta v zadnjih letih znatno zboljšal. Na­ pačno pa bi bilo trditi, da je življenjski standard v Jugoslaviji že dovolj visok. Dejal je, da so za rast življenjskega standarda danes dani do.f^ti bolj ugodni pogoji kot pred nekaj leti. Nadaljnje zboljšanje življenjskega standarda pa je odvisno od povečane proizvodnje, kar še posebej velja za naše kme­ tijstvo. Obširno je govoril tudi o delu in uspehih organov delavskega in druž­ benega upravljanja. Večji del svojega govora je posvetil razvoju našega kmetijstva. Pri tem je omenil velika finančna sredstva, ki jih daje naša skupnost v zadnjih letih za razvoj kmetijstva. V nadaljevanju s* je dotal^nil dela kmetijskih zadrug in vseh zadružnih forumov in kmečkih proizvajalcev na področju pospeševa- vanja kmetijstva. Pri tem je še po­ sebej poudaril sodelovanje med kmeti in zadrugo, ki postaja iz dneva v dan bolj važen činitelj pri dvigu naše kme­ tijske proizvodnje. Dejal je, da je tre­ ba o vsem tem z .našimi kmeti odkrito razpravljati in jim pri tem jasno po­ vedati cilje, ki smo si jih postavili, da izboljšamo našo kmetijsko proizvodnjo in postanemo l.met.jsko napredna drža­ va, za kar imamo vse pogoje. Pri vsem tem pa čaka naše kmetijske zadruge in poslovno zvezo precej odgovornih na­ log. Njih se bo treba lotiti z vso res­ nostjo — bolj kot kdaj koli. ra-'a'jevanju se je dotaknil še ne­ ka erih vprajanj s področja gozdarstva, lesno industrijo in komunalne dejav­ nosti. Govoril pa je tudi o mednarod­ nem političnem položaju. Z. R. Intervju na»suhi ravni« Novinar ob sudanski meji: »Torej ste za plebiscit«. Domačinka: »Kaj praviš, bi ga skuhala ali spekla?« Cilaiie Celfshi tedmh!