439 Letnik 40 (2017), št. 2 bili resnično vrhunski. Udeleženke so se naučile osnovnih zakonitosti priprave razstave, kako zložiti gradivo v vitrine in panoje, na kaj je treba biti pozoren ipd. Vse zbrano gradivo smo natančno pregledali, razvrstili v kategorije (vojaško ži- vljenje, gospodarstvo, družinsko življenje, šolstvo, versko življenje, društva …) ter ga tako razporedili na panoje in v vitrine. Ugotovili smo, da čeprav je bilo gradiva malo, pa je to izredno dragoceno. Najstarejši dokument oz. knjiga, ki smo jo dobili, je bila biblija iz leta 1848, pisana v prekmurskem jeziku. Dragoce- ne pa so bile tudi zgodbe, ki smo jih slišali od domačinov. Prepričana sem, da bo vsakemu v spominu ostala zgodba možaka, ki je pri štirinajstih letih s kolesom prebegnil v Avstrijo, se v begunskem taboru naučil madžarščine od madžarskih beguncev, ki so domovino zapustili leta 1956, ter s tremi od njih odšel na Nor- veško, kjer si je ustvaril novo življenje. Takšnih zgodb ni niti v zgodovinskih učbenikih niti arhivih. Po odprtju razstave, ki so jo popestrili plesalci KUD Goričko, spregovoril pa je tudi župan Anton Šlihthuber, je bilo lepo poklepetati z domačini, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali razstavljene fotografije in na njih iskali sebe, sorodnike in znance. In čeprav me vsako leto ob začetku tabora prešine misel: »Joj, pa ne že spet ta tabor,« me ob koncu tabora, ko vidim zadovoljne udeležen- ce in dijake, navda tiho zadovoljstvo, da je bilo lepo in da se izplača to početi še leta in leta. Udeleženci (12 dijakov, 5 mentorjev): Doris Horvat, Živa Litrop, Nuša Fe- rencek, Monika Časar, Júlia Meszelics, Szabina Fehér, Marton Lakatos, Tamás Adrián Tóth, Sebestyén Márton Cigány Zágorhidi, Fábián László Horváth, Anna Júlia Andor, Kristóf Kovács, Jure Maček, Robert Bartos, Ferenc Pál, Zoltán Paksy in Gordana Šövegeš Lipovšek. Gordana Šövegeš Lipovšek Poletna šola Liber: Trends in manuscripts studies: Sources, issues and technologies, Cassino, 26.–30. 6. 2017 Letošnja, že tretja zaporedna poletna šola Liber: Trends in manuscripts studies: Sources, issues and technologies je potekala med 26. in 30. 6. 2017 v Cassinu. Organizirana je bila s strani tamkajšnje univerze Università degli studi di Cassino e del Lazio meridionale, Dipartimento di lettere e filosofia in razisko- valnega centra Laboratorio Liber: Libro e ricerca ob sodelovanju arhiva samo- stana Montecassino. Poletna šola je v teoriji namenjena vsem, ki se pri svojem raziskovalnem ali strokovnem delu srečujejo s srednjeveškimi listinami in ro- kopisi – tako na univerzah kot tudi v raznih arhivih ali specialnih knjižnicah. Ustrezni kandidati so bili izbrani na podlagi svojega raziskovalnega področja ter dosedanjih strokovnih in znanstvenih dosežkov, pri čemer so imeli prednost mlajši kandidati. Organizatorji so od udeležencev pričakovali razumevanje an- gleškega, italijanskega in latinskega jezika ter znanje latinske paleografije. Po- letna šola sodi med cenejše na tem področju – cena udeležbe je znašala 250 € in ta znesek je poleg izvedbe ter delovnega materiala vključeval tudi spoznavno večerjo in vsakodnevni prevoz med mestom in samostanom. V nasprotju s prejšnjimi leti je bila tokratna udeležba bolj italijansko zazna- movana; izmed 25 udeležencev s(m)o mednarodni predznak poletne šole upra- vičili po en predstavnik oziroma predstavnica iz Francije, Belgije, Poljske, Rusije in Slovenije. Iz tega razloga je večina predavanj tako na univerzi kot v samostanu potekala v italijanskem jeziku, poskrbljeno pa je bilo tudi za sumarično simulta- no prevajanje v angleški jezik. Zaradi specifične zasnove programa, ki vključuje delo z rokopisi v samostanskem arhivu, je število udeležencev omejeno na 20. 440 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences Edinstveni vidik poletne šole predstavlja neposredna bližina samostana Montecassino, zibelke zahodnoevropskega monastičnega gi- banja in matične hiše benediktinskega reda. Ve- čina predavateljev, ki so sodelovali pri izvedbi poletne šole, opravlja svoje raziskovalno delo skoraj izključno v samostanskem arhivu. Take- mu načinu dela je bil podrejen tudi naš program. Vsakodnevnemu popoldanskemu predavanju v prostorih univerze, ki je bilo zastavljeno kot teo- retični uvod v področje raziskovanja posamezne- ga predavatelja, je sledil še popolnoma praktični del prihodnji dan dopoldne v prostorih samosta- na (tako imenovane »hands-on sessions«). Edin- stvena priložnost, da smo si lahko ne le ogledali arhiv samostana, temveč tudi bili vsakodnevno v stiku z več kot 25 rokopisi, večinoma datiranimi v čas med 9. in 12. stoletjem, zares predstavlja prednost te poletne šole v primerjavi z drugimi podobno zasnovanimi. Po spoznavnem druženju ter uvodnem pozdravu je sledilo predavanje gostujoče pre- davateljice dr. Donatelle Nebbiai, predsednice pariškega Institut de recherche et d’histoire des textes, ki je spregovorila o svoji raziskovalni te- matiki v predavanju z naslovom Medieval Libra- ries: Sources, History and Public. Naslednje dopoldne je sledil prvi vzpon do samostana. V uvodnem turističnem vodenju po poslopju samostana smo izvedeli veliko informa- cij o njegovi pestri zgodovini; od ustanovitve s strani sv. Benedikta in njegovega delovanja, pre- ko vrhunca razvoja, ki ga je samostan dosegel v drugi polovici 11. stoletja pod opatom Dezideri- jem (kot opat je deloval v letih 1058–1086, po- zneje papež Viktor III. v letih 1086–1087), pa vse do skoraj popolnega uničenja samostanskega po- slopja med bitko za Cassino v začetku leta 1944. Zares neverjetna sreča in pripravljenost nemških vojakov je botrovala dejstvu, da so vsi rokopisi že nekaj mesecev pred napadom našli varno zatoči- šče v Vatikanu, od koder so bili po desetih letih ponovno vrnjeni v Montcassino. Sedaj je večina rokopisov ovrednotenih kot kulturni spomenik državnega pomena, v varovanje pa so zaupani sa- mostanskemu arhivu in knjižnici. Samostan dan- danes še vedno deluje, samostanska skupnost pa obsega osem menihov. Ogledu samostana je sledil začetek našega dela v arhivu. Glavni arhivist, Mariano Dell’Omo OSB, nam je med dvournim ogledom prostorov arhiva predstavil nekatere najzanimivejše pri- merke, ki jih hranijo. Posebej smo se posvetili analizi notarskega dokumenta, imenovanega Placito cassinese, iz leta 960. Vsebina prinaša razsodbo glede zamejitve določenih ozemelj bli- Izsek reprodukcije notarskega dokumenta »Placito Cassinese«, 960. 441 Letnik 40 (2017), št. 2 žnjih benediktinskih samostanov pod okriljem Montecassina, posebej zanimive pa so štiri loče- ne povedi, ki predstavljajo enega prvih ohranje- nih zapisov v vulgarni italijanščini. Rdeča nit predavanj in praktičnega dela je bila paleografska analiza posameznih rokopisov. Pričakovano so prednjačili rokopisi v beneventa- ni. Na primerih smo obravnavali razvoj pisave od začetne tako imenovane »protobeneventane« v 8. in 9. stoletju, ki še ne izkazuje stalnega nabo- ra znakov, ligatur in abreviatur, skozi naslednje obdobje, ključno za formiranje pisave v 9. in 10. stoletju, vse do najproduktivnejšega obdobja, ki je vrhunec doseglo v drugi polovici 11. stoletja, in dekadentne manieristične oblike v 13. stoletju (temeljno delo s področja razvoja beneventane: Francis Newton, The Scriptorium and Library at Monte Cassino, 1058–1105, Cambridge 1999). Poleg beneventane, njenih posebnosti in razli- čic (npr. primerjava beneventane, uporabljene v skriptoriju, in beneventane za notarske doku- mente) smo obravnavali tudi nekatere primere karolinške minuskule in nekaj stoletij mlajše hu- manistike. Sklopi predavanj in praktično delo na pri- merkih iz samostanskega arhiva so se posvečali predvsem različnim vidikom pristopa razisko- valca k rokopisu. Dr. Giulia Orofino je v okviru predavanja Manuscript Decoration and Illumi- nation predstavila korelacijo med iluminacijo in besedilom rokopisa. Ključni poudarek je bil na obravnavi iluminirane strani rokopisa kot celote ter strukturno navezavo iluminacije na besedilo poleg nje in povezave z rokopisom kot celoto. Dr. Marilena Maniaci nam je v svojem pre- davanju Codicology and Manuscript Description predstavila poglavitne značilnosti te pomožne vede in se posvetila različnim stopnjam analitič- nega opisa rokopisa. Na podlagi praktičnih pri- merov nam je predstavila tipologijo vezav roko- pisnih pol in ustrezne načine beleženja le-tega. Dalje se je posvetila sistemu opisovanja preosta- lih fizičnih in vsebinskih lastnosti posameznega rokopisa, kot je na primer tekstualna hierarhija, s pomočjo inicialk in indicov o sodelovanju večjega števila pisarjev na posameznih rokopisih. Pouda- rek je bil na ideji historiata posameznega rokopi- sa; pri opisu določenega dela je treba upoštevati ne le prvotno stanje, temveč tudi vse spremembe na rokopisu in znake uporabe. Posebno podpo- glavje je predstavljalo primerjavo srednjeveških latinskih in grških zvitkov z vidika povezave med jezikom zapisa in fizičnim izgledom rokopisa. V predavanju dr. Paola de Paolisa z naslo- vom Latin Grammar Manuscripts so bili predsta- vljeni rokopisi, ki vsebujejo latinsko slovnico in Rokopisi, pripravljeni za »hands-on session«. Foto: Ana Jenko Kovačič. 442 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences imajo posledično drugačne karakteristike zaradi razloga sàmega namena na- stanka, to je praktične uporabe za potrebe učenja in poučevanja. V arhivu sa- mostana je shranjenih le malo tovrstnih slovničnih besedil, saj je bila večina rokopisov iz obdobja najbogatejše produkcije prepisovanja slovničnih del, 8. in 9. stoletja, uničena ob napadu na samostan s strani Saracenov leta 884. Ob proučevanju redkih ohranjenih primerkov smo opazovali predvsem specifike razvoja beneventane v zgodnjem obdobju, indice o utilitarni naravi rokopisov (didaskalije prepisovalcev in uporabnikov, lakune v organizaciji strani, name- njene poznejšemu dopolnjevanju …) ter individualne napake oziroma popravke vsebinske plati besedila s strani prepisovalcev. Z naslednjim predavateljem, dr. Sebastianom Gentile, raziskovalcem iz Fi- renc, in njegovim predavanjem Humanistic and Renaissance Manuscripts smo se posvetili ne le nekoliko mlajši produkciji samostanskega skriptorija, temveč tudi rokopisom, ki niso nastali v samostanu in so vanj prišli kot darila za posa- mezne brate, opate ali celotno skupnost. Predavatelj se je osredotočil na genezo humanistike v odnosu do karolinške minuskule in odstopu od tedaj uveljavljene gotice ter izpostavil dve ključni osebnosti, Poggia Bracciolinija in Niccolòja Nic- colija iz Salutatijeva kroga. Dalje smo se posvetili vprašanju avtografije humani- stičnih piscev ter se seznanili s pristopi, s katerimi lahko posamezen nepodpi- san rokopis pripišemo določenemu avtorju na podlagi analize pisave. Zadnji sklop predavanj je bil posvečen liturgičnim besedilom. Dr. Rober- ta Casavecchia nam je v svojem predavanju z naslovom Text and Liturgy pred- stavila homilijarje, hranjene v samostanskem arhivu. Skozi raznolike primerke smo si ogledali razvoj notranje strukture različnih tipov homilijarjev in spoznali njihove posebnosti, ki nam lahko veliko povedo o spremembah v liturgiji skozi stoletja. Prav tako nam nudijo informacije o naročniški politiki ter samostanski skupnosti, ki jih je uporabljala. Zadnje predavanje z naslovom Music and Litur- gy, ki ga je pripravil prof. Nicola Tangari, je smiselno dopolnilo uvid v liturgično prakso samostana. Predavanja kot celota so tako predstavljala zaokrožen vpogled v delova- nje samostanske skupnosti, skriptorija in razvoj posameznih pisav s posebnim ozirom na beneventano. Edina pomanjkljivost, na katero želim opozoriti, je kratko trajanje izobraževanja – izvedba poletne šole je odvisna od sodelovanja samostana in posledično je časovno omejena na en delovni teden. Kljub temu je treba poudariti, da je izvedba povsem upravičila visoka pričakovanja. Kratek potek izobraževanja so predavatelji poskušali uravnovesiti z zgoščenim progra- mom in izčrpnimi predavanji ter veliko količino praktičnega dela na rokopisih. Ravno slednji vidik predstavlja največjo prednost te poletne šole: izkustveno učenje kot najboljši način za poglobitev znanja paleografske in kodikoliške ana- lize listin in rokopisov. Ana Jenko Kovačič Letna konferenca Društva madžarskih arhivistov – Magyar Levéltárosok Egyesületének vándorgyűlése Miskolc, od 10. do 12. 7. 2017 Letošnja konferenca Društva madžarskih arhivistov se je odvijala med 10. in 12. julijem na Univerzi Miskolc (Miskolci Egyetem), prvič pod vodstvom novega predsednika društva, dr. Istvána Kenyeresa. Njegovemu pozdravnemu nagovoru so sledili pozdravi predstavnice za kulturne zadeve na Ministrstvu za človeške vire, predstavnika mestne občine Miskolc ter namestnika rektorja za mednarodne in znanstvene zadeve Univerze Miskolc. Podelili so še arhivska