Priloga ,}Našemu Listu" št. 50. V Kamniku, 22. septembra 1906. Izhaja vsako eoboto in je za naročnike ^Našega Lista" v kamniekem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo M tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob-javljenjo po dogovoru. Jan V. Lego t I-taninišIii častni nieščan. V sredo popoldne ob 3. uri so izročili materi zemlji posvetne ostanke moža, kateremu se imamo Slovenci v obilni meri zahvaliti, da so nas začeli spoznavati slovanski bratje daleč na severu. Jan V. Lego se je rodil dne 14. septembra 1833 v Lhoti pri Zbirovu blizu Plzna na Češkem kot sin zaslužnega učitelja. Dovršil je gimnazijo v Plzni in si izvolil po dovršeni maturi uradniški poklic po ru-darskih uradih. Želja, da bi spoznal jugoslovanske narode, posebno pa nas Slovence, mu ni dala pokoja in ysled tega je zapustil svojo službo in prestopil v politično službo. Dne 1. julija 1857. leta nastopil je pri okrajnem uradu v Kamniku kot kanclist. Slovenski listi sicer poročajo, da je bil nastavljen pri okrajnem sodišču, kar pa ne odgovarja resnici; tudi njegovo lastno-ročno pismo, katerega vsebino spodaj prinašamo, oporeka temu. Seveda je ječal takrat naš Kamnik še v nemških sponah, meščanstvo ni bilo zavedno, le tu pa tam se je našel kak mož, ki je čutil, da ni rojen Nemec, v obče je pa vladala velika indiferen-tnost. Legovi kolegi so bili seveda vsi strogo nem-škega mišljenja in nazivali so ga navadno s ,,tujcem". Lego je delal rad izlete v kamniško okolico, posebno mnogokrat je posetil župnika v Palovičah, tuhinjsko dolino pa je v kratkem svojem bivanju pri nas pre-potoval v eeloti. Dopisoval je iz Kamnika v razne češke liste ter tako seznanjal severne brate z nami. Najboljša prijatelja sta si bila s takratnim uSiteljem Močnikom. Dasiravno je bila njegova služba v Kamniku, prva na Slovenskem, prav malo vesela že z ozirom na to, da so ga njegovi kolegi skoraj prezirali zaradi njegovega narodnega čuta, vendar se je kaj rad spo-minjal našega mesta. Pred nedavnim časom posetili so ga slovenski visokošolci v Pragi, med katerimi je bil tudi eden Kamničan. Z njemu lastno gosto-ljubnostjo jih je vsprejel, najbolj se je pa veselil, da mu je mogoče govoriti s Kamničanom in navdušeno je pripovedoval v gladki slovenščini o svojem bi-vanju med nami ter s solzami v očeh naročal po-zdrave Kamniku. Povodom njegove sedemdesetletnice izvolilo ga I je poleg drugih tudi kamniško mesto svojim častnim I meščanom; zgodilo se je to na predlog g. Josipa I Fajdige, dne 12. novembra 1903.1. Tedanjemu županu I g. Jos. Močniku se je zahvalil z naslednjim pismom : I Vaše blagorodje! Velecenjeni gospod! ^^^^ V Slov. Narodu berein, da mi je slavni kam- I niški občinski odbor (gotovo po Vašem preblago- I hotnem nasvetu) soglasno in z vzklikom podelil I častno meščanstvo ljubega mi mesta Kamnika. Prosim torej, da blagovolite sprejeti mojo najto-plejšo zahvalo- za le-to redko odlikovanje, ki me je res iznenadilo, ter ob priložnosti tudi slavnemu občinskemu odboru tisto mojo najtoplejšo zahvalo poročiti. Z globokim občutom spominjam se vedno let 1857 in 1858, ko sem bil v službi pri c. k. okraj-nem uradu v Kamniku, ker sem tu ondaj prvič spoznaval narodne in druge razmere slovenskega I naroda, zlasti pa ko mi je bilo pri popisu ljudstva 1. 1857 v novembru in decembru potovati po vsi tuhinjski dolini od Motnika do Kamnika. Koliko sem tu mi novega videl, slišal in spoznal! Res, moje prebivanje v Kamniku bilo je za rne visoko etnografično učilišče, pri katerem mi je bil pravi »profesor" moj dragi prijatelj Mat. Močnik, tedaj učitelj dekliške šole v Kamniku. Z globoko hva-ležnostjo se ga često spominjam! Končno dovoljujem si še prošnjo, da blago-volite sprejeti priloženo mojo fotografijo, da poznate svojega dolžnika, ki ostane Vašemu blagorodju vedno ves udan, Jan Lego. Žižkov, dne 22. novembra 1903. Četudi so ga njegovi souradniki zaradi njego-vega narodnega mišljenja nekako porogljivo nazivali s ,,tujcem", mu pa vendar ni mogel nihče odrekati, da je bil vesten, priden in zelo zmožen delavec. Že leta 1858 ga je pozval namestnik grof Chorinsky k vladi v Ljubljano, kjer se je seznanil z vs&mi te-danjimi ljubljanskimi rodoljubi. Dosegel je, da so bile na vsporedu koncertov, ki jih je prirejalo Ijub-ljansko filharmonično društvo, vedno kake nove slo-venske skladbe. Seveda ni bilo filharmonično društvo v tistem času na izključno nemški podlagi kakor je to dandanes. Leta 1860 je prišel Lego v Trst k namest-ništvu. Tukaj je ustanovil prvi slovenski pevski zbor, iz katerega se je pozneje razvila ^Čitalnica". Iz Trsta je bil prestavljen na Dunaj v mini-strstvo, od koder je odšel vsled bolezni domu na Češko. Toda kmalu so ga poklieali zopet na jug, v Pulj, kjer je služil v arzenalu, dokler ni stopil kot adjunkt pomorskega komisarijata v pokoj. Leta 1874 se je pa preselil v svojo domovino ter je sprejel v kraljevskem češkem muzeju službo skriptorja. Z Janom Lego legel je v grob mož, ki je žrtvo-val vse svoje življenje do visoke starosti češkoslo-venskemu pobratimstvu in med nami ni menda iz-obraženega Slovenca, da bi mu bilo ime Jan Lego neznano. Kamniška obcina je naročila na krsto lavorjev venec s slovensko trobojnieo in napisom: Svojemu častnemu soobcanu — mesto Kamnik. Bodi trajen in casten spomin našemu vrlemu prijatelju in lahka rodna mu zemlja! Odkritje Vegovega spomenika v Moravčah. Od blizu in daleč vrveli so v nedeljo 16. septembra častilci Vegovi v prijazni trg Moravče. Za to slav-nost ni bilo prav nobene reklame, par suhoparnih notičic v slovenskih dnevnikih, to je bilo vse. Naj-bolje so bila zastopana veteranska društva, so pa tudi prišla nekatera gasilska draštva in kakor je dolžnost velevala, udeležilo se je tudi še precej vo-jaštva topniearskega polka iz Ljubljane pod povelj-stvom g. podpolkovnika Ruprechta. Slavnost se je pričela ob 10. uri dopoldne s cerkveno slovesnostjo. Baron Vega — naš rojak. Ker je bil baron Vega velezaslužen mož, sma-tramo za svojo dolžnost podati njegovirn ožjim soro-jakom nekoliko životopisa. Saj je bil on sin slo-venskega kmeta ter se je iz svoje lastne moči povspel do najvišje vojaške odlike, njegova prsa je dičil red Marije Terezije. Svojo vojaško karijero je dovršil do štabnega častnika ter je dosegel vse naslove in časti le s svojo izredno nadarjenostjo, z velikansko mar-ljivostjo in neumornim trudom. On je bil reformator avstrijskega topničarskega šolstva in avtor najboljših matematičnih knjig svoje dobe, ki so mu pridobila daleč preko mej naše države nevenljivo slavo in naj-častnejša priznanja. Kot rojak je bil hladnokrven, odločen, pogumen in smel in je združeval v sebi ve-liko svetovno izobrazbo s priprostostjo, odkritosrčnostjo in ponižno skromnostjo. Kot plemenit značaj se tudi ni sramoval svojega kmetskega rodu ter je večkrat pripovedoval, da so bili njegovi starši in sorodniki ubožni kranjski kmetje. Baron Jurij Vega je bil rojen 23. marca 1754 1. v Zagorici. Njegovi starši sta bila slovenski kmet Jernej Veha in njegova druga žena Helena rojena Po končani cerkveni slavnosti razvrstila so se društva, vojaški zastopniki in drugo občinstvo pred spome-nikom, ki stoji pred cerkvijo. Ko je odigrala vojaška godba, nastopil je kot slavnostni govornik g. prof. M. Pirnat, kateri je slavil Vego kot vojaka, učenjaka pa tudi ljubitelja domovine. Po slavnostnem govoru so odstranili zaveso, kar naj mimogrede omenimo, da je vzbudilo precej smeha, kajti zaveso ozir. pre-grinjalo so morali odstraniti z dolgim drogom, ker se najbrže slavnostnemu odboru ni zdelo primerno postaviti okrog spomenika štiri količke, na katere bi bili zaveso obesili. Po odstranitvi pregrinjala pokazal se je spomenik, približno štiri in pol metra visok. Na mramornatem podstavku stoji doprsen kip iz brona, vlit v cesarski dvorni livarni na Dunaju. Kip je delo akad. kiparja Zajca, ki se mudi sedaj v Pa-rizu. Vojaška godba je zaigrala koračnico, na kar je v imenu vojaštva govoril podpolkovnik Ruprecht, seveda v — vojaškem — nemškem jeziku. Njegov govor je prebral v slovenščini nadporočnik g. Rausch. Na to je zaigrala vojaška godba, potem pa je na-stopil g. polkovnik pl. Lukanc in govoril slovenski kot načelnik centralnega odseka za Vegov spomenik. Izrekel je zahvalo lokalnemu odboru in konečno željo, da se tudi v prestolnici Kranjske postavi do-stojen spomenik in naj ondi priča vsemu sloven-skemu narodu, kaj zmore mož, ako spolnuje svoje dolžnosti. Po njegovem govoru je zaigrala vojaška godba: Naprej zastava Slave". Konečno je izročil g. dekan spomenik v varstvo občine g. županu. — Vzlic slabemu vremenu in veliki pristranosti krajev-nega odbora zbralo se je ta dan v Moravčah mnogo in tudi odličnega občinstva in če bi se bilo nepri- Masel. — Prvotno ime je bilo Veha in je najti v krstnih maticah v prvi polovici XVII. stoletja. Naš baron je pozneje spremenil prvotno ime v Vego, vsled česar so nekateri trdili, da je bil španskega rodu. Jurjeva rojstna hiša je bila priprosta, lesena koca. Na njenem mestu stoji od 1. 1865. lepa zidana hiša z vzidano spominsko plošdo. Ko je bilo Juriju 8 let, poslali so ga v šolo v Ljubljano. Leta 1775. je dovršil na ljubljanskem li-ceju modroslovske tečaje. Po dovršenih študijah v Ljubljani je dobil še tisto leto mesto c. kr. navigacijskega inženerja v notr. Avstrijski. V tej službi je bil več let. Ker pa je cutil v sebi odločno nagnenje do vojaškega stanu, je pre-stopil v vojaško službo, vkaterije koj iz začetka izdelal novo knjigo za topničarski kor. Knjigo je priredil tako, da so jo poleg vojaštva rabili tudi drugi mate-tiki. Zadnji del te knjige je posvetil kranjskim sta-novom. L. 1782. je bil podlajtnant topničarskega kora, leto pozneje so ga nastavili za učitelja matematike, 1784 1. je postal nadlajtnant in 1787 1. pa že stotnik in profesor matematike pri koru bombardirjev. (Konec prih.) stranski postopalo ter razvilo le nekoliko reklame, bila bi to lahko veličastna prireditev. Izgovor, da bi se za ta slučaj ne moglo poskrbeti za postrežbo, je pač silno jalov, saj se vendar ni moglo v naprej slutiti, da bo deževalo, ob lepem vremenu se pa menda tudi v Moravčah dobi primeren prostor, kamor bi postavili ali pa zabili mize in klopi. Toda tu se je namenoma tako postopalo, kar dovolj dokazuje dejstvo, da niti najbližja društva, če le malee dišijo po napredku, niso bila obveščena, prononsirana kle-rikalna društva, ki pa niso najbližja, so seveda vabili. Ali je taka pristranost v takih slučajih umestna? Domaca unietnost. Za župno cerkev v Sočergi v Istri je izdelal kamniški kipar g. Fran Tončič kip Marije čistega spočetja. Kip, ki je visok 1/80 m, je izborno pogojen in kakor vsi Tončičevi izdelki, od-likuje se tudi ta v živosti in svedoči o veliki zmož-nosti tega našega umetnika. Gosp. Tončič izdeluje za imenovano cerkev tudi kip Srca Jezusovega, poleg tega še cel glavni altar in tudi leco. Za Ijudsko kujižnico v Kamniku so nadalje podarili knjige: gdč. Ana Novakova, gospa Helena Židank, gg. K. Kummer in H. Sax. Srčna hvala! Zmanjševalna dražba se vrši pri tukajšnjem okrajnem sodišču dne 27. septembra t. 1. ob 4. uri po-poldne v razpravni dvorani št. 9 v svrho preskrblje-vanja jetnikov pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku s hrano in kruhom, zalaganja slame za postelje, pranja in popravljanja posteljnine in telesne prtenine, britja in striženja las. Za vse te dolžnosti je vsklicna cena 52 vinarjev na dan za vsakega posameznega jetnika. To pa hocejo potom javne dražbe kolikor mogoče še znižati; samo če se bo kdo našel, da bo hotel za vsklicno ceno prevzeti te mnogotere dolžnosti? Občni zbor Mestnega godbenega društva v Kamniku se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri Sokolu z naslednjim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. porocilo blagajnika, 4. poročilo računskih. pregle-dovaleev, 5. volitev odbora, 6. volitev pregledovalcev racunov, 7. raznoterosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 8. uri drug občen zbor, ki bo sklepal ne glede na število udeleženc ev. Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku je na pod-stavi odobrila c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, podeljenega z odločbo od 8. septembra 1906, oprav. štev. Nc III 116/6 delo Jožeta Butalič, posestnika iz Lahovič št. 60 zaradi sodno dognane zapravljivosti pod skrbstvo in mu postavilo gospoda Josipa Koželj, posestnika iz Lahovič št. 63 za skrbnika. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, odd. 1. dne 13. septembra 1906. Oklic. Dne 10. oktobra 1906 ob 10. uri dopoldne se bo pri tem sodišču v sobi št. 9 vršila h prisJloa dražba ie ši, % t šl. 1931 o. Kamnik I z vsemi k tej hiši spadajočimi stranskimi poslopji. Vse skupaj je cenjeno na 38.220 K 62 v. Najmanjši ponudek znaša polovieo cenilne vred-nosti, to je 19.110 K 31 v., ponudbe nižje od tega zneska se ne sprejmo. Natančneje podatke je mogoče poizvedeti pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. €. kr. okrajno sodišče v Kamniku, odd. II. ^ dne 20. septembra 1906. ^^^^^^| Svojim cenjenim naročnikom in slav-nemu obcinstvu uljudno naznanjam, da sem ppeseBil $wojo iss^ivnico z Glav. trga v Mko ulieo št. 3 Zahvaljujoč se za dosedanji obisk in zaupanje prosim, da se mi tudi v bodoče blagovoli ohraniti in se priporočam z velespoštovanjem IVAH OJUP. za tvrdko Iv. Knez fižol,ovcs, različna žita v vsaki množini in plačujem po rtaj-višjih cenah. Stob pri Domžalah. ' Velika zaloga vsakovrstne iz raznih velikih tovarn pri 7ran pečniku v Dotnžalab. Postrežba točna. Cene nizke. lzhOB*n© vležano piw® v sodčkiii in st@kieBii©ah priporoca ^kši ^ Vsa naročila se točno izvršujejo. Martja Sfare i Iiiu. Priznano izboren kis (jesili) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. == se prodaja v trgovim Josip Klemeočlčo ? Kemoiku. w |3O xiizls.i ceni Tl/S" 1 * w *X na debelo in drobno pnporoča trgo^ec ffass He^hnaj.. Trg^ovina s ijjecerij-skim blagom Hamnik, §\m\ trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano š^nic^s čajno rnaslo (Teebutter), delikatese sploh iu vse vrsfe mineralne wte. Stanje hran. Ylog: nad lf4S^H©e0 K RezerYni zaklad: nad L5.080 §C sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vSog jamči poie^ lastnega rezervneLa zaklada mestna občina kamniška z v$em sVojim prcmoženjem in v$o davčno močjo. Oa je ^r&rnosf ^log popoSna, svedoči ziasfi f®