Poštnina plačana v gotovini III. lejtnik 1925. novernber 20. 12. numera. szecsne verszke novine. Podgovorni redifel: LUTHAR ADAM v PUconci. Pom. reditela : Fliszar Janos i Kovats Stevan v IW. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evang. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce tnajo posi1adr vi tak stimate, ka vu nyih 'zitek veki-vecsni mdte; i ona szo, stera szvedocsijc od m6ne.< (J&n. 5, 39.) Csi ti dd sto tanacse za zvelicsaoye, teda csiai kak 'Zidovje v Berei. T6 neprime rčcsi apostola Pavla na szlčpo, tem vise >vszdki d^n zbrojdvavsi pbzma, csi bi sze td tak rnela*. (Ap. Dj. 17. 11.) Ar nfe szi vecs ma- Podlis_ztek. Kaple vode. (Isztinszka pripoveszt. Poszlov. Fliszar Janos.) (Nadaljdvanye) Forgos Jancsia je od detinsztva mao nigdšr oiscse ne vido vu Bozoj hi'zi. Qda je notri szto-po, vszdko oko je nyega glddalo. Dttho^oik szo 'ze Szv. piszmo razkla*dali. Oldszili szo Bo'zo nez-govoroo milosztso etak: MAr je tak liibo B6g ete szvH, ka je szvojegajedinorodjenaSzina dao, na. vszaki ki vu nyem verje, sze neszkvari, nego ma 'zitek vekivecsni." (Jdn. III. 16.)Gla'-szili szo nebeszkoga Ocs6 milosztso, ki povrnye-nomi grehsniki odptiszti. G14szili szo Ocs6 ne-beszkoga vekivecsno lubezen, ster,a zda znova zhdja doli z-nčbe i radoszt, mir, bla'rensztvo pri-nesz^ vsz6m, ki sze vu nyem vupajo, povrnejo i vernoga szrdcd szo. Bojdite zahva^lni — s?o pravli — Ocsi nebeszkomi, ki ndsz je taMnike vcsioo te dobrčte i ocsiveszna je nycgova dobrota k-nam, da oam je dopuszto zadobili jedinorodjenoga Szind szvo-jega narodjžnya szvčtek. Forgosa J^nos je poszliihsao to lčpo predgo. Tak je obcsfito, ka vekivecsnoga 'zitka vod^ kap-lice zglobajo nyegovoga grehsnoga szrdca* trdo pecsino. Na sztolico je nagno glavo . . . Vu poni'zno molitev sze je vtono i vu dusi sze je z-Bogom vormiro, ponovleno, polfihsano povrno dom6 k-tim szvojim. Domd je prij^tno pripetjč rtivao. Tiiv^risica, od bla'zene radoszti napunyeoa, sze nyemi je na-sinyek pokrila ; deca pa vszi v-novi gvaot oble-cseni szo ga veszčlo ok61i bbvz^li i eden od toga drugoga bole pripoveddvali, ka vsze nyim je nč prineszao Jezusek. Csiidiivao sze je nad l^pim bo'zlcsnim drL-vom, stero je na szt61i sztalo i bogato osznaze-no, okiajeno bil6, szkuz^cs je glčdao drovae dece lžpi gvant, zmgnc szprdvo, z-sterimi je sziromd- november 20. DUSEVNl LISZT Sr.tran 143 lolčten otrok, ti oemore oiscse zabraniti Bte mecs Diiha"« vz6'A vrflke. Ne bode ti toti vsze szveklo, pa vendar szkoro na vsz^koj sztr^ni lehko na*jdes szvekeo odgovor na pitanye : ka je mi csiniti, naj sze zvelicsam ? Odgovor sze gldszi po jedlno szveklom szve-docsenyi N6voga Zdkona: M{ sze szamo z-milos-cse Bo'ze po odkiiplenye nasega Goszpoda Jezusa Krisztusa zvelicsamo. Jezus szam szvedocsi: MTak je lubo B6g ete szvčt, ka je Szina' szvojega jedfnorodjcDoga dao, da vszdki, ki vu nyem verje, sze neszkvari, nego ma* 'zitek vekivecsni." (Ja*n. 3, 16.) Ki vcrje vu Szioi, ma* zitek vekivecsni; ki pa ne verje Szini, nebode vido zitka; nego szrd Bozi osztane oad nyim. (Jdn. 3. 36.) Vszi apos-tolje ednoglaszno szvedocsiio t6. Peter, srteber apostolov, pra"vi : »I nega v drugom nikom zvelicsaoya, a*r niti je ne da*no imd drugo pod nčbov med liidmi, vu kom sze je nam potrebno zvelicsati.« (Ap. Dj. 4. 12.) Szv. Pavel ercse variva"csi temnice: »Veri vu Goszpon Jezusi Krisztusi, i zvelicsas ste ti i hiza tvoja.« (Ap. Dj. 16, 31.) Szv. J&nos prrivi: nKi ma* Szina', m^ zitek, ki nema Szina" Bo'zega, nema 'zitka.< (I. Ja*n. 5. 12.) Tiidi Jakab, steri vcsi potr^bo delevnoga krsztsansztva, szvedocsi, ka je griint: v veri odi-csenoga Goszpodna nasega Jezusa Krisztusa." (Jak. 2, 1.) Nase cčlo zvelicsanye le'zf tak po szvedo-csenyi Szv^toga piszma na imeni Jezusa. Szamo v nyem je zvelicsanye, resitev, vecsno rzivlenye, vupanye odicsenyd. Scs^mo sze li zvelicsati, teda sze moremo obrnOti jedino k-Jezusi. Z-dvema pr6sztima govorma sz^ da" pot k-zvelicsanyi opfszati. Pridi k-Goszpodai Jezusi Krisztusi szam i sze nyemi pržkdaj ! Pricsakiij tvoje zvelicsanye s^amo po nyego-voj miloszti! Oba* govora nam naj preszveti i raztolmacsi eden dogodek z NCvoga Zdkona: b!d'zeoa szmrt raebojnika na kri'zi. (Luk. 23 39 — 43) Kak sze je razbojnik zvelicsao ? Poglčmo blize ! Obri nyegve glAve szioji napisz : Dvakrat-no obszojen, od obldstti na zemli i te na nebi. On je v temoici escse mogficse viipao na sziobo-do. Toda oszlobodjen je bio Baraba*s. On more idti tefzko p6t k-kri'zi. Kak tam viszi v sztrasni telovni mokaj. naj szvojoj krivici zadoszti, p^de nyemi rčcs ^vecsna", kak sztrela na nyegovo duso. Niksi gldsz nyemi praVi : ,,Ti oe szt6pis szamo pred zemelszkoga szodDika, temvecs mores tiidi kmali pred nebeszkoga. Kaksi bode tvoj konec?" Kak je prisao tč g\L$z v szrdce. P6Ieg nyega viszf nikik, ki je obszojen, kak on, ali obri nye-govoga csela je napiszano : Neduzen ! Pri toj csfsz-toj podobi Velicsaosztva i poaiznoszti sze prebiidi kov te nrfjbogsi prijdtel Jezusek prigledno szvoje liiblene. — Ne szamo deci je sipravo radoszt Odkiipitel, nego meni tiidi — hvalila sze je tiiv^risica i poka*-zala nyemi ie veliki topel robec, z-sterim jo je obeszelila milosztse ltibžznoszt. — Escse i z-tčbe sze je szpomeno Zvelicsi-tel. Peszmene koige, i Biblio ti je prineszao, z-nteri sze naj vcsis bogaT^ojazen, k-nam liibdzen, cseden i pobo:zen 'zftek. — Blagoszlovleno oa bode stveto imč Bo'ze, kf nam je dopuszto zadobiti etoga szv^to-ga dnčva radoszt ! Tak je pravo Jdnos. — Blagoszlovleni na bode! Prdvi 'zena tiidi, Blafzeno je ono dobro, plemenito szrdcč, stero sze je liki Bozi. nebeszki liib^zni angcl povrnolo v-naso hi'zo, na gl^szi aam sziroma*kom tiidi ne-beszki veszčli gldsz na zemlo pridocse vekrecsne bo'zicsne liibeznoszti! Nž ]e trbelo praviti, dobro je zoao Porgosa Ja*nos, ka je zemelszkoga goszpodfna tiivdrfsica td milosztivnoga, dobroga szrdca" gosipd obesze- lila na tč blaJzene koledne szv^tke ny6 z-telikimi lepimi dobrimi ddrmi. — Na blagoszlovi Bog to dobro duso! Prdvi \ru szrdci genyeni. Oblubim, ka sze vredoo-ga vcsinim \6 dobrote. Obcsutim . . . polehsana dusa mi prrivi, ka mi je odpuszto Ocsa moj i zdto za nyegovo szmilenoszt obiiibim i szvčto zdrzim, da tr&zen 'zitek 'zivdcsi, posteni, pobo'zen delaven cslovek bodem i t6 obliibo nigd^r nepre-lomim . . . Tako meni Bog pomori / T6 je moi ndjv^ksi bo'zicsni da>, govori z-vesz61im szrdcom 'zena. Tako te naj Bog pomore 1 Tak da bi naedn6k vedrina, szvekloszt, liscs prisao vu Porgos Ja"nosa mdlo kucsico i vu ny6 sztancsarov odradoszti, hrepen^cse szrdc^. Poredi pregleddvajo znova i znova dobleno lepoto i nemrejo sze oapuniti z-veszeljorn. Kapa escse vecs^r. kak velka je bila, naimre decč radoszt, gda szo z cčrkvi domo pridfics szv. poszta hrdno : medene, makove zrSzance potro3ili i gori vii'zgali bo'zicsnoga dreva mdle szvecsice. Kak szo bila dece mala szrdc^I, kak je veszčli Sztran 144. DUSEVNI LISZT uovember 20. dusnaveszt razbojnika. Z-sztraliom i z-trepetaoyem zacsne premislavati od szvojega 'zivienya. Kako szem 'zivo ! Kako szem tak malo grčh cenio i za lehko drzo! Ah, zobszton szem 'zivo'! Vecsno pogubleni! Na drugoj sztrani Zvelicsitela viszi escsc eden razbojnik v iszti mokai, kak nyegov trpecsi tiivaVis. Tiidi on ma* podobo nedu'zooszti i szvčtoszt Jezusa pred szebom, ali nesztrszne sze nyegovo mrtvo szrdce. Bolecsioe nyemi nyegovo duso escse bole obtrdijo. ,,Csi szi ti Krisztus, zdr'zi szam szebe i ndj", kak da bi scseo praviti: kaksi szmileni Messiris szi ti! To hiidObno recs potrebiije miloszt Bo'za, naj sze prvomi razbojniki odprčjo viiszta. Nyegova prebiidjena uiisnavčszt nemore mticsati na tO preklinyanye. On more gucsati od nedu'znoszti. Pri tom je pa szam vad-liivao szvojo krivico : »Midva, stera szva delaia, jemleva; ete je pa nika* nč vcsino hudoga." To szpozaanye deJa csiidovito resilno na nyegovo szrdce. Pripozna pred Bogom odkrito szvoje gre-he i tak sze ze zacsoe pozdigdvati pri szrdci. (Prigi. 32. Zolt.) Zd& pomore ttidi miloszt Bo'za nyemi pre-biiditi viipanye v Zvelicsitela. V vszej szvoji sztiszki i grehi sze obrnč do nyega proszecs : Szpomeni sze z-mene, Ooszpodne ! Nemam nikse-ga drugoga viipanya vecs ni na nebi, ni na zemli, kak teb^; niscse mi ne more pomocsti, kak ti, ne glej Da greh moj. pacs pa glej na moje zdiihdva-nye i hrepenLnye mojega szrdca po odpiiscsaoyi. On szi ne vupa v tihoj obcsutnoszti szvoje krivi-ce prosziti: Szprijmi me v nebesia ! Nvegovo po-trto i ponizno szrdcč proszi szamo: szporaeni sze z-mene! Teda sze obrn^ szmileno szrdce Zvelicsi-tela k nevolnomi, zgtiblenomi gresniki proti, vem On escse ni ednoga grčsrsika od sz6be nč odvrgo steri je pri Nyem iszkao szmilenoszt. »Ki k-meni pride, ne vrzem ga vo. (Jan. 6, 37) Nyegova miloszt da' doszta vecs, kak js razbojnik proszo: »Dnesz z-menom bodes vu paradi'zomi«, Tak ie bio razbojnik escse v z^dnyo] v6ri szvojega 'ziienya po szmiliivaayi szvojega Zveli-csitela szprej^ti i ržseni. Pitajmo escse ed-n6k: Kako ? Obrno sze, kak je bio obvzeti z grehi i krivicami, do Go^^pcda Jemsa v poirtom poni7.aDyi i szrdcsnom zaviipanyi za tniloszt. T6 je tiidi za tčbe i mene jedina pot k-zve-licsanvi. Dogodek razbojoika nam gldszi szveklo i odlocsno: »Csi scs^s 'ze na tom szvšti bidti bla-'zeni otrok Bo:zi i ednok v nebčszaj tr Pridi k-Qoszpodi Jezusi s^am i sze nyemi prekdaj! i Pricsakiij tvoje zvelicsanye szamo po nye-govoj miloszti! Diisa dra'ga obtčzena, vra*cso bo Zvelicsar t^, szlihsaj li Nvegove glasze, sztiszni sze 'rne na szrce. Dra^ga dusa zapBscsena. iscse te ZveSicsar tvoj, znano 'mi je ime tvoje, pridi, nics sze ga ne boj! bio nyihov obrdz, veszelili sze, z-rokami ploszkali ! ok6ii sztola i nš szo zadoleli zvisavati Jezuseka, ki oyim je tak bla'zene koledne szvetke szpravo. A I dokecs szo sze oni odznčtra veszelili, odzvfl-na pod Okoami sze je zgla"szilo solszke dece oa ete szv^ti vecser ndvad-oo szpevanye: Z-nebesz ržcs vecsna priha*ja, Od ocse szvetloszti zhdja, Telo nase vzeme na si€ I nam poszvčt i mir nesze. (65.) ! I zgla*szo sze je nat6 gla"sz znyihovi viiszt tiidi: Dika tak tebi, Bog zmozni, . ! Od ndsz i vszč dus pobozni.. Za szina tvojega ^ldov, Kak 'zitka visni blagoszlov. j I pozdigdvala sze je peszem, pozdigdvala \ gori visziko i vjedinala sze je t-nebeszki seregov ; himnusom: '! »Dika na viszini Bogi! i na zemli mer, vu ludi pa dopadnenye!» (Lukacs II. 14.) Po etom szaino telko mam praviti, ka je Forgos Jdrios Bogi dino priszego dokonca 'zitka zd:zao Trezen, delaven, pobo'zen cslovek je grdtao 'znye-ga. Deco je szrecsno gori szkucsaro, szini i cseri bdr poprosztom, ali pdsteno o'zeniti dao, steri szo vszi pri szvoji hi'zaj delavni, pobo'zni ocsevje i matere i vere szvoje vržli gmajnarje, »teri szo vszigddr gotovi szltTziti, podp^rati c^rkevna szprd-viscsa i obcsinszka dobra szlii!z^cse na^sztave ; vu sziromastvi ba'r, ali posteni deJaven 'zftek 'zivdjo, pred dobrocsinlnyem sze nigddr nevlecs^jo na sztran. Ta mdla kucsica sze je ze podrla. Forgosa sze je z-timi szvojimi ze d^ivno včzoszelo. 'Ze je sztdri szeri cslovek, gazda je pri szvojem dobro csiniteli, pri zemelszkom goszpčdi. Kucse rus je n$ razvo'zeni, naj ga opomfaa — tak pr&vi — na nyegov prvesi 'zitek. Po vod^ kaplaj vč zglo- november 20. DUSEVNI LISZT Sztran 145. Ranyena predrdga dusa, Jezua ti olejsa bol, dobro vL za rane tvoje, celi je z-ltibčzni zgol. Dra^ga onemogia diisa, Jezus te pripela v raj (v paradrzom) szam zdrzati sze ne mores, vr!zi sze 'mi v ndrocsaj. Pridi, prfdi dusa gladna, hiti brez zamiide szem! Zvon Krisztusa szmrt li ldda, A' :zivlenye na^jdes v Nyem ! ¦ ' , V. KOROŠEC. Toldia Sztaroszt i Szmrt. Piszao: Arany J., poszlovencso: Kardos J. VI. Szpčv. (Nadaljavanye.) K Benceti sze vrnem, ki je doma osztao, ka vrednoga je on tecsasz doprineszao, delao je neborze, da sze je vsze cedio, poraetao, v red devao, na szt6 krajov lovio. Vnogo sztaro rozjč je poredi briszao, idi kuma i privč:zi konya v stalo, bode tam povoli szenž ovsza, — deni pred oba, osztalo je pred tremi leti. Prive'zi nyidva, i vfzi kaj pred nyidva; ar jasz nemam csasza, vnogo szkrb me riva; vecs povelenya je vratar zam^n csakao, ar je Bence ro'zje pa ribati zacsao. Vone je to povelenye prav premetao, i dobro ozdalecs tam na konya gledao: »szvčti bogl — szi miszli— ka mam zdaj csiniti? vjeszti me zna napre, odzaja brsznoti.« Posteni sostar te je pri konye ne bio, nigdar, csi je taki doszta csrevlov zasio, ni te vecs ne siva, od ke mao meszto dve, stiri ocsf niica, — donk viditi neve. Meo je toti cseszto delo konyszkov dobov, csi taki nž z konyom, donok :znyega ko'zov, tak nyemi je v r6ke taksi kcnv ne prisao, z sterim szi v mladoszti prav djati nebi znao. Nyegov bicsak je kak pekla biszter satan gezdo po nebo'ze konya hrbti szemtam, mero, grizao ga je, --- te je goszpod on bio, zdaj za viizdcr nebi szegno, raj vsze csinio. Tecsasz je vardevao, da je szmeo prijčti za ny6, i k-bojazni sze vecs, vecs privcsiti; csi sze je pa cslovek prevcso k-bojaznoszti, pride on z-csas?oma zednim i k-szrdcsnoszti. Szrdcsnoszt je obvzela cslovccse szrdce, — ne taksa, liki vu dobleni bojnaj je — vern bi vu sostari telko prevecs bilO, ne — kaj je on konye szrdcsno odpravlat s6. Privezao nyidva je, i jeszti nyima dao, szeoo i ovesz lepo pred nyidva djao, ali konyi, gda bi jeszti 'ze dobili, za csakano krmo szo li, li hrzali. Hrzeta, frcseta dugo i li zaman z szena szta ni betva ne vzela kam i tam; Sztran 146 DOSEVNI LISZT november 20. nad kem sze je sostar, kak csiidom, csiidiivao, tro szi pamet, ali zarazmiti ne znao. Naszlednye od vszega glasz neszč Benceti, kaj nejejo konyi, pa bi lehko jeli, Bence pa, da bi to csiido szam prevido, tam nihavsi delo, je vu staio hito. rKa je grumszki kamen! odnoro szi kuma? včm ti je vfizda ne doliodkapcsena!" i tak sze szmeje, da, csi bar ne odmedte, a' dnicski ga donok obolita obe. Vratar szi je malo rok i nog nč pojo, kaj je on to donok, kak norc, ne prevido; ali tniszlo szi je: ka bi znao vcsiniti z pametjov, gda nebi szmeo ta szegnoti, Eta miszel ga je jako szpokojila, gdakoli ga Bence spota i sze cila; ki dolizvuzdavsi ob^ lacsni pari, nazajidc v hfzo delat, prek po dvori. Ne trosi on doszta vremena na deli, ar ovo, vert nyegov beszno vd^rja k domi: ,,peklenszki csemerje !" vre i zaszapi sze, v velkoj naturnoszti nyemi recs zabegne. Tolaz bot szvoj na szto nacsemurno vrze, da sze nyega kuszta deszka pod nyim vtrgne, jaj, to, to je bila nyegova szlednya mocs! nihajo ga noge, pogl^g omracsi nocs. Bence je znao, kaj tu delo hfido sztoji, vido je, kaj verta poglžd v krvi gori, kaj szo na zavflhi otecsene 'zile kak vopotegnyeno szrednye d6bi vo'ze. Vidocs, kaj sze nyemi obraz premenyava, lampe premedlejo, kotrige krics trga, kolena vklecsejo, — hitro ga popadne, obine i drzi, da kak vkiipne szpšdne. Tezko sze primlati :znyim k-ednoj sztolici, nema vojnik kapla mocsi vecs hoditi, zmo'zne rane nyegve 'zile sze vtegnejo, vtrgnejo ledevjč, csemerje vmorilo. ^ 5sAaU Vderjajocsi csamur, steri kak bics bo'zi, opiisztsavo nigda protivnika v bojni, vdere zdaj na szvojega verta i vmori ga, kak divji oroszl&n voditela szvojga. Bence vidocs, kaj je t(i vdarila vc3ra, g6szte szkuze tocsi na p^rsztelo včrta; Toldi gleda, gleda — a verno dr*zincse sie vkrajobrn^, i ocsi szi zbrise. K tomi da nyemi Bog donok telko mOcsi, da nejocse nagiasz pred vertom nazocsi. 'zmetno zdehne, szam sze li poszili mocsi i vmčrajScsega trostajocs govori: ,,Ka nyirn je, dragi moj dober mili ocsa? vfdim, kaj ji mantra velika te!zk6csa: te'zko nyim je? glava ji boli? ali pa velika trčslika lehko pati zacsa ? Za trčsliko nyim jasz szam dobro vrasztvo znara, ne la'zem, nad szebom gucsčcso peldo mam: en g!a'zek toploga vina szpiti z prprora, i tak sze zgodf !zny6v, iiki z vcseranyim sznom. Drugocs, osi nyim je vu kotrige kaj prislo, v ledevjaj bodalo, ali v hrbti peklo, szam jasz szam nyim bio vracs i hasznilo nyim je — zravnana je csonta na klacsenye moje. Ne vardeneva ? n6! . . . i csi bi ji naraj (kak pocseno jajce) mazao ta i nazaj ?" pravi, pa, ka je vecs i vorje bodalo, kaj mazanye nebi brez haszka osztalo. »Henyaj, Bence, hgnyaj! septa Toldi tiho, vem zdaj lehkaj nebos z mene norca redo; nede hasznilo vecs meni eti nika, niti dobra vola, ni vrasztvo, ni dika." Bence nyemi je zdaj prav v obra"z pogledno, i ovo! kak da bi na szveJdi mecs fukno, ali kak zr^loga szada nidna szrena, taksa je zdaj nyegvi ocsi mracsna mreaa. Vorno dr'zincse sze vecs nemre zdrzati, bole, liki predtžm, zacsne zdaj j6kati; zakrije szi obraz, i vu szkiiz povodni, vkrajidocs od nyega. sze na oblok szloni, Odnet sze nevedocs vSzgledne na ceszto, szveti Bog / jaj rozje zaopase hi'zo! a nema csasza on to ni nazvesztiti, ar Allaghi voja vidi notriidti. Te druge za szebom niha, i szam szt6pi v hrzo z t$mi recsrni: BToldi Miklos, rob szi! vn vmorsztvo szi szpadno, geto szi ospotao hi'zo kralš, ino vu nye krv prelčjao. Vu krala im^ni, vojnik, hodi z nami 1" Bence kiva voji z britkimi szkuzami; ne je potr^bno to, ar ga ov tak vfdi, i z milesim glaszom ga trosta vu brigi: Sztran 147. DUSEVNI LISZT november 20 ,,Oh, zakaj szem ti ne kaj b6gse prineszao? medtem, vitčz, csi bi krali ti kaj szposzlao, csi bi tvoj bin mogao z-kLm talom mčnsati, szam jasz te pri krali mam zagovžrjati." Včpovedavsi to, k vojniki je szt6po, i z milim szrdcom sze k-nyemi doli puszto; Toldi pa na nyega (zdaj obprvim) ocsi, vr'ze, ino z sztitim glaszom pregovori: »Idi pove krali, zmo'znomi goszpčdi, li to edno voro mi naj senka v szddi; krčdi je temlica, szam rad bom sC vu ny6, gde mi ga ne'o szvetszki szodec csteo na glavo. Vkrajobrnč pogled — lampe sze gibiejo, mecse sze, zdiihava, liki da bi molo, Allaghi pa be'zi i krali glasz nesze: »Toldi vmčra i tč> ti nazvesztiti scse: T6 goszpodi mojmi 'ze!š povedati szmrtno voro nyemi naj scsč senkati; temlica nyegva v grob, ta de szam rad so, szvetszki szodec ne'o csteo szod nyemi na glavo." Kral sze je zadrzno i tak goriszkricsao: »Velki Bog! tak de on zdaj etak z-szvžta so! na dčn szvoje dike —¦ osztavlen v betegi — i ospotan vmerje! neszi plascs moj neszi!" Qda bi plascs zagrno okoli sinyeka, velf sze pelati na sztalis vojnika; napre ide zdaj voj i za nyim odzaja szam kral sztdpa ino niki veren szluga. Kapie sze ne vidi na nyem ka| je kral szam, i szmesno bi bi!6 praviti, on je tam ; ti mimo idOcsi, csi sre ta zglčdnejo, pred vojom, ne pred nyim. krscsake zdignejo. Zdignejo ali ne! ka mara on za to? plascs dolipotegne i na edno oko, hiti, kak ga szlabe noge moro neszti, bojecs sze, kaj vojnika nenajde v 'zitki. Pride donok k szvojmi cili; i to edno radoszt n&jde v tiigi, kaj ne pride keszno: ar je gdate radoszt i vu tuge mrdki, liki lepi ro'zec vu kmicsnom oblaki. Kral na eden sztolec k bete'zniki szede, za ime ga zove i k nyemi sze nagne; Toldia pa ze on tamni szen obvzeme, steri ga brs vuszpi, i na ov szvet dene. Odiimi sze na glasz, - i zednim ga szpozna, mocsen, oszter pogled vr'ze na Lajosa; szpozna ga, ali donk dvojecsi, gde jeszte, porčdi na tramč hi!ze glžjti zacsne. Krdl pregovori te: njeli me nepoznas, Toldi, prijatel moj, kaj sze vkrajobracsas? vS szem pa jasz, — nž on, ki te je zbantuvao. Lajos szem. ki te je, kak brata, postiivao. Odfimisze, glej sze ne vzemi ocs od me, pove li edno recs — kakstč — moje irne! — s;o zn^i, gde midva pa vkiip pridti mava? brez szlobOda razno idti donk nemreva." Toldi pri p&meti, vszo m6cs vkiip poberč prizdigne glavo, i prčti krali nesze, poszili sze z trupom nagne proti nyemi, te roko da, mrzlo, liki led vu zimi. Zednim i gucsi on, razmeto, tihoma: »kaksi szen je bio to! m^rao szem z csaszoma rad szem, kaj szi ti tu: diih sze mi o'zive, nemrem mreti, kaj ti nebi dao te recsi: Oh prijatel! (vzemi od m^ne to ime) odpuszti mi, csj szem gda zbantuvao teb^, csi te moj divji csin na csemere 'zene, ne glej mojga bina, nego dobro szrdce. VS szem tak prav zbiti; a konec je tomi, konec duse moje, vflpanyi lepomi, vem, ka je odislo, je mrlo, vesznolo, veszne szpomenek, i ka nasz je bajalo. SzlSdnye szkoncsanye bi dao v5, ali kcsemi ? nemam jdko, od koj, i csi bi meo — komi ? neraam orocsnika, li edno drzincse, to, ino moj ncirod ti zvč'zem na szrdce. Lubi vogra, a ne szteri doli Jznyega mocsi, kepa, trde szkorje — nika toga; gladse bode drevo, csi je olupano, a 'zmetnž sze sztere, csi ne szteszano." Ta erk6cs, zdehne i nazdrk doliszpadne prava roka v roki Lajosa osztane, ocsi ne obrne vkraj, li trdno gleda, ali nyi poszvet je omracsena zvon reda. Kral pa odgovori nyemi na recs nyegvo; wkaj bi nš meo szkrbi na sztaroga szlugo ? i vogra, moj narod, gda szera jasz nS rad meo ? med trem morjem szem sze pod nyegvo obldszt [vzeo.] november 20. DUSEVNI LISZT Sztran 148. Vszigdar szem na tom bio, ino ta setiivao, da bi mojga ludsztva lčpi glasz prav zgriintao, da je postujejo vu meri, vu bojni, znotra ino zvčna hatarov nyegovi. Ne hvalim sze jasz z tčm, i ne pravim zato, kak da bi od toga davao szvedocsansztvo, n^jmre pa pred tebora (ve znava midva t6) kak vršlo szem ltibo vOgra, gde szem sztao so. Ali je ne lubav, li odurjavanye, kaj szem gladiti steo naroda navade, da bi on bio dLzundfz vszč narodov i dika, z kem bi postenye 'zeo, nč szramoto 'zitka? Bisztro tira vrSmen — po redovnoj p6ti — csedne gorivzeme, vuhke niha v koti, preobracsa sze szvet, oszlabi to krepko, i krepko de, ka je bil6 prvle krhko. Tira csasz, ne csaka: szpomerjejo sztarci, li glasz nyi nScsi do szlusali raladenci; druge dobi liidsztvo, drugi rod nasztane, steri z pametjov i nč z mocsjdv osztane. Pamet je nš davno nasla gori on pr^h, z sterim sze po cčli bojnaj veja szmrt, sztrah; Toldi i ne Toldi — kaple pred nyim v sztrahi pameti je dika v etom malom pra'ji!" Na to sze je zgledno kral na bete'znika, jaj! doli nyemi je szpadnola laloka, i donk vklip szklenyene mata escse rokč, kak dve veki, csi gli ta edna szuha je, Dolizvine z szebe ta 'ziva to mrtvo, duga tihota je, szrdce krala sztrto. Bence na sztran sztopi, za dveri sze szkrije, ' sztroszi sze vu duhi i tam britko jocse. Medtera sze je szunca lžpi erdčcsi trak na pocsinek nagno, i szvet obl^gao mrak, lehnola z obloka i ro'zeca zmSna, i mrelo na nyega presztrla gor tenya. Krali sze pa placsna du'znoszt zda gorida, veleti, kakda sze Toldi szrahniti zna: nyegva rnera hrza je li proszta skrinya, z 'zeleza — venda m6cs nyegvo peldaziva. Tiszti den navecsar, gda bi mrakiivalo, sze je neszmerno szvecs z Biidine genolo, li ozdalecs gledecs bi sze tak stirnalo, kaj bi ga zvezd sereg«5vje szprev&jalo. Med konyenikmi sze pela skrinya nyegva, pod stere podvezom Toldi szam pocsiva, pri nyem szedf Bence na k61 ednoj sztrani, od velke bolezni i tu^e zmantrani. Vkiip sze szpravla liidsztvo, kak velka povoden, vszaki presztor, pregrad je zdaj 'znyim napunyen, ar kak sze povoden vszepovszed razleje, tak i z liidsztvom vszaki teJ oblejani je. Donk nega hrabuke: tiho sze szprevaja Toldi Miklos vo do pola r^koskoga, 9 i sztane skrinya tam pri Rakosi, gde jo z placsni k61 vu nyegov hintov prekdenejo. j Z ednim sze duplerje zdaj dolivgaszijo, li stirje za poti kazanye gorijo, stera vu Nagyfale vesz od etec ide lfidsztvo pa sztoji tu, pokriM od kniice. Z szkuzami gledajo te stiri duplere, v kmicsnoj dalecsini, kak steri li more, potom v szamni csredaj domo odhajajo, i vojnika zmo'zna dela szpominajo. Trčtji den, na eden vecsar zaoblacsen, je 'ze nad Toldia kosztami grob viden, steroga je piingrad, zdaj z placsa znametiyem, pokrijo z kapajocsim drevja 'ziitim lisztjem. Ne je .szna]'zo groba bronc, ni rnramor kamen, Bence szam kak nemi je sztao kre ndg na nyem, edno lopato je v nyega doliszmekno, i n6vi szneg rane zime ga zapadno. (Konec.) Csi scsete, ntij ma, nasa cerkev za-dosztfi verni, du'znoszti znajocsi, vreli, omurni kdntorvucsitelov i duhovnikov i katehetov, podperajte DIACbKI DOM! Nakralci szpiszao Dr. FILIP POPP Zagrebecski ev. sioyor, — Pos*lovencso FRANC SOSTARČC evang. dtihovnik v Legr^di. — Nadalja*vanye. — Baron Ungnad Ja*nos sz:e n.irodo 1493. leta kak szin edaoga caszarszkoga kammermestra; on je tiidi bio 37 let vu caszarszkoj szlfi'zbi. Nikelko let je bio dr'zelr;i kapitan Stajerszke, pa i Szla-vonije. Na Augsburszkom orszacskom gyiilSsi je on tiidi tam bio, (1530) i prisao do bibliszko evangelicsanszkoga szpozndvanya. Od toga hipa mao sze je vr^Io bojuvao za evaogelicsanszko delo. Od 1540. lcta mao je posztao Varazsdinszki \ november 20. DUSEVNI LISZT Szlran 149. velikizupdn, pa kak taksi vecskrat pri I. Ferdi-nandi, ki je evaogelicsancom protivnik bio, brano evang. gibanya. Liki gda je I. Ferdinand visise i nisise rede goripozvao vu S