KAREL EWALD: Pripovedka o dvonožcu. Prosto priredil in z risbami opremil Dragotin Humek. 9. PO DELU UŽITEK. j8®^ »•¦» aP°lnil je dvonožec ono poslopje, ki LF^k~*~~\ /§M ^k. 11 ga je postavil poleg hiše in hlevov, IAbbLa nl \ jwk «1 z vsem> kar je priraslo in obrodilo .J Ll>^ J|JL mj ©N B'^^H na preoranju. In ko je bila kon- ^Šfl t' \% >i WH Bf ^—fr ^(ffl čana žetev, je pričel z delom za *$w%rT' 1) Sc II ' \ W Preoral je novo polje. Poleg v^^^a/I. lu^-*" V* is=J^/ t'stega ie pripravil še eno. Posejal ^^^^^lsl ^•'•:X& ^^^ je oboje. Naslednje Ieto je skrčil kos gozda in obdelal zemljo. V teku let je bila obdelana in obsejana vsa poljana, ki jo je pregledal dvonožec od hiše na gričku. Ob domovju je sadil sadno drevje in zelenjavo in vse, kar mu je bilo v prid. Siroko so se raztezale po dolini njive. Vse ravne so bile in obse-jane s travo in z žitom. Strogo je nadziral dvonožec svojo posest. Brez usmiljenja bi kaznoval onega, ki bi mu podiral ograje in kradel pridelek. Bil je dvonožec res svoj na svojem. Nihče se mu ni upiral. Creda se je vsebolj množila. Divje živali so se poskrile, če se je le izdaleka pokazal dvonožec ali kdo iz njega družine. Skrite v gozdnem zatišju so se pa živali često pogovarjale o nekdanjih dneh. Lep je bil pomenek o časih, ko so bile še same svoje in jih še ni gnjavil strah gospodarja dvonožca. In še je časih zažarelo v njih upanje, da se povrne stara zlata doba. 193 ,,Kamenje luča za ubogo ptico, ki si upa pobrati zrnce na njegovi njivi," je tožil vrabec. ,,Včeraj tne je pregnal z oreha na svojem vrtu," je nadaljevala ve-verica. s-~~*>. »S strelico mi je ranil perut, ko sem ^^ V / ji mu ^otel ugrabiti jagnje," je pravil orel. Jfc* ^^^i-'rL^sxs^" »'n mene je sploh pregnal iz gozda," f ' " ^"^Ln&^ se je hudoval volk. ,,Pravi, da je vsa div- V "^^^L jačina njegova, in da bo mene in mojo v^S^-m^^^^^-«^ deco pogonii do konca sveta." T*^^f^^^ ^V*^^ ,,Gotovo bo jutri trdil, da so vsi trav- V'ftf^g&S sy§> n^ njegovi," je pritegoval jelen. ,,Rad bi \ '^t^-—T c&t^' znal, kod naj se pasem!" '[ V1^^ ^ v) Ob mejo so se pa stiskali vražji stric N^ in mak in zvončnica. Prav pred plotom se je naselila kopriva, vsa jezna in pekoča. ,,Tudi nam ni dobro," je pravil vražji stric. ,,Prepodil nas je in ugrabil naš dom. Potikamo se tu ob meji. Bedasta trava se pa sama preteza po travniku. A še tu za mejo nistno varni. Ce se mu zahoče, nas poseka ali izruje brez usmiljenja." ,,Moje sestrice je posadil na vrt," je pripomnila vijolica. ,,Tudi mojih bratov je nekaj tam," se je jezil mak. ,,A to ni svo-boda." ,,Zbodi ga, zbodi!" je prigovarjal velikan hrast osatu. ,,Saj sem ga, pa me je namahal s palico," je odvrnil osat. ,,Obžgi ga!" je še nasvetoval hrast koprivi. ,,Poizkusila sem, pa se mi ni obneslo bolje." Preko žitnih valov je pa zašušljalo v pritajenem smehu: ,,Mi pa, mi! Naš je sedaj svet. Dobri smo in koristni. Vi vsi ste pa ničvreden plevel." ,,Preslabi smo, preslabi," je vzdihnila zvončnica. ,,Vi drevesni velikani bi se pa že lahko zvalili na to zalego in jo pomandrali." ,,Ni, da bi se kar tako zvalil," se je branil hrast. ,,Cemu nam je kralj tu v gozdu? Kje je lev?" ,,Kje, kje! Kdo ve, kje je f" so kričali vsi vprek. Leva pa res ni hotelo biti. Na vrtu je sedel pod jablano dvonožec z družino. Gledal je po žitnem polju. Se se je ozrl na jablano, ki je bila vsa polna zlatega sadu. Eden izmed sinov je pravkar prinesel iz jezera dve veliki ribi. Drugi je bil odšel na lov. Pravkar je veselo zaklical z gozdnega porobka. Preko pleč mu je visel srnjak. 194 Tretji sin je delal nov plug. Pravil je, da bo mnogo boljši od prejšnjega. Hčere so ku- gjb~ iss^ JH? hale in mlele žito. Vsi so imeli opravka. **ji!p»^rrw:ŠS&P&?* \ ' sledniki še bolje. Velika bo naša družina in a/*.t f jHf^Sfe^p^S ,,Res," je potrdila dvonožka. ,,Ce bodo L3^."" ^^-^^^^^^i kdaj vrabci stradali, jim nasipljem zrnja." ,,Natrosi, saj ga imamo! Prav privoščim nevšečnim razgrajačem malo priboljška. Res niso mnogo prida, a ko zjutraj vstajam, me njih cvrčanje veseli."