OVREDNOTENJE REZULTATOV MERITEV RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO (Poročilo za leto 2009) tu 1 ril ■M T H jr I lii L * K/.fflgC Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija n9||n^itu.t "Ruder BoŠk!oVi^"fZagreb, Hrvaška j A* i JE t:- Nuklearna elektrarna Krško, Krško, Slovenija^ * 7 Zavod Za vargtvojpri^u, Ljubljana, Sl^oVmija OVREDNOTENJE REZULTATOV MERITEV RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO (Poročilo za leto 2009) Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija Institut "Ruder Boškovic", Zagreb, Hrvaška Nuklearna elektrarna Krško, Krško, Slovenija Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana, Slovenija ZVD OVREDNOTENJE REZULTATOV MERITEV RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO (Poročilo za leto 2009) Odgovorni za izdajo: dr. Benjamin Zorko Urednika: dr. Benjamin Zorko in mag. Denis Glavič - Cindro Recenzija ("peer review"): dr. Tim Vidmar in mag. Bogdan Pucelj Lektoriral: dr. Jože Gasperič Stavčni in računalniški prelom: mag. Denis Glavič - Cindro in B. Črnič, dipl. inž. fiz. Likovno in grafično uredila: mag. Denis Glavič - Cindro Fotografije: mag. Matjaž Stepišnik in Drago Brodnik Oprema in vezava: ABO grafika in Institut "Jožef Stefan" Založil: Institut "Jožef Stefan" Izvedba meritev: leto 2009 Prva izdaja: 31. marec 2010 Naročnik: NE Krško, Vrbina 12, SI-8270 Krško Pogodba št.: POG-3439 Nosilec projekta za IJS: doc. dr. Matej Lipoglavšek Nosilec projekta za NEK: mag. Borut Breznik CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.876(497.433) 621.039.58(497.433) OVREDNOTENJE rezultatov meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško : (letno poročilo 2009) / [avtorji Benjamin Zorko ... [et al.] ; urednika Benjamin Zorko in Denis Glavič-Cindro ; fotografije Matjaž Stepišnik in Drago Brodnik]. - 1. izd. - Ljubljana : Institut Jožef Stefan, 2010 ISBN 978-961-264-016-3 1. Zorko, Benjamin 250392320 Redakcija je bila končana marca 2010. Vse pravice pridržane. Noben del Ovrednotenja rezultatov meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oziroma na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega privoljenja Nuklearne elektrarne Krško in avtorjev ©. Naklada: 60 izvodov NASLOV: Ovrednotenje rezultatov meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško POVZETEK: Sumarni rezultati meritev radioaktivnosti umetnih in naravnih radionuklidov v različnih nadzorovanih medijih in ekspozicijskih prenosnih poteh so podani z ocenami efektivnih doz. Konzervativne ocene doznih obremenitev posameznikov zaradi emisij jedrske elektrarne dajejo v letu 2009 za atmosferske emisije efektivno dozo manj kot 0,5 ^Sv na leto in za tekočinske emisije za referenčno skupino prebivalstva efektivno dozo manj kot 0,02 ^Sv na leto. Ta vrednost (manj kot 0,5 ^Sv na leto) je manjša od 1 % avtorizirane mejne letne doze (50 ^Sv) za prebivalca na robu ožje varstvene cone. Iz meritev so bile ocenjene tudi izpostavitve naravnemu sevanju in prispevki zaradi splošne radioaktivne onesnaženosti okolja, ki so jo povzročile poskusne jedrske eksplozije in černobilska nesreča. KLJUČNE BESEDE: radioaktivno onesnaženje okolja, zračni in tekočinski radioaktivni izpusti, umetni in naravni radionuklidi, vsebnost radionuklidov, specifična aktivnost radionuklidov, površinske vode, podtalnica, vodovod, deževnica, talni in suhi used, zrak, aerosoli, zemlja, hrana, doze zunanjega sevanja, ocena efektivnih doz, razredčitveni faktor, referenčna skupina prebivalstva, primerjalne meritve TITLE: Evaluation of the radiological monitoring of the Krško Nuclear Power Plant ABSTRACT: Summarised results of radioactivity measurements of antropogenic and natural occuring radionuclides are presented by different transfer media and exposure pathways in the form of assessed effective doses. Conservatively estimated dose burdens received by members of general public as the result of NPP emissions amount in the year 2009 to a value of the effective dose smaller than 0.5 ^Sv per year for atmospheric discharges and smaller than 0.02 ^Sv per year for liquid discharges received by members of the reference (critical) population group. This value (less than 0.5 ^Sv per year) presents less than 1 % of the authorized dose limit (50 ^Sv) to the member of the public received at the boundary of the exclusion area. From the measurements the exposure to the natural radiation and to the general radioactive contamination due to the nuclear test explosions and Chernobyl accident were assessed. KEYWORDS: radioactive contamination of the environment, airborne and liquid radioactive effluents, man-made and natural ocuring radionuclides, specific activities, surface waters, underground water, tap water, rainwater, dry and ground deposition, airborne radionuclides, soil, foodstuffs, external radiation doses, effective dose assessments, dillution factor, reference (critical) population group, intercomparison measurements V S E B I N A Predgovor urednika Uvod in upravne podlage V / VIII VI / VIII Izvleček Summary 1 Reka Sava 2 Vodovodi in črpališča 3 Padavinski in suhi usedi 4 Zrak 5 Zunanje sevanje 6 Zemlja 7 Hrana 8 Meritve plinastih in tekočih efluentov 9 Medlaboratorijske primerjalne meritve 10 Pregled referenc 11 Merski rezultati 1 / 144 7 / 144 13 / 144 29 / 144 41 / 144 53 / 144 67 / 144 77 / 144 83 / 144 95 / 144 101 / 144 109 / 144 113 / 144 Imisijske meritve (meritve v okolju jedrske elektrarne) Tabele merskih rezultatov Tabele interkomparacijskih rezultatov Mednarodne primerjalne meritve izvajalcev M-1 / M-106 M-89 / M-106 Tabele z merskimi rezultati Imisijskih meritev (meritve v okolju jedrske elektrarne) in Tabele interkomparacijskih rezultatov so na priloženi zgoščenki. P R E D G O V O R U R E D N I K A V izvirnem delu Ovrednotenje rezultatov meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško so objavljeni izvirni avtorski prispevki znanstvenikov in strokovnjakov s področja ionizirajočega sevanja, jedrske varnosti, varnosti pred ionizirajočimi sevanji in z drugih področij, ki s svojimi znanji dopolnjujejo sliko vplivov izpustov iz sevalnih objektov na prebivalstvo. To delo je vsebinsko smiselno razdeljeno na poglavja, ki obravnavajo značilne prenosne poti razširjanja radionuklidov po različnih medijih (voda, zrak, zemlja), po katerih lahko pride do direktnega ali indirektnega obseva posameznika zaradi izpustov iz jedrske elektrarne Krško (NEK). Avtorji so v poglavjih na izviren znanstveni način predstavili in ovrednotili rezultate meritev specifičnih aktivnosti umetnih in naravnih radionuklidov, jih komentirali ter ovrednotili njihov možen vpliv na posameznika iz prebivalstva. Tak način je pokazal tudi časovne usmeritve, ki jih pričakujemo za naravne in umetne radionuklide, ter omogoča podajanje sklepov. Ovrednotenje rezultatov meritev in izračun obsevnih doz ima podlago v slovenski zakonodaji z vidika varstva pred sevanji, ki zahteva takšno ovrednotenje, in v znanstvenem izražanju, saj lahko le tako v realnih razmerah preverjamo različne znastvene metode in načine ovrednotenja merskih podatkov. Avtorji obravnavajo problematiko izpustov iz jedrske elektrarne ter morebitne vplive na ljudi v bližnji in širši okolici NEK ter skladno z zakonodajo podajajo neodvisna in znanstveno utemeljena strokovna mnenja. Ovrednotenje sta neodvisno recenzirala ("peer review") dr. Tim Vidmar in mag. Bogdan Pucelj. Prvi recenzent, dr. Tim Vidmar, je mednarodno uveljavljen raziskovalec na področju eksperimentalne jedrske fizike ter fizike sevanja. Poudarimo lahko njegovo znanje spektrometrije gama s praktičnega in teoretičnega vidika ter simulacij transporta delcev z metodo Monte Carlo. Objavil je 53 recenziranih prispevkov v mednarodnih znanstvenih revijah. Poleg dela pri osnovnih in aplikativnih projektih je v času zaposlitve na IJS sodeloval pri laboratorijskih in in-situ meritvah s spektrometrijo gama v okviru programa radiološkega nadzora NEK in pri evalvaciji njegovih rezultatov. Sedaj je kot raziskovalec zaposlen na belgijskem jedrskem raziskovalnem institutu (SCK.CEN), kjer se ukvarja z modeliranjem transporta nevtronov v jedrskih reaktorjih. Je član Mednarodnega društva za radiacijsko fiziko (IRPS), Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Društva Slovenije za varstvo pred sevanji. Svoje znanje je kot raziskovalec dopolnjeval na italijanskem nacionalnem metrološkem inštitutu za ionizirajoča sevanja v Rimu (INMRI), na nemškem nacionalnem metrološkem inštitutu (PTB) v Braunschweigu ter na Institutu za referenčne materiale in meritve (IRMM), ki je del skupnega raziskovalnega centra EU (JRC). Drugi recenzent, mag. Bogdan Pucelj, je mednarodno uveljavljen ekspert s področja varstva pred ionizirajočim sevanjem, okoljskega radiološkega nadzora in radiološke nezgodne pripravljenosti. Od leta 1982 je programski vodja Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME), ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje. Sodeloval je pri pripravah in izvedbi vaj za nezgodno pripravljenost NEK. Med letoma 1986 in 2008 je vodil Službo za varstvo pred ionizirajočim sevanjem na IJS. V letu 1986 je intenzivno sodeloval pri Republiškem štabu za civilno zaščito ob spremljanju in ukrepanju zaradi posledic černobilske nesreče. V obdobju od 1989 in 1991 je bil predsednik Jugoslovanskega društva za varstvo pred sevanjem. Svoje strokovno znanje je dopolnjeval na mednarodnih tečajih pod pokroviteljstvom IAEA in na mednarodnih primerjalnih meritvah mobilnih radioloških laboratorijev, tudi v zaprtem območju Černobila. Rednih obhodov Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ROMENEK) se je udeleževal od leta 1982 dalje. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) ga je večkrat izbrala za eksperta na mednarodnih misijah in za svetovalca pri pripravah dokumentov agencije. Svoje znanje in izkušnje posreduje mlajšim generacijam kot predavatelj na tečajih iz varstva pred sevanjem. Je avtor 25 recenziranih prispevkov v mednarodnih strokovnih revijah, poleg tega pa je avtor več kot sto strokovnih sestavkov, poročil o rezultatih raziskav, elaboratov in študij. Od leta 2007 je pooblaščeni izvedenec za varstvo pred sevanjem. dr. Benjamin Zorko, odgovorni urednik U V O D I N P R A V N E P O D L A G E Namen ovrednotenja je celovit in neodvisen izračun doz direktnega in indirektnega obseva zaradi majhne količine radioaktivnih snovi, ki jih v zrak in vodo med obratovanjem izpušča jedrska elektrarna Krško. Osnova za izvajanje obratovalnega nadzora je Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10), Ur. l. RS 20/2007, 2509, 6. 3. 2007 [2]. Program obsega meritve v okolju jedrske elektrarne (priloga 4, preglednica 3 iz pravilnika JV 10). Podroben program meritev je določen v Tehnični specifikaciji za izvedbo storitve obratovalnega monitoringa, Radiološki monitoring v okolici NEK za leta 2008, 2009 in 2010 v Republiki Sloveniji, NEK, TO.RZ, 15/2007, revizija: 0, priloga 14.1, NEK-RETS, Rev. 0, poglavje 3.12, strani 43-60. Da bi zajeli vse vplive radioaktivnosti na prebivalstvo, obsegajo meritve v okolici elektrarne zunanje sevanje (sevanje radionuklidov v zraku, iz tal ter sevanje neposredno iz elektrarne) in koncentracije radioaktivnih snovi v zraku, hrani in vodi, ki z vnosom v telo povzročijo notranje obsevanje. Koncentracije radionuklidov v zraku, hrani in vodi se merijo v odvzetih vzorcih v laboratorijih zunaj dosega sevanja, ki ga povzroča elektrarna. Za izračun doz so avtorji uporabili znanstveno potrjene modele in postopke. Ovrednotenje se nanaša na imisijske meritve v okolju ter povzetek programa emisijskih meritev. Za evalvacijo merskih podatkov in oceno doznih obremenitev so bili kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesečna poročila NEK o tekočinskih in zračnih emisijah v letu 2009; - mesečni izračuni zračnih razredčitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2009; - mesečni izračuni zračnih razredčitvenih faktorjev MEIS, d. o. o., za okolico NEK v letu 2009; - nekateri merski podatki iz "Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije" in posebnih meritev IJS. Vpliv objektov, ki v okolje spuščajo radioaktivne snovi, nadziramo na dva načina. Na samem viru izpustov merimo emisije, to je sestavo radionuklidov in izpuščeno aktivnost, ter z modelom ocenjujemo dozne obremenitve prebivalstva v okolici objektov. Po drugi strani pa z neposrednimi meritvami ugotavljamo vnos radioaktivnih snovi v okolje, kar omogoča neposredno ocenjevanje izpostavljenosti prebivalstva. Slednje meritve omogočajo tudi ocenjevanje izpostavljenosti prebivalstva naravnemu sevanju in vplivom širšega okolja, kot so bile jedrske eksplozije in černobilska nesreča. Zunanje sevanje se meri z elektronskimi merilniki hitrosti doze, ki se uporabljajo pri sprotnem spremljanju zunanjega sevanja (MFM-203), in s pasivnimi termoluminiscenčnimi dozimetri (TLD). Radioaktivnost v zraku se določa iz vzorcev, dobljenih s črpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo jod iz zraka, ter iz vzorcev deževnice in suhega useda. Radioaktivnost v reki Savi, kamor se iztekajo tekočinski izpusti, se določa iz meritev vzorcev vode, sedimentov in rib, radioaktivnost podzemnih vod pa iz vzorcev podtalnice in vzorcev vodovodne vode iz zajetij in črpališč. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se določa še vsebnost radionuklidov v zemlji. Izvajalci meritev so bili Institut "Jožef Stefan" (IJS) in Zavod za varstvo pri delu (ZVD) iz Ljubljane ter Institut "Ruder Boškovic" - Zavod za istraživanje mora i okoliša (IRB-ZIMO) iz Zagreba, Republika Hrvaška. Emisijske meritve znotraj ograje Nuklearne elektrarne Krško so izvedli sodelavci NEK. Institut "Jožef Stefan" (IJS) in Zavod za varsto pri delu (ZVD) sta pooblaščena za izvajanje nadzora radioaktivnosti na podlagi 123. in 124. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04 in 70/08) ter 11. in 12. člena Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07) s pooblastiloma št. 35400-4/2009/4 z dne 4. 6. 2009 (IJS) in 3916-4/2007/8 z dne 4. 3. 2009 (ZVD), ki ju je izdala Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) v soglasju z Upravo RS za varstvo pred sevanji (URSVS). Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list RS, št. 115, stran 15 700, 24. 11. 2004) zahteva, da morajo poročilo o ocenah doz za posamezne značilne in referenčne skupine izdelati pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji. Uprava Republika Slovenije za varstvo pred sevanji je pooblastila za dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izračunih glede izdelave ocen varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, delovnih pogojev izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih območjih, preverjanju učinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme ter preverjanju uporabnosti zaščitne opreme na področju izpostavljenosti prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, naslednje sodelavce Instituta "Jožef Stefan" in Zavoda za varstvo pri delu: - mag. Denis Glavič - Cindro z odločbo 594-1/2006-5-04103 - dr. Matjaža Koruna z odločbo 594-4/2005-7-04103 - mag. Matjaža Koželja z odločbo 594-11/2007-7 - dr. Gregorja Omahna z odločbo 594-14/2004-3-04103 - mag. Bogdana Puclja z odločbo 594-19/2007-4 - mag. Matjaža Stepišnika z odločbo 594-10/2006-6-04103 ter - dr. Benjamina Zorka z odločbo 1864-10/2008-3-04103 Institut "Jožef Stefan" (IJS), Ljubljana, je z odločbo Upravo RS za varstvo pred sevanji (URSVS) št. 594 18/2007-8 z dne 11. 4. 2007 na podlagi 30. in 138. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04) ter 11. člena Pravilnika o pooblaščanju izvajalcev strokovnih nalog s področja ionizirajočih sevanj (Ur. l. RS, št. 18/04) pooblaščen kot izvajalec dozimetrije za ugotavljanje izpostavljenosti zunanjemu obsevanju in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izračunih na podlagi termoluminiscenčne dozimetrije sevanja gama, sevanja beta in rentgenske svetlobe. Institut "Jožef Stefan" (IJS), Ljubljana, je s pooblastilom št. 594-21/2007-4 z dne 18. 6. 2007, ki ga je izdala Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS) na podlagi 27. in 138. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04) ter 11. člena Pravilnika o pooblaščanju izvajalcev strokovnih nalog s področja ionizirajočih sevanj (Ur. l. RS, št. 18/04), pooblaščen kot izvedenec varstva pred sevanji za dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izračunih in za izvajanje nadzornih meritev na nadzorovanih in opazovanih območjih, pregledov virov sevanja in osebne varovalne opreme. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je z odločbo 3906-1/2007/8 pooblastila Institut "Jožef Stefan" za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost na področju izdelave varnostnih poročil in druge dokumentacije v zvezi s sevalno in jedrsko varnostjo za ocenjevanje vplivov jedrskih in sevalnih objektov na okolje. Institut "Jožef Stefan" ima izdelan sistem zagotovitve kakovosti. Sistem kakovosti Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2), v okviru katerega delujejo Laboratorij za radiološke merilne sisteme in meritve radioaktivnosti, Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo, Ekološki laboratorij z mobilno enoto in Laboratorij za tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo, je opisan v Poslovniku kakovosti Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F2-PK). Vsa dela, povezana z meritvami radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško v okviru "Programa nadzora radioaktivnosti v okolici NE Krško", potekajo v skladu z inštitutskim in odsečnim poslovnikom in po postopkih, na katere se odsečni poslovnik sklicuje. Laboratorij za radiološke merilne sisteme in meritve radioaktivnosti je akreditiran pri Slovenski akreditaciji za meritve sevalcev gama v trdnih in tekočih vzorcih, Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo za meritve doz s termoluminiscenčnimi dozimetri za uporabo v osebni in okoljski dozimetriji ter Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) za merjenje hitrosti doze s prenosnimi merilniki ionizirajočega sevanja in za neposredne meritve površinske kontaminacije s sevalci alfa, beta in z nizkoenergijskimi sevalci gama. Laboratorij za tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo je akreditiran za določanje tritija v vzorcih vode in urina po direktni metodi in po metodi z elektrolitsko obogatitvijo. Z akreditacijsko listino št. LP-022 jim Slovenska akreditacija priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 pri teh dejavnostih. Odsek za znanosti o okolju, v okviru katerega deluje Laboratorij za radiokemijo, ima ravno tako izdelan sistem kakovosti, ki je skladen z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Metodi za določanje vsebnosti stroncija in tritija v vzorcih iz okolja sta od junija 2009 dalje akreditirani pri Slovenski akreditaciji pod zaporedno številko LP-090. Na Institutu "Ruder Boškovic" ima Laboratorij za radioekologijo akreditacijo Hrvatske akreditacijske agencije za meritve določanje vsebnosti radionuklidov z visokoločljivostno spektrometrijo gama in za določanje vsebnosti Sr-90 po radiokemijski metodi v vzorcih iz okolja in proizvodih, vključno s hrano in pitno vodo, ter za določanje vsebnosti Fe-55 v vodnih vzorcih. Zavod za varstvo pri delu ima delujoč sistem zagotovitve kakovosti, v katerega so vključene vse dejavnosti, povezane z meritvami v okviru "Programa nadzora radioaktivnosti v okolice NE Krško". Laboratorij za merjenje specifičnih aktivnosti radionuklidov je akreditiran pri Slovenski akreditaciji za izvajanje visokoločljivostne spektrometrije gama v vzorcih aerosolov, padavin, zemlje, sedimentov in živil ter za določanje vsebnosti Sr-89 in Sr-90 v vzorcih iz okolja in živil. Z akreditacijsko listino št. LP-032 mu Slovenska akreditacija priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 pri teh dejavnostih. REFERENCI [1] Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2008, Ljubljana, marec 2009, interna oznaka 25/2008, ISSN 1318-2161 [2] Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10), Ur. l. RS 20/2007, 2509, 6. 3. 2007 A V T O R J I POGLAVJE Izvleček Reka Sava Vodovodi in črpališča Padavinski in suhi usedi Zrak Zunanje sevanje Zemlja Hrana Meritve plinastih in tekočih efluentov Medlaboratorijske primerjalne meritve Merski rezultati1 AVTORJI mag. Matjaž Koželj, IJS mag. Matjaž Stepišnik, IJS dr. Urška Repinc, ITU dr. Rafael Martinčič, IJS dr. Gregor Omahen, ZVD dr. Marija Zlata Božnar, MEIS dr. Primož Mlakar, MEIS dr. Benjamin Zorko, IJS dr. Matjaž Korun, IJS dr. Katarina Vogel - Mikuš, BF mag. Tea Bilic Zabric, INKO dr. Aleš Fajgelj, MAAE mag. Branko Vodenik, IJS Boštjan Črnič, dipl. inž. fiz., IJS dr. Jasmina Kožar Logar, IJS izr. prof. dr. Vekoslava Stibilj, IJS dr. Gregor Omahen, ZVD dr. Lili Peršin, ZVD dr. Željko Grahek, IRB dr. Branko Vekic, IRB Navedeni so odgovorni vodje laboratorijev, podrobnejši seznam sodelavcev je v poglavju "'Merski rezultati" na strani 123/144. Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija I Z V L E Č E K Podobno kot v svetu je prebivalstvo Slovenije izpostavljeno naravnemu sevanju in nekaterim antropogenim virom, predvsem vplivom preostale černobilske kontaminacije in atmosferskih jedrskih poskusov. Pri prebivalstvu okolice Nuklearne elektrarne Krško (NEK) so dodatno možne izpostavitve zaradi atmosferskih in tekočinskih izpustov radioaktivnih snovi iz NEK in zaradi neposrednega sevanja iz objektov znotraj njene ograje. Izpostavitve prebivalstva sevanju zaradi medicinskih diagnostičnih preiskav (rentgenski in nuklearnomedicinski pregledi) v razvitem svetu so za naravnim sevanjem drugi najpomembnejši vir. Za prebivalstvo v okolici NEK s temi podatki ne razpolagamo in zato niso zajeti v poročilu. VPLIVI NEK Spremljanje sevalnih razmer v okolici NEK poteka z meritvami doz zunanjega sevanja, kjer pa zaradi nespecifične narave metode ni mogoče ugotoviti vira izpostavitev. Zato nadzor poteka še z neposrednim merjenjem koncentracij radioaktivnih snovi v okolju, to je s spremljanjem posledic vnosa teh snovi v okolje. Ob normalnem delovanju jedrskih elektrarn so navadno koncentracije izpuščenih radionuklidov v okolju znatno pod detekcijskimi mejami. Zato njihov vpliv na človeka in okolje posredno ovrednotimo iz podatkov o izpustih v ozračje in o tekočinskih izpustih. Z uporabo modelov, ki opisujejo razširjanje radionuklidov po raznih prenosnih poteh v okolju, pa se ocenjujejo izpostavljenosti prebivalstva. Neposredno zunanje sevanje iz objektov znotraj ograje NEK V neposredni okolici nekaterih tehnoloških objektov znotraj ograje NEK je hitrost doze zunanjega sevanja nekoliko povišana, vendar vpliv teh objekov na izpostavitev sevanju hitro pojema z razdaljo in je na ograji NEK in na večjih razdaljah zanemarljiv. Atmosferski izpusti iz NEK Radionuklidi v atmosferskih izpustih se močno razlikujejo po sevalnih lastnostih, pa tudi po izpuščenih aktivnostih. Podobno kot pri drugih jedrskih elektrarnah so tudi v primeru NEK najpomembnejše naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izključno pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka; - čisti sevalci beta, kot sta H-3 in C-14, ki sevata le delce beta in sta biološko pomembna le v primeru vnosa v organizem predvsem zaradi inhalacije izotopa C-14, pa tudi zaradi rastlinske prenosne poti; - sevalci beta / gama na aerosolih (izotopi Co, Cs, Sr itd.) s prenosnimi potmi: inhalacija, zunanje sevanje iz useda, ingestija na rastline usedlih radionuklidov; - izotopi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembnih pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v telo z mlekom. Tabela A prikazuje ovrednotenje emisij z modelskim izračunom razredčitvenih koeficientov v ozračju za leto 2009 in za posamezne skupine radionuklidov za najpomembnejše prenosne poti. Razredčitvene faktorje od leta 2007 ocenjujemo z dvema modeloma: z Gaussovim kot v preteklosti in z Lagrangeevim (bolj realističen, upošteva značilnosti terena). Vrednosti v tabeli A za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo so dobljene z Lagrangeevim modelom, razen prispevka sevanja iz useda, ki je ocenjen z uporabo Gaussovega modela. Oceni za imerzijo in inhalacijo sta višji kot v letu 2008 zaradi manj ugodnih meteoroloških razmer in večjih emisij tritija. Po velikosti je med vsemi načini izpostavitve izrazitejša ingestijska doza zaradi vnosa C-14 zaradi uživanja rastlinske hrane, ki je ocena študije, izvedene v letu 2009 [25]. Ugotavljamo, da so bili vsi načini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Tabela A: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2009 Način izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza (mSv) zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (Ar-41, Xe-133) - aerosoli (Co-60, I-131) 3 E-6 <1 E-4 inhalacija oblak H-3 6 E-6 ingestija rastlinska hrana C-14 3 E-4 Razmere neposredno v okolju so bile preverjane z naslednjimi meritvami v okolju: - vsebnost radionuklidov v zraku (aerosolni in jodovi filtri); - padavinski in suhi usedi (vazelinske plošče in padavine); - vsebnost radionuklidov v rastlinah, živalih, mleku; - vsebnost radionuklidov v zemlji na obdelanem in neobdelanem zemljišču; - doza in hitrost doze zunanjega sevanja (66 TLD in 14 kontinuirnih merilnikov) v okolici NEK. V številnih vzorcih sta bila od umetnih radionuklidov odkrita Cs-137 in Sr-90/Sr-89, ki pa izvirata iz černobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij. Razen v primeru enega aerosolnega filtra na lokaciji Spodnji Stari Grad, ko sta bila v času remonta zaznana Co-60 in Co-58, drugi umetni radionuklidi, ki bi lahko bili posledica izpustov iz NEK, niso bili zaznani. Prispevek k dozi od omenjenih radionuklidov je nepomemben. Tekočinski izpusti V tekočinskih izpustih iz NEK v reko Savo je v letu 2009, podobno kot v preteklosti, po aktivnosti prevladoval H-3, medtem ko je bila skupna izpuščena aktivnost sevalcev beta/gama okrog 100 000-krat nižja. V okviru programa meritev v okolju so potekale meritve savske vode, suspendirane snovi, sedimentov in vodne biote (ribe). Dodatno so se izvajale še meritve vodovodov Krško in Brežice ter meritve črpališč in podtalnice. Neposredni vpliv NEK je bil merljiv v povišani vsebnosti H-3 v reki Savi pri Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem, sotočno od NEK, kjer je bila vsebnost H-3 povečana v primerjavi z referenčno lokacijo v Krškem, protitočno od NEK. Izmerjene vrednosti so podobne tistim iz leta 2008. Merljiv je bil tudi v podtalnici nizvodno od NEK, približno 50 m od levega brega Save. Izotop I-131 je bil zaznan v vzorcih savske vode, vendar je mogoče sklepati, da je njegova prisotnost posledica uporabe v terapevtske in diagnostične namene v bolnišnicah. Prisotnost Cs-137 in Sr-90/Sr-89 v savskih vzorcih in ribah pripisujemo černobilski kontaminaciji in poskusnim jedrskim eksplozijam. Razen v enem mesečnem sestavljenem vzorcu iz črpališča Spodnji Stari Grad, ko je bil ob večjem izpustu iz NEK detektiran Sr-90/Sr-89, v vodovodih in črpališčih v letu 2009 ni bilo zaznati vplivov NEK. Modelski izračun, ki temelji na tekočinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoč značilnosti referenčne skupine, je pokazal, da najvišja efektivna doza zaradi izpustov v reko Savo v letu 2009 ni presegla 2 E-5 mSv na leto. Primerjava s preteklimi leti Na sliki A je predstavljena primerjava prispevkov emisij NEK letnim izpostavitvam prebivalstva v okolici NEK od leta 2004 naprej. Vertikalna skala je logaritemska. Na sliki A je posebej označena avtorizirana letna meja 50 |Sv. Pri primerjanju prispevkov v posameznih letih je treba upoštevati, da se pri izračunu zunanjega sevanja iz oblaka in inhalacije iz oblaka od leta 2007 uporablja Lagrangeev model, ki daje nižje vrednosti izpostavitve, ter da so bile vrednosti prispevka dozi zaradi ingestije C-14 iz atmosferskih izpustov do leta 2008 ocenjene na osnovi izpustov in podatkov iz podobnih elektrarn. V tekočinskih izpustih se C-14 ne meri. 1,0 E+00 1,0E-01 £ 1,0E-02 E o T3 | 1,0E-04 'Š ■g 1,0E-05 «u 1,0E-06 1,0E-07 1,0E-08 Slika A: Prispevek emisij NEK letnim izpostavitvam prebivalstva 2004 2005 2006 2007 Leto 2008 2009 □ Zun. sev. oblaka □ Sevanje useda □ Inhalacija iz oblaka □ Ingestija (zaradi atm. izpustov) □ tekočinski izpusti NEK Primerjava prispevkov emisij NEK letnim izpostavitvam prebivalstva v okolici NEK od leta 2004 do leta 2009. Avtorizirana letna meja 50 |Sv je označena s črtkano črto. Vertikalna skala je logaritemska. NARAVNO SEVANJE Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2009 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za značilno naravno okolje, ki ga najdemo tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letna doza sevanja gama in ionizirajoče komponente kozmičnega sevanja v okolici NEK je bila na prostem v povprečju 0,84 mSv na leto, za zaprte prostore pa je bila leta 1998 ocenjena na 0,83 mSv na leto. K temu je treba dodati še prispevek nevtronskega kozmičnega sevanja, ki je za območje NEK 0,07 mSv na leto. Tako je bila skupna efektivna doza zunanjega sevanja v letu 2009 v okolici NEK 0,91 mSv na leto, kar je primerljivo s podatkom za svetovno povprečje (0,87 mSv na leto). Meritev vsebnosti naravnih radionuklidov v hrani kaže vrednosti, ki so primerljive s povprečnimi vrednostmi v svetu. Zato za ingestijsko efektivno dozo privzemamo sklepe iz UNSCEAR 2000 [19]. Posamezni prispevki k dozi naravnega sevanja so navedeni v tabeli B. Skupna letna efektivna doza v letu 2009 je ocenjena na 2,50 mSv, kar je zelo blizu svetovnega povprečja 2,4 mSv na leto [19]. Tabela B: Efektivne doze zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2009 Vir Letna efektivna doza (mSv) - sevanje gama in neposredno ionizirajoče kozmično sevanje - kozmični nevtroni [19] 0,84 0,07 ingestija (K, U, Th) [19] 0,29 inhalacija (kratkoživi potomci Rn-222)# 1,3 Skupaj 2,50 Opomba #: Značilni prispevek kratkoživih radonovih potomcev k efektivni dozi je bil ocenjen v poročilu za leto 2000 (IJS-DP-8340, #3 na strani 7) ČERNOBILSKA KONTAMINACIJA IN POSKUSNE JEDRSKE EKSPLOZIJE V letu 2009 sta bila, podobno kot v preteklih letih, od antropogenih radionuklidov v zemlji merljiva le še Cs-137 in Sr-90, ki izvirata iz černobilske nesreče in poskusnih jedrskih eksplozij. Prispevek Cs-137 k zunanjemu sevanju je bil ocenjen na 1 ^Sv do 6 ^Sv na leto, kar je od 0,1 % do 0,7 % povprečne letne zunanje doze zaradi naravnega sevanja v okolici NEK. Ocena je primerljiva s tistimi v preteklih letih. Černobilski Cs-137 in Sr-90 iz jedrskih poskusov sta bila izmerjena v sledeh v posameznih vrstah hrane. Efektivna doza zaradi uživanja te hrane je bila za leto 2009 ocenjena na 0,15 ^Sv na leto za Cs-137 in 0,81 ^Sv na leto za Sr-90, kar je skupaj okrog 0,3 % letne efektivne doze zaradi naravnih radionuklidov v hrani. Ocenjena doza je primerljiva s tistimi iz prejšnjih let. Tabela C: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2009 Vir Prenosna pot Letna efektivna doza (mSv) gama in ionizirajoče kozmično sevanje kozmični nevtroni 0,84 0,07 naravno sevanje ingestija (K, U, Th) 0,29 inhalacija (kratkoživi potomci Rn-222) 1,30 skupaj 2,50 NEK - neposredno sevanje neposredno sevanje iz objektov NEK zanemarljivo NEK atmosferski izpusti * zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (Co-60, I-131) inhalacija iz oblaka (H-3) ingestija (C-14) 3 E-6 <1E-4 6 E-6 0,0003 NEK tekočinski izpusti (Sava) * referenčna skupina <2 E-5 černobilska kontaminacija in jedrski poskusi zunanje sevanje ingestija <0,006 0,001 * Skupne vsote prispevkov NEK ne navajamo, saj vsi prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva SKLEPI Povzetek izpostavitve prebivalstva v okolici NEK za leto 2009 je v tabeli C, kjer so navedeni prispevki naravnega sevanja, vplivi NEK in preostali vplivi černobilske kontaminacije ter poskusnih jedrskih eksplozij: - v letu 2009 so bili vsi sevalni vplivi NEK na prebivalstvo v okolici ocenjeni na vrednost 0,3 ^Sv na leto ali manj; - ocenjena efektivna doza 0,3 ^Sv na leto je zanemarljiva v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 ^Sv na leto na razdalji 500 m in doza zunanjega sevanja 200 ^Sv na leto na ograji NEK) 2; - ocenjena vrednost je približno 0,01 % značilnega neizogibnega naravnega ozadja; - atmosferski in tekočinski izpusti iz NEK so primerljivi s tistimi iz podobnih jedrskih elektrarn v Evropi. Razen izpustov tritija so izpusti drugih radionuklidov pod povprečjem izpustov podobnih elektrarn v EU. Poleg splošne mejne letne doze za posameznika iz prebivalstva 1 mSv na leto veljajo za prispevek NEK v okolico še: Po lokacijski odločbi Republiškega sekretariata za urbanizem (št. 350/F-15/69 od 8. 8. 1974) je mejna vrednost doze za prebivalca na robu ožje varstvene cone NEK (radij 500 m od osi reaktorja) 50 ^Sv na leto. Po odločbi Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora (št. 350/F-6/88-DF/JV od 2. 8. 1988) in ob soglasju republiškega sanitarnega inšpektorata (št. 531-4/531/73-34/p od 21. 1. 1988) pa je omejitev doze zunanjega sevanja (ki zajema tako prispevke reaktorja kot tudi začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov) na ograji NEK 200 ^Sv na leto. 2 S U M M A R Y Like elsewhere in the world, the population of Slovenia is exposed to natural radioactivity and to certain anthropogenic sources of radioactivity, primarily the remaining Chernobyl contamination and the contamination due to nuclear tests. For the local population around the Krško NPP there is an additional possibility for exposure to the atmospheric and liquid discharges of radioactive substances from the Krško NPP and to direct radiation from certain facilities within the perimeter of the Krško NPP. Exposure of the population due to the medical diagnostic procedures (X-ray and nuclear-medicine procedures) presents the second main source of the exposure after the natural radiation in the developed world. There is no information for these kinds of exposures to the population around NPP Krško and therefore this topic is not discussed in this report. IMPACT OF THE KRŠKO NPP The radiological situation around the Krško NPP is basically monitored by measuring external radiation which is not specific and cannot disclose the relevant sources. For this reason the radiological monitoring is carried out by measuring the specific activities of the radionuclides in the environment i.e. by measuring the concentrations of radioactive substances that have been introduced into the environment. In normal operational conditions of the Krško NPP, these concentrations are usually below the detection limits of the measuring methods. The impact of the NPP on the environment and humans is assessed from the measurement results of the activities released using models, which describe the dispersion of the radionuclides in the environment. Direct external radiation from the Krško NPP In the immediate vicinity of some facilities within perimeter of the Krško NPP a slight increase in the external dose rate can be detected. However, the contribution of this radiation to the annual external dose at the perimeter fence and at larger distances is negligible. Atmospheric discharges from the Krško NPP The radioisotopes present in atmospheric discharges vary in their radiological characteristics and released activities. Similarly to other NPPs, the important groups of radionuclides in the case of the Krško NPP are: - noble gasses, which only cause external exposure and are important contributors to external exposure in case of a radioactive cloud immersion or submersion, - Pure beta emitters like H-3 and C-14, which are radiologically important as they get built into the body, mostly during inhalation and in case of C-14 due to vegetables and milk ingestion exposure pathways, - beta/gamma emitters present in aerosols (Co, Cs, Sr etc.), which are important for the inhalation exposure pathway and for the deposition pathway during the passage of a radioactive cloud, - Iodine radionuclides in different physical and chemical forms, which are important for inhalation exposure in case of immersion in a radioactive cloud and due to their transport into milk and dairy products. The evaluation of activity concentrations in the environment and the resulting model calculations using dilution factors based on actual meteorological data for the year 2009 demonstrated that for individual above-mentioned groups of radionuclides, the exposure pathways listed in Table A were the most significant ones. From year 2007 the evaluation of dilution factors is performed by use of two models, namely the Gaussian model which was used in the past, and Lagrange model (more realistic, considers the specifics of the terrain). The data in Table A are results of Lagrange model, except for the estimate of the fallout exposure, where the Gaussian model was used. Estimates for the immersion and inhalation are higher than year ago, mainly due to the unfavourable meteorological conditions and larger Tritium release. The dominant exposure pathway is due to intake of C-14 through ingestion of vegetables. The estimate is the result of a study which has been concluded in year 2009 [25]. We can conclude that all the different contributions to the radiation exposure of the general public are very low in comparison to exposure to natural sources and legal limits. Table A: General public exposures at the settlement Spodnji Stari Grad due to atmospheric releases of the Krško NPP in 2009 Exposure type Exposure pathway Most significant radionuclides Annual effective dose (mSv) external - cloud immersion - fallout exposure - noble gases (Ar-41, Xe-133) - aerosols (Co-60, I-131) 3 E-6 <1 E-4 inhalation radioactive cloud H-3 6 E-6 ingestion vegetal food C-14 3 E-4 The radiological situation in the environment in the vicinity of the Krško NPP was surveyed with the following environmental measurement programme: - radionuclide concentrations in air (aerosol and iodine filters) - wet and dry fallout (vaseline lubricated plates and precipitations) - uptake of radionuclides into plants, animals and milk - radionuclide concentrations in soil from cultivated and non-cultivated land - external dose monitored by 66 TLDs and 14 continuous monitors In some cases the radionuclides Cs-137 and Sr-90 were present in the samples, but their origin could clearly be traced to the Chernobyl accident and the nuclear weapons tests. Except in one case (combined aerosol filter in the settlement Spodnji Stari Grad during the regular outage) when Co-60 and Co-58 were detected, other artificial radionuclides were not detected. The contribution to the dose of this detected release is insignificant. Liquid discharges In the liquid discharges from the Krško NPP into the Sava river, the dominant radionuclide in terms of the activity released in 2009 was H-3, with the sum of discharged activity of all other beta and gamma emitters being for a factor of more than 100 000 lower than the activity of H-3. As part of the programme of measurements of radioactive contamination of the environment, measurements of the river Sava water, suspended material, sediments and fluvial biota (fish) were carried out. Additionally, measurements of radionuclide concentrations in water samples from drinking water, pumping stations and ground water resources were performed. The direct impact of the Krško NPP could be detected as an increase of the H-3 concentration in the Sava river downstream of the Krško NPP near Brežice and Jesenice na Dolenjskem, where the level of H-3 was higher than the one at the reference location upstream of the Krško NPP in the town of Krško. The measured values were close to those in 2008. The direct impact was measured in ground water downstream of the NPP, about 50 m from the left bank of Sava river. The radionuclide I-131 was detected in all samples of water collected upstream and downstream of the Krško NPP. From the concentration of I-131 in composed and in instantaneous water samples collected upstream and samples collected downstream, as well as in the sediments, the conclusion is that the presence of I-131 in the river water is the consequence of its use in medicine. The presence of Cs-137 and Sr-90 in the measured water samples and fish can be attributed to the environmental contamination from the Chernobyl accident and nuclear tests explosions in the past. Except in one sample from the pumping station in Spodnji Stari Grad, where Sr-90/Sr-89 was detected during the larger liquid release from Krško NPP, no impact of the Krško NPP could be detected in water samples from waterworks and water pumping stations. A model calculation, based on the measured activity emissions, considering their dilution in the river, showed that the highest possible effective dose to the reference group was less than 0.02 ^Sv per year. Comparison with previous years A comparison of contributions of Krško NPP emissions to annual effective doses to general population is presented on Figure A. Vertical axis is logaritmic, and the authorised annual limit (50 ^Sv) is marked for reference. When comparing the individual contributions, it must be taken into account that since the year 2007 the Lagrange model has been used for the calculation of the immersion dose and inhalation dose, which typically provides with lower doses and also that before year 2008 the contribution of atmospheric emissions to ingestion dose (i.e. the contribution of C-14) was estimated based on available data on emissions and environment measurements in the vicinity of similar power plants in other countries. Contribution of Krško NPP emissions to annual exposures of general public 1,0E+00 1,0E-01 £ 1,0E-02 § 1,0E-03 1,0E-04 ts ou "S 1,0E-05 c 1,0E-06 < 1,0E-07 1,0E-08 2004 2005 2006 2007 Year 2008 2009 □ External dose (immersion) □ Deposition □ Inhalation □ Ingestion (due to atmosph. releases) □ Krško NPP liquid discharges Figure A: Comparison of contributions of Krško NPP emissions to annual effective doses to general population from year 2004 to year 2009. Dashed line presents authorised annual limit (50 ^Sv). Vertical axis is logaritmic. NATURAL RADIOACTIVITY Measurements of the external exposure around the Krško NPP showed in 2009 that we are dealing with a typical natural environment, present elsewhere in Slovenia and the world, as far as natural radioactivity is concerned. Annual external effective dose due to gamma rays and ionizing component of cosmic radiation in the vicinity of the Krško NPP amounted on average to 0.84 mSv per year in the open and in dwellings it was estimated at 0.83 mSv per year. To this value the contribution of the neutron component of cosmic radiation needs to be added, which for the area of Krško amounts to 0.07 mSv per year. The total effective annual external dose in the vicinity of the Krško NPP thus amounted to 0.91 mSv per year in the year 2009, which is compatible with the average worldwide value of 0.87 mSv per year. The measurements of natural radionuclide concentrations in foodstuffs yielded results comparable with the average worldwide data. The conclusions of UNSCEAR 2000 [19] have therefore been generically adopted for the estimation of ingestion effective dose in this case. Different contributions to the effective dose are shown in Table B. The total effective dose in 2009 amounts to 2.50 mSv per year, which is very close to the average worldwide value 2.4 mSv per year [19]. Table B: Effective doses due to natural radioactivity around Krško in 2009 Source Annual effective dose (mSv) external gamma radiation and the directly ionizing component of cosmic radiation 0.84 neutron component of cosmic radiation [19] 0.07 ingestion (K, U, Th) [19] 0.29 inhalation (Rn and daughters/ 1.3 Total 2.50 Note #: A typical contribution of radon short-lived daughters to the effective dose was discussed in the report 2000 (IJS-DP-8340, #3, page 7) CHERNOBYL CONTAMINATION AND THE NUCLEAR WEAPONS TESTS In the year 2009 the main gamma-emitting remaining isotope originating from the Chernobyl accident and nuclear test explosions measured in soil samples was Cs-137. The contribution of Cs-137 to the external background annual dose was estimated to 1 ^Sv to 6 ^Sv per year, which is 0.1 % to 0.7 % of overage external natural radiation. The values are comparable with the estimates in the past. Traces of Chernobyl and weapons-tests related Cs-137 and Sr-90 were detected in certain food samples. The effective dose due to ingestion of such food was estimated at 0.15 ^Sv per year for Cs-137 and at 0.81 ^Sv per year for Sr-90, which amounts in total to some 0.3 % of the annual effective dose due to the presence of naturally occurring radionuclides in foodstuffs. Table C: Summary of the annual exposure of the general public around the Krško NPP in 2009 Source Exposure pathway Annual effective dose (mSv) natural radiation - gamma radiation and the directly ionizing component of cosmic radiation - neutron component of cosmic radiation 0.84 0.07 ingestion (K, U, Th) 0.29 inhalation (Rn short-lived daughters) 1.30 total 2.50 Krško NPP direct radiation direct radiation from Krško-NPP negligible Krško NPP atmospheric discharges* external dose (immersion) deposition inhalation ingestion 3 E-6 <1E-4 6 E-6 0.0003 Krško NPP liquid discharges* reference group <2 E-5 Chernobyl and nuclear-weapons tests - external dose - ingestion <0.006 0.001 The sum of contributions of the Krško NPP from different pathways is not given, since the exposures are not necessarily additive. CONCLUSIONS The summary of the results for the exposure of general public to ionizing radiation in the vicinity of the Krško NPP is presented in Table C, where the contributions of natural radiation, the Krško NPP and the Chernobyl and nuclear-weapons-tests contamination to the effective dose in 2009 are listed. We can conclude that: - In the year 2009 the impact of the Krško NPP on the exposure of general public to ionizing radiation were estimated as being equal or lower than 0.3 ^Sv per year, This value is about 0.01 % of the natural background radiation dose, The effective dose 0.3 ^Sv per year is negligible compared to the two authorized limit doses for general public around the Krško NPP (effective dose 50 ^Sv per year at and beyond the distance of 500 m from the plant perimeter and external radiation 200 ^Sv per year on the perimeter fence)3 According to the Slovene regulations and international recommendations, the limit for the annual individual dose for a member of general public stands at 1 mSv. This limiting dose does not include any contributions from medical practice and natural background radiation. In addition to this general restriction, regulatory restrictions exist, which are valid during normal operation of nuclear installations. These are the so-called authorised exposure limits, which are as a general rule lower than the basic general exposure limit. In the case of the Krško NPP, the limiting value of the individual effective dose is set at 50 p.Sv per year on the perimeter of the inner safety zone (at the distance of 500 m from the reactor symmetry axis) and beyond, and the limit for the annual external dose, which incorporates the contribution of the reactor, but also the intermediate nuclear waste storage, is set at 200 p.Sv per year on the NPP fence. * 3 - The atmospheric and liquid discharges of the Krško NPP are comparable to those of other similar nuclear installations in Europe. Except for H-3 discharges the discharges of other radionuclides are lower than the average discharges of similar NPPs. 1 R E K A S A V A POVZETEK V poglavju so predstavljeni rezultati meritev radioaktivnosti in ocena vplivov na okolje preko savske prenosne poti v okviru nadzornega programa NEK. V letu 2009 so bili izpusti v okolje primerljivi s tistimi v letu 2008. Edini radionuklid, ki ga sistematično merimo v okolju in je zagotovo vsaj delno posledica izpustov NEK, je tritij. Vpliv NEK pri drugih radionuklidih je v okolju nemerljiv. Ocena dozne obremenitve za prebivalstvo preko savske prenosne poti je manjša od 0,02 /.Sv na leto. UVOD Nadzorni program meritev na reki Savi obsega meritve v okolju in meritve tekočinskih izpustov na samem viru v NEK. Meritve v okolju omogočajo splošno oceno stanja na območju okoli NEK, oceno morebitnih vplivov sotočno od elektrarne in tudi vplivov zunanjih dogodkov, kot je bila černobilska nesreča. V ta namen se izvaja vzorčevanje in meritve vode, suspendirane snovi v vodi, sedimentov in vodne biote. Lokacije vzorčevanja so postavljene sotočno in protitočno od NEK, tako da je mogoče ločiti med zunanjimi vplivi in dejanskimi vplivi elektrarne. NEK pri normalnem obratovanju občasno kontrolirano izpušča v okolje tekočine iz izpustnih rezervoarjev. Tekočine z razmeroma nizkimi aktivnostmi izpuščajo v reko Savo skozi kanal bistvene oskrbne vode (ESW - Essential Service Water), ki je nad jezom elektrarne. Izpuščena radioaktivnost je zaradi redčenja s savsko vodo na vzorčevalnih lokacijah večinoma pod detekcijsko mejo meritev v okolju. Izjema je le tritij. Vplive v okolju je zato mogoče ocenjevati le posredno na podlagi neposrednih meritev izpustov (emisij) in z uporabo ustreznih modelov. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV V letu 2009 ni bilo sprememb glede lokacij vzorčevanja reke Save. Kontinuirno vzorčevanje vode je potekalo na treh lokacijah, in sicer v Krškem pred papirnico (3,2 km protitočno od NEK na levem bregu), v Brežicah (8,2 km sotočno od NEK in 400 m sotočno od starega mostu na levem bregu) in v Jesenicah na Dolenjskem (17,5 km sotočno od NEK na desnem bregu). Od leta 1997 deluje na referenčnem odvzemnem mestu Krško (v črpalni postaji za tehnološko vodo papirnice Vipap) kontinuirni vzorčevalnik. Meritve vzorcev s te lokacije se izvajajo kvartalno. Podobno deluje od leta 2000 na referenčnem mestu v Brežicah kontinuirno vzorčevanje vode. V Jesenicah na Dolenjskem vzorčevanje še vedno poteka ročno. Meritve vzorcev iz Brežic in Jesenic na Dolenjskem se izvajajo mesečno. Vzorčevanje je opravljal NEK, meritve vzorcev pa so opravljale neodvisne organizacije ZVD, IRB in IJS. Kontinuirna avtomatska vzorčevanja in meritve sestavljenih vzorcev savske vode so namenjena predvsem za določanje povprečne vsebnosti dolgoživih izotopov. Kontinuirno vzorčevanje ne omogoča ovrednotenja kratkoživih izotopov. Zato se neodvisno izvaja tudi vzorčevanje enkratnih vzorcev nefiltrirane vode (50-litrski vzorci). Iz rezultatov teh meritev lahko natančneje ocenimo koncentracije joda (I-131). Tako je potekal ločen odvzem enkratnih vzorcev vode v Krškem pod mostom, v Brežicah pod starim mostom in v Jesenicah na Dolenjskem. Vzorčevanje in meritve enkratnih vzorcev vode je opravil ZVD. Vzorčevanje talnih sedimentov je potekalo na šestih lokacijah, in sicer protitočno od NEK pod mostom (na levem bregu), pod jezom v NEK (desni breg), pri Pesju (na levem bregu), pri Brežicah (na levem bregu), pri Jesenicah na Dolenjskem (na desnem bregu) in na Hrvaškem v kraju Podsused. Vzorčevanja in meritve sedimentov so se podvajali (ZVD in IRB) na lokacijah Krško (pod mostom), v Brežicah in v Jesenicah na Dolenjskem. Ulov vzorcev rib je potekal na podobnih lokacijah, in sicer v Krškem, Brežicah, Jesenicah na Dolenjskem ter v Republiki Hrvaški v krajih Podsused in Otok. Meritve rib sta opravila ZVD in IRB. Vsebnost sevalcev gama v vzorcih se je določala z visokoločljivostno spektrometrijo gama po postopku, ki vključuje sušenje in homogenizacijo. S tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo je merjena vsebnost tritija (H-3) v vodnem destilatu savske vode, medtem ko se je vsebnost Sr-90/Sr-89 (glej točko (ii) na strni M-I) določala z radiokemično separacijo in štetjem na proporcionalnem števcu. Vzorčevanje reke Save in meritve ločimo glede na vrsto vzorcev: - vzorčevanje vode skupaj s fino suspendirano snovjo (količina vzorca vode je 50 litrov) in ločene meritve sušine vzorcev vod in filtrskega ostanka reke Save, ki se kot groba suspendirana snov predhodno odstrani iz vode s filtriranjem; - vzorčevanje talnih sedimentov, ki v glavnem vsebujejo fini pesek (količina vzorca okrog 180 g); vzorčevanje gibljivih sedimentov, ki vsebujejo več organske snovi, se od leta 2005 ne izvaja več; - vzorčevanje in meritve rib vrst mrena, plen, podust, sivi tolstolobik, bolen in jez s povprečno maso okrog 400 g (izmerjenih je bilo 12 rib); pred pripravo vzorcev se odstranijo repi in glave rib; dodatne meritve ribjih mladic in ločene meritve kosti in mišic odraslih rib se od leta 2006 ne izvajajo več. REZULTATI MERITEV V OKOLJU Voda in sedimenti Tabele z merskimi podatki so: T-1 do T-4 (ZVD, H-3 - IJS); T-5, T-6 (IRB); T-7, T-9, T-10, T-11, T-13, T-14 (ZVD, H-3 - IJS); T-15/p, T-16/p1, T-16/p2, T-16/p3, T-17/p, T-18 (IRB). Tabele z merskimi rezultati so na priloženi zgoščenki v datoteki Sava2009.pdf. H-3 V vseh jedrskih elektrarnah je radioaktivni izotop vodika tritij (H-3) prisoten v tekočinskih in atmosferskih izpustih. Poleg tega pa je H-3 tudi kozmogene narave. Nastaja v zgornji plasti atmosfere, pri jedrskih reakcijah visokoenergijskega kozmičnega sevanja na kisiku in dušiku. Tritij se veže v molekulo vode (HTO) in z dežjem pride do zemeljske površine. Večina tritija je razredčena v oceanih. Poskusne jedrske eksplozije v 50-tih in 60-tih letih prejšnjega stoletja so naravni inventar tritija povečale za dva velikostna reda. Tako je njegova vsebnost v deževnici na severni polobli narasla s 600 Bq/m3 na 150 000 Bq/m3 v letu 1963. Do danes je zaradi radioaktivnega razpada in prehoda v oceanske vode vsebnost H-3 v deževnici padla na okrog 1000 Bq/m3 [9]. Na sliki 1.1 so prikazane primerjave vsebnosti tritija v savski vodi na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Povprečna letna vsebnost H-3 v Brežicah (2,3 ± 0,5) kBq/m3 je skoraj trikrat večja kot je na referenčnem odvzemnem mestu Krško (pred papirnico) (0,87 ± 0,06) kBq/m3. Najvišje vrednosti mesečnih povprečij v Brežicah so bile v mesecih februarju in marcu (4,8 ± 0,4) kBq/m3 in (7,0 ± 0,4) kBq/m3, medtem ko so bile v tem obdobju vrednosti na referenčnem odvzemu Krško (0,5 ± 0,08) kBq/m3 in (0,69 ± 0,07) kBq/m3. Meritve tritija na lokacijah Brežice in Krško je opravil IJS. V Jesenicah na Dolenjskem so meritve IRB pokazale letno povprečje (1,3 ± 0,3) kBq/m3, z največjima vrednostima (2,9 ± 0,4) kBq/m3 in (3,4 ± 0,4) kBq/m3, prav tako v mesecih februarju in marcu. Razlike med referenčno lokacijo in lokacijami sotočno od NEK so podobne kot v preteklem letu. Povprečna letna vsebnost tritija v Brežicah (2,3 kBq/m3) je nižja kot v letih 2004 (4,0 kBq/m3), 2005 (6,3 kBq/m3), 2006 (5,9 kBq/m3), 2007 (8,5 kBq/m3) in podobna kot leta 2008 (2,1 kBq/m3). V letu 2009 so bile vsebnosti H-3 v povprečju višje za faktor 1,8 v Brežicah v primerjavi z vsebnostmi v Jesenicah na Dolenjskem. To je posledica dodatnega razredčenja vode zaradi pritokov Krke in Sotle, za kateri predpostavimo, da imata enako koncentracijo tritija kot Sava v Krškem. Pretok Save v Brežicah je bil najvišji v mesecu decembru (454 m3/s), letno povprečje je bilo 229 m3/s. Neposrednih korelacij med mesečnimi koncentracijami tritija in pretokom Save nismo opazili. Primerjava koncentracij H-3 v reki Savi (vodna sušina) 1,2E+04 1,0E+04 8,0E+03 6,0E+03 D m 3 H-3 Brežice 2009 H-3 Krško 2009 H-3 Jesenice 2009 Leto 2009 > O Slika 1.1: Primerjava vsebnosti tritija v savski vodi na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Lokacija Krško je glede na tok Save pred elektrarno in je zato referenčna. 2,0E+03 0,0E+00 I-131 Kratkoživi radioaktivni jod (I-131) je občasno prisoten v tekočinskih efluentih NEK, v nekaterih rekah pa ga je mogoče najti zaradi aplikacije tega izotopa v medicini. Povišane koncentracije joda je bilo mogoče izmeriti takoj po černobilski nesreči. Suhi ostanek po izparevanju vzorca vode I-131 je redno prisoten na vseh nadzornih mestih reke Save, tako protitočno od elektrarne kot sotočno v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Realnejše ocene lahko temeljijo le na enkratnih odvzemih nefiltrirane vode (vzorčevanje na tri mesece) in ne na sestavljenih vzorcih, ki so bili zbrani v obdobju enega meseca ali v trimesečnem obdobju. Povprečna letna vsebnost I-131 v enkratnih vzorcih na vzorčevalnih mestih je bila od (3,1 ± 2,0) Bq/m3 do (6,4 ± 3,0) Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu v Brežicah. Najvišja vrednosti (16 ± 4) Bq/m3 je bila izmerjena v tretjem četrtletju. Vrednosti so običajne in sistematičnih razlik, ki bi kazale na vpliv NEK, ni bilo zaznati. Prisotnost I-131 v rekah je tako posledica uporabe tega izotopa v medicini. Sedimenti V preteklosti je bil v sedimentih I-131 občasno prisoten v nizkih koncentracijah na nekaterih vzorčevalnih mestih. V letu 2009 jod ni bil izmerjen na nobeni lokaciji. Do leta 2005, ko se je vzorčeval tudi gibljivi sediment, so bile vsebnosti I-131 v talnem sedimentu v povprečju na splošno manjše kot v gibljivem sedimentu, ki vsebuje več organskih snovi. Cs-137 Radioaktivni izotop cezij je kot posledica globalne in regionalne kontaminacije (jedrski poskusi in nesreča v Černobilu) prisoten povsod v okolju. Najti ga je tudi v tekočinskih efluentih NEK. Suhi ostanek po izparevanju vzorca vode Rezultati meritev na večini odvzemnih mest so bili na meji kvantifikacije. Letna povprečna vrednost na referenčnem mestu v Krškem je bila < 0,3 Bq/m3, kar je v okviru negotovosti podobno kot v Brežicah (0,17 ± 0,3) Bq/m3. V preteklih letih se je povprečna koncentracija Cs-137 v Brežicah spreminjala od 0,25 Bq/m3 v letu 2003, 0,10 Bq/m3 v letu 2004, 0,08 Bq/m3 v letih 2005 in 2006, 0,07 Bq/m3 v letu 2007 in 0,04 Bq/m3 v letu 2008. Filtrski ostanek Cs-137 se običajno pojavlja v nekoliko višjih koncentracijah v filtrskem ostanku kot v vodni sušini. Na slikah 1.2 in 1.3 so prikazane primerjave rezultatov meritev Cs-137 na različnih odvzemnih mestih. Filtrski ostanek kaže v Brežicah podobno sliko kot v preteklem letu. V letnem povprečju (0,18 ± 0,2) Bq/m3 je v Brežicah vsebnost v okviru negotovosti enaka kot na referenčnem mestu Krško (0,35 ± 0,1) Bq/m3. Podobne vrednosti so izmerjene v Jesenicah na Dolenjskem (0,38 ± 0,1) Bq/m3. Najvišja posamična vrednost je bila izmerjena v decembru v Brežicah (1,4 ± 0,1) Bq/m3. Primerjava vrednosti z upoštevanjem velikih merskih negotovosti kaže, da je vpliv NEK nemerljiv. Cezij se slabo veže na grobo suspendirano snov (le nekaj odstotkov). V primeru da bi prišlo do večjega izpusta NEK, bi to najprej zaznali v povečani koncentraciji v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) in le manjši delež bi zaznali v filtrskem ostanku (v grobi suspendirani snovi). Primerjava koncentracij Cs-137 v reki Savi (filtrski ostanek) 2,0 1,5 1,0 ♦ Cs-137 Brežice 2009 X Cs-137 Krško 2008 ▲ Cs-137 Jesenice 2009 1 t i < D > O Leto 2009 Slika 1.2: Primerjava mesečnih vsebnosti Cs-137 v filtrskem ostanku (groba suspendirana snov) reke Save na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem 3,0 2,5 0,5 0,0 Primerjava Cs-137 v grobi suspendirani snovi reke Save (filtrski ostanek) 1 0,9 0,8 0,7 Krško pred papirnico -Brežice -Jesenice na Dolenjskem 0,6 IT 0,5 CT CO n: 0,4 rc tu 0,3 0,2 0,1 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Leto 2007 2008 2009 Slika 1.3: Primerjava povprečnih letnih vsebnosti Cs-137 v filtrskem ostanku (groba suspendirana snov) reke Save na lokacijah Krško, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Negotovosti povprečnih vrednosti so okrog 0,1 Bq/m3. 0 Enkratni vzorci nefiltrirane vode Zaradi visokih mej kvantifikacije Cs-137 pri enkratnih vzorcih nefiltrirane vode ne moremo primerjati koncentracije na različnih odvzemnih mestih. Iz merskih rezultatov, kjer je bil Cs-137 detektiran, lahko povzamemo le, da je povprečna koncentracija v okviru merske negotovosti na vseh odvzemnih mestih primerljiva. Sedimenti Povprečna aktivnost cezija v talnih sedimentih (IRB) je v Krškem (pod mostom) (2,4 ± 0,4) Bq/kg (z največjo vrednostjo (3,3 ± 0,5) Bq/kg), pod jezom NEK (2,7 ± 0,4) Bq/kg (z največjo vrednostjo (3,5 ± 0,6) Bq/kg), v Pesju (1,5 ± 0,3) Bq/kg (z največjo vrednostjo (2,1 ± 0,5) Bq/kg), v Brežicah (0,78 ± 0,2) Bq/kg (z največjo vrednostjo (1,1 ± 0,4) Bq/kg), v Jesenicah na Dolenjskem (2,2 ± 0,3) Bq/kg (z največjo vrednostjo (2,7 ± 0,6) Bq/kg) in v Podsusedu (0,68 ± 0,2) Bq/kg (z največjo vrednostjo (1,1 ± 0,3) Bq/kg). Rezultati meritev sedimentov, ki jih je izvedel ZVD, so v okviru merske negotovosti primerljivi meritvam IRB. Vsebnosti cezija v sedimentih so v okviru merske negotovosti na vseh odvzemnih mestih podobne. S slike 1.4 je razvidno, da se vsebnost cezija v sedimentu na vseh lokacijah z leti sistematično zmanjšuje. To je povezano z razpadom izotopa iz globalne kontaminacije ter z izpiranjem talnega sedimenta. Vpliva NEK v sedimentu ni mogoče zaznati. Na splošno ugotavljamo, da so koncentracije naravnih radionuklidov v sedimentih podobne, kot so v zemlji. To pa ne velja za umetne radionuklide, katerih koncentracije so v sedimentih zaradi izpiranja bistveno nižje kot v vrhnji plasti zemlje (običajna koncentracija cezija v zemlji je namreč nekaj deset bekerelov na kilogram). Primerjava Cs-137 vtalnem sedimentu Krško pred papirnico Pod jezom NEK Pesje ^^ Brežice Jesenice na Dolenjskem Podsused 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto 2005 2006 2007 2008 Slika 1.4: Primerjava vsebnosti Cs-137 v talnem sedimentu reke Save. Merske negotovosti so 0,5 Bq/kg. 5 0 Sr-90/Sr-89 Radioaktivni izotop stroncija je podobno kot cezij prisoten povsod v okolju in je posledica globalne kontaminacije. Delež stroncija v primerjavi s cezijem je bil zaradi vpliva Černobila na področju Slovenije skoraj zanemarljiv. Kot posledica poskusnih jedrskih eksplozij pa je bil used obeh radionuklidov na naši geografski širini primerljiv. Stroncij je redno prisoten v tekočinskih izpustih NEK, vendar so njegove aktivnosti 100-krat nižje od aktivnosti cezija. Suhi ostanek po izparevanju vzorca vode Večina stroncija je v sami vodi. Stroncij je v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) v 10-krat višjih koncentracijah kot cezij. Sr-90/Sr-89 se pojavlja v vodi na referenčnem mestu Krško v podobni povprečni koncentraciji (2,5 ± 0,3) Bq/m3 kot v nadzornem mestu v Brežicah (2,8 ± 0,2) Bq/m3 in v Jesenicah na Dolenjskem (2,8 ± 0,1) Bq/m3. Vrednosti so v okviru merske negotovosti podobne rezultatom iz zadnjih nekaj let (glej sliko 1.5). Težnja padanja koncentracije je povezana z razpolovno dobo stroncija, kar potrjujejo druge meritve v celotnem časovnem območju. Anomalija, ki smo jo zaznali leta 2007, še ni dokončno raziskana, vendar najverjetneje ni posledica dejanskih sprememb v okolju. Filtrski ostanek V grobi suspendirani snovi (filtrskem ostanku) je vsebnost Sr-90/Sr-89 navadno 10-krat nižja kot v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) in se giblje okrog 0,2 Bq/m3. Vsebnosti so podobne kot pri ceziju. Najvišja povprečna vsebnost je bila izmerjena v Krškem. Primerjava koncentracij stroncija v vodi (suhi ostanek po izparevanju vode) 6 Krško pred papirnico ■ Brežice ■Jesenice na Dolenjskem 5 4 3 2 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Slika 1.5: Primerjava povprečnih vsebnosti Sr-90/Sr-89 v vodi reke Save. Merske negotovosti so okrog 0,2 Bq/m3. 7 1 0 Enkratni vzorci nefiltrirane vode Vrednosti v enkratnih vzorcih so podobne kot v vzorcih filtrirane vode. Letna povprečja so od (2,4 ± 0,6) Bq/m3 do (2,8 ± 0,4) Bq/m3. Najvišja posamična izmerjena vrednost je bila v Brežicah (3,6 ± 0,2) Bq/m3. Vrednosti so približno 10-krat višje, kot so koncentracije cezija v nefiltrirani vodi. Sedimenti Pri meritvah IRB stroncij v talnih sedimentih ni bil merjen, razen na lokaciji Podsused, kjer je bila povprečna vrednost < 0,2 Bq/kg. Povprečne vrednosti, ki jih je izmeril ZVD, so se gibale okrog 0,15 Bq/kg. Vrednosti so primerljive z rezultati iz predhodnih let. Vsebnosti stroncija v talnih sedimentih so 10-krat nižje kot vsebnosti cezija. Cs-134, Co-58, Co-60, Mn-54, Ag-110m, Xe-133 Nekateri sevalci žarkov gama se redno pojavljajo v izpustih NEK (Cs-134, Co-58, Co-60, Mn-54, Ag-110m, Xe-133). V zadnjih nekaj letih je bil zaznan le Co-60, in sicer leta 2003 in 2006. V letu 2009 noben od naštetih radionuklidov ni dosegel meje detekcije. Vodna biota - ribe Tabele z merskimi podatki so: T-19, T-21, T-22 (ZVD); T-22/p1, T-24, T-25 (IRB). Cs-137 Analize celih rib, ulovljenih na lokacijah, od katerih je referenčna v Krškem, druge pa pod izpustom NEK, kažejo povprečne vsebnosti Cs-137 od (0,05 ± 0,03) Bq/kg do (0,09 ± 0,02) Bq/kg (meritve ZVD), Vrednosti so podobne kot v preteklih letih. IRB v ribah ni zaznal prisotnosti cezija. V vzorcih celih rib iz referenčnega odvzema in tudi v vzorcih iz nadzornih odvzemnih mest (meritve ZVD in IRB) ni bila zaznana prisotnost I-131, kar je podobno kot v preteklih letih. Glede na koncentracije joda v enkratnih vzorcih nefiltrirane vode (okrog 10 Bq/m3) bi teoretično pričakovali, da je koncentracija joda v ribah okrog 0,2 Bq/kg (upoštevajoč bioakumulacijski faktor Br = 0,02 m3/kg), kar je pod mejo detekcije. Stroncij je bil izmerjen v vseh vzorcih rib. Ločeno merjenje kosti in mišic rib se ne izvaja od leta 2005, zato primerjava med koncentracijami stroncija v vzorcih mišic in kosti rib ni mogoča. Stroncij se namreč v glavnem zadržuje v kosteh (1-2 Bq/kg), kjer so navadno vsebnosti dva velikostna reda višje kot v mišicah. Laboratorij IRB v ribah ni meril stroncija. V meritvah ZVD (cele ribe) se gibljejo povprečja po lokacijah od (0,24 ± 0,07) Bq/kg do (0,33 ± 0,1) Bq/kg, kar je v okviru negotovosti podobno kot v preteklih letih. VPLIV NEK NA VSEBNOSTI RADIONUKLIDOV V OKOLJU Vpliv na okolje preko savske prenosne poti smo ocenili na podlagi primerjave rezultatov emisijskih meritev (meritev vzorcev iz izpustnih tankov - WMT in kaluže uparjalnikov - SGBD), ki jih izvaja NEK, in rezultatov meritev vzorcev reke Save. Po podatkih NEK so bili največji izpusti opravljeni v prvem kvartalu (februar in marec), ko je bil mesečni izpust okrog 2,5 TBq tritija (letni izpust 7,3 TBq). Največji mesečni izpusti drugih radionuklidov (Co-58, Co-60 in Cs-137) so bili v aprilu. Njihova skupna izpuščena aktivnost je bila pet velikostnih redov nižja kot pri tritiju. Tritij je edini radionuklid, ki ga je mogoče sistematično spremljati v okolju in je nedvomno posledica izpustov NEK. Tritij lahko uporabljamo kot sledilec in preko njegove razredčitve ocenimo tudi koncentracije drugih radionuklidov, ki jih navadno ne zaznavamo v okolju. Na sliki 1.6 je prikazana korelacija med izračunanimi mesečnimi prirastki koncentracije H-3 in izmerjenimi prirastki koncentracije H-3 v Brežicah. Izračunane koncentracije so dobljene tako, da smo mesečni izpust H-3 delili z mesečno količino pretečene savske vode. Tako lahko predpostavimo, da je prišlo do popolnega mešanja vode na omenjeni lokaciji. Pri izmerjenih koncentracijah smo vzeli prirastek koncentracije v Brežicah v primerjavi z referenčnim mestom v Krškem. S slike 1.6 je razvidno, da obstaja močna korelacija med izpusti in prirastkom koncentracije H-3 v Savi predvsem na lokaciji v Brežicah. Zelo dobro so vidni dejanski povečani izpusti v prvem kvartalu in potrjujejo zanesljivost meritev efluentov. V Brežicah najverjetneje še ne pride do popolnega mešanja izpuščenih radionuklidov s savsko vodo. To je vidno na sliki 1.7, kjer so izmerjeni prirastki koncentracije sistematično večji kot izračunani prirastki ob predpostavki popolnega mešanja vode. Iz meritev lahko ocenimo razredčitveno razmerje DR (Dilution Ratio) v Brežicah. Razredčitveno razmerje DR je razmerje med koncentracijo tritija na nekem mestu pod izpustom (npr. v Brežicah) proti koncentraciji tritija na mestu s popolnim mešanjem vode: I-131 Sr-90/Sr-89 C DR = (1) kjer sta Cw,RL koncentracija na referenčni lokaciji (Bq/m3) in Cw,tot koncentracija na mestu popolnega mešanja (Bq/m3). Koncentracijo na mestu popolnega mešanja izračunamo iz izraza (2): A C = H-3 (2) Cw'tot F X t ( ) kjer sta AH-3 skupna letna izpuščena aktivnost tritija (Bq), produkt Fx t pa celotni letni volumen pretečene Save v kubičnih metrih. Vrednosti DR so lahko od 0 (na lokacijah, kjer še ni prišlo do mešanja), > 0 na lokacijah, kjer je mešanje nepopolno, do 1 pri popolnem mešanju. Na sliki 1.7 je narejena primerjava med izmerjenimi letnimi prirastki koncentracije in izračunanimi koncentracijami H-3 v Brežicah od leta 2003. Izračunane koncentracije tritija v Brežicah, dobljene iz celoletnega izpusta in povprečnega letnega pretoka Save, so v povprečju nekoliko nižje od izmerjenih letnih povprečnih vrednosti, kar pomeni, da do popolnega mešanja dejansko še ni prišlo. Razmerje obeh vrednosti je razredčitveno razmerje DR. Izmerjen povprečni letni prispevek koncentracije tritija v savski vodi zaradi vpliva NEK na odvzemnem mestu Brežice je bil (1,43 ± 0,5) kBq/m3, kar je podobno kot v predhodnem letu (slika 1.7). Izračunan prirastek koncentracije tritija na mestu popolnega mešanja Cw,tot je bil 1,02 kBq/m3. Tako je bilo v letu 2009 razredčitveno razmerje DR v Brežicah 1,4 ± 0,5. Dolgoletno povprečno razredčitveno razmerje DR (od 2002 do 2009) na vzorčevalni lokaciji ob levem bregu v Brežicah je 1,4 ± 0,4. V preteklem letu smo ocenili, da je razredčitveno razmerje 1,5 kar je v okviru merske negotovosti enako. Izračunani in izmerjeni prirastek koncentracije H-3 Slika 1.6: Primerjava med mesečnimi izmerjenimi prirastki koncentracije tritija v Brežicah in izračunanimi prirastki koncentracije. Izračunana koncentracija je dobljena iz mesečnih izpustov H-3 in pretoka Save (mesečni izpust / mesečna prostornina pretečene Save). V letu 2009 povprečna koncentracija tritija v črpališčih krškega in brežiškega vodovoda ni bila višja v primerjavi z letom poprej. Višja koncentracija tritija kot v letu 2008 je bila izmerjena v vrtini VOP-4 v prvi polovici leta, v obdobju večjih izpustov tritija v Savo. Primerjava koncentracij z upoštevanjem velikih merskih negotovosti kaže, da je vpliv NEK pri drugih umetnih radionuklidih nemerljiv. Cezij, stroncij in jod so prisotni na vseh merilnih mestih, vendar ni nobene neposredne korelacije z mesečnimi izpusti. Primerjava z meritvami od leta 1999 naprej kaže dokaj podobno situacijo glede umetnega radionuklida Cs-137, ki je povezan z rahlo pojemajočo černobilsko onesnaženostjo. Izračunani in izmerjeni prirastek koncentracije H-3 1,2E+04 1.0E+04 8,0E+03 6.0E+03 4,0E+03 2.0E+03 0,0E+00 2003 2004 2005 2006 Leto 2007 2008 2009 Slika 1.7: Primerjava med letnimi povprečnimi prirastki koncentracije H-3 v Brežicah in izračunanimi koncentracijami, dobljenimi na podlagi letnih izpustov in pretoka Save (letni izpust / letna prostornina pretečene Save) ob predpostavki popolnega mešanja OCENA LETNIH DOZ ZA SAVSKO PRENOSNO POT Izpostavitev prebivalstva se ocenjuje na podlagi neposrednih meritev izpustov (emisij) in z uporabo ustreznih modelov. V letu 2003 je bila izdelana metodologija in model za oceno doz pri izpostavitvi prebivalcev [7]. V začetku leta 2009 je bila opravljena revizija tega modela z naslovom Izpostavitve referenčne skupine prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NEK v reko Savo - Nova referenčna lokacija, IJS-DP-10114 (2009) [8]. V metodologiji so identificirane glavne prenosne poti, načini izpostavitve in referenčne skupine za Slovenijo in Hrvaško. Za modelno oceno obremenitev, ki bi jih lahko prinesle zgolj prenosne poti, ki potekajo preko Save, je bila izbrana kot referenčna skupina brežiških športnih ribičev in članov njihovih družin (to je tista skupina, ki potencialno prejme najvišje doze). Za oceno vplivov izpuščenih radioaktivnosti v okolje ob normalnem obratovanju jedrskega objekta smo upoštevali tri starostne skupine: < 1 leto, 7-12 let in odrasli > 17 let, ki smo jih privzeli tudi v tej metodologiji. Metodologija je uporabna le za celoletno vrednotenje vplivov in ne pri ocenjevanju večletnega vpliva (večletni depozit in radioaktivni razpad nista upoštevana). Prvotne ocene so predpostavljale, da so referenčna skupina ribiči, ki ribarijo pri Brežicah, kjer naj bi bilo popolno mešanje izpuščene radioaktivnosti v reko Savo. Kasneje je bilo ugotovljeno, da ribiči pogosto ribarijo znatno bližje NEK, kjer je mešanje še nepopolno. V revidiranem modelu je dodana nova referenčna lokacija za ribiče (levi del struge, 350 m pod jezom NEK), ki je prikazana na sliki 1.8. Za to skupino se upošteva drugo razredčitveno razmerje DR, saj na tem mestu ne prihaja do popolnega mešanja s savsko vodo. V študiji [8] je ocenjeno, da je koncentracija izpuščenih radionuklidov na tem mestu trikrat večja (DR = 3 ± 2) od koncentracije na mestu popolnega mešanja reke. Revizija modela je prav tako ugotovila, da tudi na stari referenčni lokaciji v Brežicah še ne pride do popolnega mešanja Save, kjer naj bi bilo razredčitveno razmerje DR 1,5. VHODNI PODATKI ZA OCENO PREJETIH DOZ V tabeli 1.1 je prikazan inventar letnih izpustov NEK v obdobju zadnjih sedem let. V tabeli so navedeni tudi vsi pomembni radionuklidi, ki bi potencialno lahko bili v izpustnih vodah. Iz tabele je razvidno, da je največ izpuščenega H-3 (tritija), vendar je z vidika radiotoksičnosti nepomemben. Pomembna sta aktivacijska produkta Co-60 in Co-58 ter fisijski produkti Cs-134, Cs-137 in Sr-90. Od naštetih radionuklidov v izračunih doz žlahtnih plinov Xe-131m, Xe-133, Xe-133m, Xe-135, Kr-85m in drugih zelo kratkoživih radionuklidov nismo upoštevali, ker pri ingestiji niso pomembni. Vpliva C-14, ki je posledica tekočih efluentov NEK, na referenčno skupino prebivalstva ne moremo ovrednotiti, ker se meritve C-14 v okviru obratovalnega nadzora ne izvajajo. Za izračun doz v letu 2009 so bili uporabljeni naslednji vhodni podatki: - podatki o letnem izpustu radionuklidov iz poročil NEK (tabela 1.1); - povprečni pretok Save v Brežicah v tem obdobju (229 m3/s); - razredčitveno razmerje na novi referenčni lokaciji (350 m sotočno od jeza NEK) DR = 3 ± 2 in v Brežicah DR = 1,4 ± 0,4 (dolgoletno povprečno razredčitveno razmerje od 2002 do 2009, dobljeno iz meritev tritija); - povprečna koncentracija suspendirane snovi (0,02 kg/m3); - zaradi konservativnosti smo predpostavili maksimalno izpostavljenega posameznika (ekstremno porabo). PRENOSNE POTI IN FAKTORJI PORABE Od številnih možnih prenosnih poti so za prebivalce v okolici NEK kot najverjetnejše evidentirane tiste, ki so navedene v tabeli 1.2. Po dostopnih informacijah napajanje živine in zalivanje pridelkov z rečno vodo nista značilnosti tega področja, zato ju nismo podrobneje analizirali. Direktno pitje rečne vode prav tako ni realno zaradi onesnaženosti reke. Ocenjena je tudi izpostavitev pri plavanju v reki Savi, vendar se ta prenosna pot zdi malo verjetna, saj je savski breg pod NEK težko dostopen in neprijazen. Mnogo verjetnejše je kopanje v reki Krki. Analiza izpostavitev je pokazala, da do najvišjih izpostavitev pride zaradi zadrževanja na bregu in uživanja rečnih rib. Oboje je značilno za ribiče, ki so v našem primeru referenčna (kritična) skupina. Podrobni podatki o navadah ribičev so bili dobljeni od gospodarja Ribiške družine Brestanica-Krško. Ta družina šteje 150 članov, od tega je bilo v letu 2002 aktivnih 120. Po informacijah gospodarja ribiške družine morda tretjina ribičev uživa ujete ribe. Ti ribiči so referenčna skupina, ki šteje 36 ljudi. Za oceno izpostavljenosti pri pitju savske vode (malo verjetna prenosna pot) so uporabljeni podatki za letno porabo Evropske unije in slovenske zakonodaje: 260 L (< 1 leto), 350 L (mladinci 7-12 let) in 750 L (odrasli > 17 let). Tabela 1.1: Razširjeni inventar izpustov do leta 2009. Emisijske vrednosti so vzete iz meritev NEK. Radiouklid 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 (Bq na leto) (Bq na leto) (Bq na leto) (Bq na leto) (Bq na leto) (Bq na leto) (Bq na leto) H-3 1,03E+13 1,1E+13 1,9E+13 1,27E+13 2,18E+13 7,03E+12 7,33E+12 Na-24 - - - - - Cr-51 - - - - - 6,72E+04 Mn-54 5,62E+5 7,2E+04 - 1,11E+06 1,13E+06 2,51E+06 6,87E+05 Fe-55 1,03E+8 7,0E+07 3,9E+06 2,48E+06 1,39E+07 1,66E+06 1,06E+07 Fe-59 - - - - - Co-57 - - - - - Co-58 7,16E+7 1,3E+08 1,3E+07 1,26E+08 5,24E+07 5,29E+07 2,48E+07 Co-60 1,27E+8 3,6E+07 3,5E+07 3,99E+07 2,29E+07 8,44E+06 1,03E+07 Zn-65 - - - - - Se-75 - - - - - Sr-85 - - - - - Sr-89 - - - - - Sr-90 2,46E+5 1,1E+05 1,4E+05 1,09E+05 1,56E+05 8,50E+03 5.16E+05 Y-92 - - - - - Zr-95 2,84E+6 7,0E+05 - 1,26E+06 1,55E+06 1,50E+05 4,68E+04 Nb-95 2,84E+6 7,0E+05 5,9E+04 1,26E+06 1,55E+06 Nb-97 2,00E+6 - - - - Mo-99 - - - - - Tc-99m - - - - - Kr-85 - - - - - Kr-85m - - - - - Kr-87 - - - - - Kr-88 - - - - - Rb-88 - - - - - Ru-103 - - - - - Ru-106 - - - - - Ag-110m 2,77E+6 - 2,8E+05 8,02E+05 1,03E+07 1,74E+06 6,04E+06 Sn-113 - - - - - Sb-124 - - - - - Sb-125 3,35E+7 1,5E+05 5,3E+05 - - Te-123m - - - - - Te-125m - - - - - Te-127m - - - - - Te-129m - - - - - Te-132 - - - - - I-129 - - - - - I-131 - 6,6E+05 - - 1,67E+06 8,43E+04 4,30E+05 I-132 - - - - - I-133 - - - - 8,42E+04 5,00E+05 I-134 - - - - - Cs-134 1,91E+5 - 7,9E+04 2,79E+05 6,73E+05 1,58E+05 7,46E+05 Cs-137 1,49E+7 7,7E+07 6,0E+06 1,89E+07 2,89E+07 5,90E+06 9,20E+06 Cs-136 - - - - - Cs-138 - - - - - Xe-131m - - - - - Xe-133 - 2,5E+08 2,4E+07 4,95E+08 1,92E+08 6,79E+05 1,46E+07 Xe-133m - - - - - Xe-135 - - - - - 1,20E+06 Xe-135m - - - - - Ba-140 - - - - - La-140 - - - - - Ce-141 - - - - - Ce-144 - - - - - Hg-203 - - - - - Slika 1.8: Nova in stara referenčna lokacija za ribolov. Stara lokacija je 7,7 km sotočno od jezu NEK, nova pa 350 m od jezu. Tabela 1.2: Načini in poti izpostavitve v okolici NEK - savska prenosna pot Način izpostavitve Pot izpostavitve Verjetnost izpostavitve zunanje obsevanje zadrževanje na bregu plavanje zelo verjetno malo verjetno ingestija ribe rečna voda pitna voda iz Save (Zagreb) napajanje živine (meso, mleko) zalivanje pridelkov zelo verjetno malo verjetno malo verjetno ni značilnost področja ni značilnost področja EFEKTIVNE LETNE DOZE Ocene efektivnih doz, narejenih na podlagi realnih izpustov NEK in ob predpostavkah največje porabe (ekstremna poraba in maksimalni čas zadrževanja na obrežju iz preglednice 1.3), dajo vrednosti do (0,007 ± 0,002) ^Sv na leto na stari referenčni lokaciji v Brežicah. Na novi referenčni lokaciji (350 m sotočno od NEK) z modelom dobimo vrednosti do (0,014 ± 0,01) ^Sv na leto. Negotovosti smo ocenili iz negotovosti razredčitvenega razmerja. Doza za standardno prenosno pot (preglednica 1.3 in 1.4) je podobna, kot smo jo ocenili v letu 2008. Na slikah 1.9 in 1.10 so deleži prispevkov posameznih radionuklidov, ki največ prispevajo k prejeti dozi pri standardni prenosni poti. Pri zadrževanju na bregu je praktično celotna obremenitev zaradi Co-60 in Co-58. K prejeti dozi pri ingestiji rib največ prispeva Cs-137 (59 %), medtem ko je prispevek H-3 30 % . V primeru upoštevanja prenosne poti pitja savske vode postane dominanten prispevek H-3 (100 %). V poročilu IJS-DP-10114 [8] je bilo ugotovljeno, da je prenosna pot pitja rečne vode malo verjetna. Preglednica 1.3: Efektivna letna doza posameznika iz referenčne skupine prebivalstva v Brežicah za leto 2009, pri čemer upoštevamo maksimalno izpostavljenega posameznika (ekstremna poraba) Prenosna pot Starostna skupina Standardna Brežice (rečni breg in ingestija rib) Pitje savske vode Brežice odrasli (>17 let) 0,007 |Sv 0,02 |Sv mladinci (od 7 do 12 let) 0,002 |Sv 0,01 |Sv dojenčki (<1 leto ) 0 |Sv 0,02 |Sv Preglednica 1.4: Efektivna letna doza posameznika iz referenčne skupine prebivalstva na novi referenčni lokaciji 350 m pod jezom za leto, pri čemer upoštevamo maksimalno izpostavljenega posameznika (ekstremna poraba) Prenosna pot Starostna skupina Standardna 350 m pod jezom (rečni breg in ingestija rib) Pitje savske vode Brežice odrasli (>17 let) 0,014 |Sv 0,04 |Sv mladinci (od 7 do 12 let) 0,005 |Sv 0,02 |Sv dojenčki (<1 leto) 0 |Sv 0,05 |Sv Rečni Breg 1 % 3 % 49 % □ Co-58 □ Co-60 ■ Cs-137 □ H-3 □ Ostalo 47 % Slika 1.9: Prispevki posameznih radionuklidov k zunanji dozi pri zadrževanju na rečnem bregu. Največ prispevata Co-58 in Co-60. Slika 1.10: Prispevki posameznih radionuklidov k efektivni dozi zaradi ingestije rib. Največ prispeva Cs-137. SKLEPI Edini radionuklid, ki ga sistematično merimo v okolju in je zagotovo vsaj delno posledica izpustov NEK, je tritij (H-3). V letu 2009 so bili izpusti tritija v okolje primerljivi z letom poprej. Vpliv NEK pri drugih radionuklidov je v okolju nemerljiv. Glede na podatke o količini izpustov NEK bi takoj za tritijem morali zaznati Co-58 in Co-60. Kobaltovih izotopov v letu 2009 nismo zaznali. Vsebnosti cezija in stroncija sotočno od NEK zelo verjetno nista posledica vpliva NEK, ampak neenakomerne globalne kontaminacije. Prisotnost joda je posledica uporabe tega izotopa v terapevtske in diagnostične namene v bolnišnicah. Na podlagi izmerjenih izpustov NEK za leto 2009 in upoštevanja ustreznih razredčitev, ki smo jih uporabili v modelski oceni, lahko sklenemo, da je efektivna doza referenčne skupine na kateri koli referenčni lokaciji sotočno od NEK zaradi savske prenosne poti nižja od 0,02 ^Sv na leto. REFERENCE [3] ZVISJV - Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradno prečiščeno besedilo UPB-2, Uradni list RS 102/2004, 12306) [4] Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2), Uradni list RS 49/2004, 2843 [5] International Basic Safety Standards for Protection against Ionizing Radiation and for the Safety of Radiation Sources, BSS No. 115, IAEA, Dunaj, 1996 Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja, Zbirka o varnosti št. 115, MAAE, Dunaj, 1996 [6] EU Council Directive 96/29/EUROATOM of May 13, 1996; Official Journal of the European Communities, OJ No. 159, 29. 6. 1996, p.1 [7] Izpostavitve prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NE Krško v reko Savo, IJS-DP-8801 (2003) [8] Izpostavitve referenčne skupine prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NEK v reko Savo - Nova referenčna lokacija, IJS-DP-10114 (2009) [9] Radiation Protection No 152, EU Scientific Seminar 2007, "Emerging Issues on Tritium and Low Energy Beta Emitters", Proceedings of a scientific seminar held in Luxembourg on 13 November 2007 2 V O D O V O D I I N Č R P A L I Š Č A POVZETEK Vzorčevani viri vodovodne vode in črpališč vodovodov v Brežicah in Krškem so bili v letu 2009 enaki kot v preteklih letih. V odvzetih vzorcih so bile določene vsebnosti naravnih in umetnih radionuklidov (H-3, Sr-90/Sr-89 in Cs-137, 1-131 ni bil zaznan). Prav tako je bila določena vsebnost radionuklidov v podtalnicah znotraj ograje NEK in v vrtinah nizvodno po toku reke Save. Enako kot v preteklih letih tudi v letu 2009 vpliva NEK v vodovodih in črpališčih v okolici NEK ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti. Na podlagi izmerjenih vrednosti je bila ocenjena letna doza za tri referenčne skupine prebivalstva, ki uporabljajo vodo iz vodovodov in črpališč za pitje, poleg tega je bila ocenjene doza, če bi vodo iz vrtine E1 v NEK uporabljali kot pitno vodo. Ocenjene letne doze zaradi prispevka umetnih radionuklidov v brežiškem vodovodu so približno 1 % in v krškem vodovodu 1,3 % celotne ocenjene letne doze zaradi vsebnosti vseh radionuklidov, tako umetnih kot naravnih. Četudi bi za pitje uporabljali vodo iz podtalnice v neposredni okolici NEK, je letna doza zaradi prispevka umetnih radionuklidov le približno 2,7 % celotne ocenjene doze. Celotne ocenjene doze zaradi uporabe teh vodnih virov za pitje so znatno pod mejnimi vrednostmi, kot jih navaja uredba UV2 [4]. UVOD Namen vzorčevanja in analiz mesečnih sestavljenih vzorcev vode iz črpališč in zajetij je nadzor najpomembnejših vodnih virov pitne vode v okolici NEK. Z analizami ugotavljamo vsebnost naravnih in umetnih radionuklidov ter s tem sklepamo na morebitni prispevek zaradi obratovanja NEK. Lokacije in obseg so določene v letnem programu nadzora za pitno vodo, ki ga pripravi upravni organ. Vzorčevalna mesta so izbrana tako, da so vključena črpališča vodovodov, za katera ni izključena možnost, da se napajajo iz reke med izlivom in točko mešanja. Za primerjavo je bil odvzet in analiziran tudi vzorec vode na referenčni lokaciji (vodovod Ljubljana). Od sredine preteklega stoletja je tudi splošno prebivalstvo, ki prihaja v stik z radioaktivno kontaminacijo v okolju, izpostavljeno sevanju iz virov umetne radioaktivnosti, ki je posledica nekdanjih jedrskih zračnih poskusov in jedrske nesreče v Černobilu. V skladu z zahtevami pravilnika JV10 [2] ovrednotimo sevalne obremenitve za tri starostne skupine, in sicer za enoletnega otroka, desetletnega otroka in odraslo osebo. Pri tem upoštevamo dozne pretvorbene faktorje (predvidena efektivna doza na enoto vnosa zaradi zaužitja h(g)j,ing za posameznike iz prebivalstva) iz tabele 1 v uredbi UV2 za starostne skupine < 1 leta, 7-12 let ter > 17 let. Pri izračunih upoštevamo, da odrasla oseba letno zaužije 0,75 m3 vode, desetletni otrok 0,35 m3 vode in enoletni otrok 0,26 m3 vode. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Obseg, način in pogostost vzorčevanja ter zahteve za merilne postopke in opremo pri nadzoru določa Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10) [2]. V prilogi, ki določa zasnovo letnega programa nadzora radioaktivnosti v okolju jedrske elektrarne, so za pitno vodo predpisane kontrolne meritve z visokoločljivostno spektrometrijo gama ter specifični analizi na vsebnost stroncija (Sr-90/Sr-89) in tritija (H-3). Izpeljane vrednosti koncentracij (IK) posameznih radionuklidov v pitni vodi so navedene v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2), Tabela 4, in povzete v Poročilu NEK za leto 2008 (Tabela 2.1). Kot določa Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10) [2] so metode vzorčevanja, priprave vzorcev in meritev izbrane tako, da je za sevalce beta in gama detekcijska meja pod tridesetino mejnih vrednosti kontaminacije za pitno vodo, ki so določene v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2) [4]. Metode vzorčevanja, meritev in analiz so podrobno opisane v naslednjih dokumentih: Zbiranje vzorcev pitnih, površinskih in podtalnih vod (LMR-DN-05), Priprava sušine vzorcev vod (LMR-DN-06), Visokoločljivostna spektrometrija gama v laboratoriju (LMR-DN-10), Določanje stroncija z beta štetjem (SDN-O2-STC(01)), Vzorčenje in priprava vzorcev za določitev tritija (LSC-DN-06) in Meritev, analiza in izračun vsebnosti tritija (LSC-DN-07). VZORČEVALNA MESTA Vzorčevanje vodovodov, črpališč in podtalnice je potekalo v skladu s postopkom Izvedba programov Rednega nadzora radioaktivnosti v okolici NE Krško in v Republiki Sloveniji (LMR-OP-02). V letu 2009 se je vzorčevanje izvajalo na naslednjih lokacijah: 1. Enkratni četrtletni vzorci: - vodovod Krško (bencinski servis Petrola Krško) - vodovod Brežice (bencinski servis Petrola Brežice) - vodovod Ljubljana (referenčna lokacija - enkratno vzorčevanje) 2. Mesečni sestavljeni vzorci črpališč vodovodov: - črpališče Brege, 1,4 km od jeza NEK, 1,1 km od Save - črpališče Drnovo, 3,1 km od jeza NEK, 2,3 km od Save - vodovod Spodnji Stari Grad, levi breg Save, 2,8 km od Save - vodovod Brežice, levi breg Save, 2,5 km od Save - črpališče Brežice - Glogov Brod VT1, 3,2 km od Save V črpališčih Drnovo, Brege in Brežice - Glogov Brod VT1 ter na odvzemnem mestu vodovod Spodnji Stari Grad so nameščeni avtomatski vzorčevalniki. Vzorčevanje vode iz vodovoda Spodnji Stari Grad poteka iz hiše Spodnji Stari Grad 14. Dnevni nadzor so opravljali nadzorniki črpališč ali pa uporabniki pitne vode. 3. Podtalnica Vzorčevanje podtalnice v neposredni okolici elektrarne je potekalo na dveh mestih: - vrtina E1 znotraj vzhodne ograje NEK (četrtletni vzorci) - vrtina VOP-4 na levem bregu Save, Vrbina, približno 600 m nizvodno od jezu NEK in približno 50 m od struge Save (mesečno vzorčevanje, samo analiza tritija) Vzorčevanje na Hrvaškem se opravlja v dveh vrtinah v bližini Zagreba: - Medsave, 22 km od NEK, 0,1 km od Save - Šibice, 22 km od NEK, 1 km od Save REZULTATI MERITEV Tabele z merskimi rezultati so na priloženi zgoščenki v datoteki VodovodiCrpalisca2009.pdf. H-3 Najvišje vrednosti H-3 so bile izmerjene v črpališčih Brege, Drnovo, Spodnji Stari Grad in vodovodu Krško. Najvišje mesečno povprečje je bilo izmerjeno novembra v črpališču Brege (1895 ± 160) Bq/m3. Izmerjeno letno povprečje v črpališču Brege (1428 ± 50) Bq/m3 je višje od izmerjenega povprečja v črpališču Drnovo (1272 ± 40) Bq/m3, medtem ko je letno povprečje, izmerjeno v Spodnjem Starem Gradu, nižje: (848 ± 59) Bq/m3. Izmerjene vrednosti v črpališču Brežice in v vodovodu v Brežicah so nižje. Najvišja mesečna povprečja v črpališču Brežice in v vodovodu v Brežicah so bila prav tako izmerjena novembra, in sicer (469 ± 114) Bq/m3 v vodovodu Brežice in (395 ± 41) Bq/m3 v črpališču Brežice. Izmerjeno letno povprečje v vodovodu Brežice je bilo (191 ± 40) Bq/m3, v črpališču Brežice pa (93 ± 33) Bq/m3. Izmerjeno letno povprečje četrtletnih vzorcev vodovoda na bencinskem servisu Petrol v Krškem je bilo (1212 ± 65) Bq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa (119 ± 49) Bq/m3. Najvišje vrednosti četrtletnih vzorcev sta bili v obeh primerih izmerjeni v zadnji četrtini leta: na bencinskem servisu v Krškem (1403 ± 116) Bq/m3 in bencinskem servisu v Brežicah (222 ± 21) Bq/m3. Izmerjena vsebnost H-3 v ljubljanskem vodovodu je bila manjša od 500 Bq/m3. H-3 (mesečni sestavljeni vzorci) 3000 2500 2000 jic ar r 1500 1000 500 ♦ Brege -■— Drnovo -a— Spodnji Stari Grad -X— Brežice -*—Glogov Brod ^ .Z? > N ^ ^ ^ ^ j? A* ČT A* C- t? Leto 2009 0 Slika 2.1a: Koncentracija H-3 v mesečnih sestavljenih vzorcih iz črpališč, vodovodov in podtalnic ter mesečni izpusti H-3 v Savo H-3 (mesečni vzorci) 3000 - 2500 - 2000 - m (B ® 1500- Š. 1000 500 3,0 -■ 2,5 2,0 -■1,5 -■1,0 0,5 0,0 vrtina VOP-4 izpust NEK / y y / ^ y y . y s s * ^ ^ j? J> $ y ^ / / 1 n n c ;0 !!! O 0 a (/} 5 - 4 - 1 - Mesec v letu 2009 Slika 3.7: Mesečne koncentracije Sr-90/Sr-89 v padavinah v Ljubljani, Bregah, Krškem in Dobovi 8 7 6 3 2 0 Leto Slika 3.8: Letne koncentracije Sr-90/Sr-89 v padavinah v Ljubljani, Bregah, Krškem in Dobovi od leta 2002 naprej 6 Tipične vrednosti so nižje od 2 Bq/m3. Za primerjavo, letno povprečje za Be-7 v Krškem je 770 Bq/m3. Cezij Cs-137 Mesečne koncentracije Cs-137 v padavinah v Bregah, Krškem, Dobovi in v Ljubljani so prikazane na sliki 3.9. Najvišje koncentracije Cs-137 v padavinah so bile izmerjene marca in oktobra v Dobovi, vendar je treba poudariti, da so vse vrednosti nizke, reda velikosti 0,5 Bq/m3, medtem ko je tipična vrednost za Be-7 nekaj 100 Bq/m3. Letne koncentracije Cs-137 v padavinah od leta 2002 prikazuje slika 3.107. Mesec v letu 2009 Slika 3.9: Mesečne koncentracije Cs-137 v padavinah v Ljubljani, Bregah, Krškem in Dobovi Leto Slika 3.10: Letne koncentracije Cs-137 v padavinah v Ljubljani, Bregah, Krškem in Dobovi od leta 2002 naprej Izmerjene koncentracije Cs-137 v padavinah v letu 2005 v okolici NEK ter meritve suhega useda v Ljubljani v tem letu (slika 3.12) ne potrjujejo povišane vrednosti Cs-137 v padavinah, zato tega povišanja ne moremo pripisati zračnim izpustom iz NEK ali iz drugih jedrskih objektov. 7 Suhi usedi V vzorcih suhega useda so bili v letu 2009 prisotni Be-7, K-40, Cs-137 ter potomci uranove in torijeve razpadne vrste. Mesečni suhi usedi Cs-137 v Ljubljani in okolici NEK so prikazani na sliki 3.11. Največji usedi so bili izmerjeni v spomladanskih mesecih. Vendar lahko tudi tu ugotovimo, da so vse vrednosti nizke, reda velikosti 0,05 Bq/m2. Za primerjavo naj navedemo, da so tipične vrednosti za suhi used Be-7 nekaj 10 Bq/m2. Mesec v letu 2009 Slika 3.11: Mesečni suhi used Cs-137 v Ljubljani, v širši in ožji okolici NEK ter na vzorčevalnem mestu 6 Slika 3.12 prikazuje letni suhi used Cs-137 v okolici NEK in v Ljubljani od leta 1996 do 2009. Lepo je razvidno padanje usedov z leti (približno eksponentno). To kaže na dejstvo, da je glavi prispevek k usedu resuspenzija Cs-137 iz černobilskega onesnaženja. Leto Slika 3.12: Letni suhi used Cs-137 (Bq/m2) v širši okolici NEK (vzorčevalna mesta 2-6) in v Ljubljani v letih 1996-2009 Na sliki 3.13 so prikazane količine letnih padavinskih in suhih usedov Cs-137 in naravnih radionuklidov v Ljubljani, Bregah, Krškem in Dobovi ter na vzorčevalnih mestih okrog NEK. S slike je razvidno, da je potek useda v grobem enak za vse radionuklide in za vsa vzorčevalna mesta. Padavinski used Suhi used 1.0E+03 1.0E-03 U-238 Ra-226 PB-210 Ra-228 Th-228 -K-40 Be-7 Cs-137 Slika 3.13: Letni usedi Cs-137 in naravnih radionuklidov na različnih lokacijah okrog NEK in v Ljubljani v letu 2009 1.0E+01 1.0E-01 Na sliki 3.14 so za primerjavo prikazane sezonske vrednosti suhega useda Be-7 od leta 2000 naprej (širša okolica NEK). S slike je razvidno, da je v zimskem času znatno manj suhega useda. -2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Mesec v letu Slika 3.14: Mesečni suhi used Be-7 v širši okolici NEK v letih 2000-2009 Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija OCENA VPLIVOV Oceno vplivov radioaktivnega useda ovrednotimo z zunanjo in ingestijsko dozo. Zunanja doza Efektivne zunanje doze ocenimo s produktom letnega useda in doznega faktorja [4] za posamezen radionuklid ob predpostavki štiriurnega zadrževanja na prostem. V tabeli 3.2 so povzete sumarne vrednosti zunanjih doz. Tabela 3.2: Zunanje doze zaradi letnega useda v letu 2009 pri predpostavki zadrževanja na prostem 4 ure na dan Doza (|Sv)] Radionuklidi Okolica NEK Ljubljana ODRASLI OTROCI DOJENČKI UMETNI 0,0002 0,0002 VSI 0,09 0,12 Iz tabele 3.2 je razvidno, da je zunanja doza za umetne radionuklide enaka za prebivalce Ljubljane (referenčna lokacija) kot za prebivalce v okolici NEK. Iz tega izhaja, da prebivalci, ki živijo v okolici NEK, zaradi usedov umetnih radionuklidov iz NEK niso izpostavljeni dodatnemu zunanjemu sevanju. Ingestijska doza Efektivne ingestijske doze8 zaradi useda radionuklidov na rastlinje ocenimo z naslednjim izrazom: Doza = Cv4 ■ f • m (3) kjer oznake pomenijo: Cv,d / (Bq/kg) koncentracija radionuklidov v masi 1 kg sveže rastline, ki jo zaužije človek fd / (Sv/Bq) dozni faktor za posamezen radionuklid m / kg masa zaužitega rastlinja V izračunu ingestijske doze smo za maso rastlinja, ki ga človek zaužije letno, privzeli vrednosti 25 kg 15 kg 2,5 kg Vsebnost radionuklidov v rastlinju zaradi useda radionuklidov v primeru dolgotrajnega odlaganja ocenimo z izrazom [16]: 8 Commited effective dose Odrasli Otroci (7-12 let) Dojenčki (do 1 leta) d a [1 - exp(- A • te )] Cv,d =-A-exp(-A th) Ae kjer oznake pomenijo: Cv,d / (Bq/kg) d / (Bq m 2 d-1) a/ (m2/kg) A / d-1 te / d A/ d-1 A / d-1 th / d koncentracija radionuklidov v masi 1 kg sveže rastline, ki jo zaužije človek hitrost depozicije delež površine, ki jo zavzema 1 kg pridelka efektivna razpadna konstanta za zmanjševanje aktivnosti v pridelku, ki je enaka A= A + A čas izpostavitve rastline depoziciji razpadna konstanta izotopa hitrost zmanjševanja radioaktivnosti na površini zaradi raznih efektov čas med pobiranjem rastline in njenim zaužitjem Izhodiščne vrednosti parametrov so: Parameter Vrednosti parametrov [15] a A te th 0,3 m2/kg 0,05 d-1 60 d 14 d Rezultati ocenjenih ingestijskih doz zaradi usedov radionuklidov na rastlinje so zbrani v tabeli 3.3. Tabela 3.3: Ingestijske doze zaradi letnega useda v letu 2009 za odrasle, otroke in dojenčke Doza (^Sv)] Radionuklidi Okolica NEK Ljubljana ODRASLI (od 17 leta) UMETNI 0,02 0,01 VSI 24 32 OTROCI (od 7 do 12 let) UMETNI 0,02 0,01 VSI 41 52 DOJENČKI (do 1 leta) UMETNI 0,068 0,025 VSI 190 230 Iz tabele 3.3 je razvidno, da sta dozi za umetne radionuklide, ki ju odrasli in otroci v okolici NEK prejmejo zaradi uživanja rastlinja, višji za 0,01 ^Sv od tistih, ki ju odrasli in otroci prejmejo v Ljubljani. Pri dojenčkih je ta razlika nekoliko višja. K skupni ingestijski dozi v okolici NEK od merjenih radionuklidov največ prispeva used Pb-210, ki je naravni radionuklid. Skupna doza (vsota zunanje in ingestijske doze9) zaradi umetnih radionuklidov v usedu za prebivalce v okolici NEK je v letu 2009 tako ocenjena na (0,02 ± 0,002) ^Sv za odrasle in otroke ter (0,068 ± 0,008) ^Sv za dojenčke. V primerjavi z dozo, ki jo prejmejo prebivalci zaradi naravnih radionuklidov, ne glede na to, da je nizka, so prispevki umetnih radionuklidov zanemarljivi. SKLEP Analiza ocenjenih doz zaradi radionuklidov v usedu pokaže, da prispevki umetnih radionuklidov v usedu ne vplivajo na skupno letno dozo prebivalcev v okolici NEK. V primerjavi z dozo naravnih radionuklidov so ti prispevki zanemarljivi. Zanemarljivi pa so tudi v primerjavi z avtorizirano mejo za prebivalstvo, ki je 50 ^Sv na leto. Ugotavljamo torej, da je prispevek doze zaradi delovanja Nuklearne elektrarne Krško na okoliško prebivalstvo zanemarljiv. REFERENCE [10] F. Palcsu, E. Svingor, Z. Szanto et al., Isotopic composition of precipitation in Hungary in the last three years, Ger. Inst. Erdwissenschaften K.-F.-Univ. Graz, Bd. 8, ISSN 1608-8166, Gradec, 2004 [11] International Atomic Energy Agency, Isotopic composition of precipitation in the Mediterranean Basin in relation to air circulation patterns and climate, IAEA-TECDOC-1453, Dunaj, 2005 [12] Stamoulis k., Ioannides K., Kassomenos P. et al., Tritium concentrations in rainwater samples in northwestern Greece, Fusion Science and Technology 48 (1), 512-515, 2005 [13] P. Vreča, I. Krajcar Bronic, N. Horvatinčic, Isotopic characteristics of precipitation in Slovenia and Croatia: Comparison of continental and maritime stationa, Journal of Hydrology 330, 457-469, 2006 [14] Z. Szanto, E. Svingor, I. Futo et al., A Hydrochemical and isotopic case study around a near surface radioactive waste disposal, Radiochimica Acta 95(1), 55-65, 2007 [15] F. Keith, Eckerman and Jeffrey C. Ryman, External Exposure to Radionuclides in Air, Water and Soil, Federal Guidance Report No. 12, EPA- 402-R-93-081, Washington, 1993 [16] International Atomic Energy Agency, Generic Models for Use in Assessing the Impact of Discharges of Radioactive Substances to the Environment, IAEA Safety Reports Series No. 19, Dunaj, 2001 9 Zunanja doza je v tej vsoti zanemarljiva. 4 Z R A K POVZETEK Nadzor radioaktivnosti zraka v okolici NEK je v letu 2009 potekal v enakem obsegu kot prejšnja leta. Iz meritev ocenjene letne efektivne doze prebivalcev zaradi inhalacije in imerzije umetnih radionuklidov, ki so posledica izpustov iz NEK, so zanemarljive in več velikostnih redov nižje od letne efektivne doze, ki jo zaradi inhalacije povzročajo naravni radionuklidi. Še največji prispevek k dozi lahko potencialno prejmejo prebivalci v okolici NEK zaradi izpustov C-14, ki se vgradi v rastline in ga zaužijejo s hrano. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije C-14 je 0,3 pSv. UVOD Vzorčevanje in meritve radioaktivnosti zraka v okolici Nuklearne elektrarne Krško se izvaja v okviru obratovalnega nadzora radioaktivnosti. Tega mora v skladu s 124. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS št. 102/2004) zagotavljati upravljalec jedrskega objekta. Podobno kot spremljamo radioaktivnost v okolju v Sloveniji, jo spremljajo tudi v drugih državah članicah EU, saj to zahteva 35. člen pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Meritve radioaktivnosti zraka v okolici NEK se izvajajo z namenom, da se oceni doze posameznika iz referenčne skupine prebivalstva po inhalacijski in imerzijski prenosni poti. Meritve se izvajajo na osmih lokacijah v okolici NEK, kar omogoča spremljanje razširjanja radioaktivnih snovi v vseh smereh. Poudariti je treba, da so v okolici NEK pogoste spremembe smeri vetra tudi večkrat na dan in da sta prevladujoči smeri vetra proti jugozahodu in proti severovzhodu. Aerosole smo vzorčevali na naslednjih osmih mestih v okolici NEK, ki so v zračni oddaljenosti od 1,4 km do 12 km od NEK: Spodnji Stari Grad (1,8 km), Krško - Stara vas (1,8 km), Leskovec (3 km), Brege (2,3 km), Vihre (2,9 km), Gornji Lenart (5,9 km), Spodnja Libna (1,4 km) in Dobova (12 km). Na istih mestih kot vzorčevanje aerosolov je potekalo vzorčevanje I-131 z izjemo lokacije v Dobovi. Vzorčevanje za specifično meritev Sr-90/Sr-89 je potekalo v Dobovi. Kontrolne meritve aerosolov so bile opravljene pri vzorcih, ki so bili pridobljeni z vzorčevanjem na dveh lokacijah v Ljubljani. Do avgusta 2009 so bili vzorci zraka vzorčevani na Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani, kasneje pa na dvorišču Instituta "Jožef Stefan". Premestitev zračne črpalke je zahteval URSJV, ker okolica jedrskega objekta ni primerna kontrolna lokacija. Vzorčevanje emisij je potekalo na glavnem oddušniku NEK, kjer se odvzemajo vzorci za meritve jodov, tritija (H-3), ogljika C-14, aerosolov ter opravljajo meritve žlahtnih plinov. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Vzorčevanje zračnih emisij in imisij je v letu 2009 potekalo na podoben način kot v preteklih letih, kar zagotavlja primerljivost z rezultati iz prejšnjih poročil. Vzorčevanje aerosolov je potekalo s kontinuirnim prečrpavanjem zraka skozi aerosolne filtre. Filtri se menjajo vsakih 15 dni, pri čemer se skozi filtre prečrpa najmanj 10 000 m3 zraka mesečno. V Dobovi, na Reaktorskem centru Podgorica in na dvorišču IJS je potekalo vzorčevanje z zračnimi črpalkami, ki skozi filtre prečrpajo približno od 100 000 m3 do 150 000 m3 zraka. Izotopska analiza aerosolov se izvaja z visokoločljivostno spektrometrijo gama. Vzorčevanje in meritve vzorcev na vseh osmih mestih ter vzorčevanje in meritev v Ljubljani (program nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS) je opravil IJS. Zaradi specifičnih lastnosti I-131 in njegovih spojin je vzorčevanje I-131 potekalo ločeno s črpalkami z manjšim pretokom in s posebnimi filtri iz steklenih mikrovlaken in aktivnega oglja, prepojenega s TEDA - trietilendiaminom. Filtri zbirajo atomski in molekulski jod (I, I2), metiljodid (CH3I), HI, HOI in jod, vezan na aerosole. Črpanje je kontinuirno, filtri se menjajo vsakih 15 dni, pri čemer se skozi filtre prečrpa od 1000 m3 do 1400 m3 zraka. Specifična meritev adsorbiranega I-131 in izotopska analiza aerosolov se izvaja z visokoločljivostno spektrometrijo gama. Vzorčevanje in specifične meritve joda je opravil IJS. Vzorčevanje emisij NEK se opravlja na glavnem oddušniku z odvzemom reprezentativnega vzorca, ki se črpa skozi več sevalnih monitorjev in vrača v oddušnik. Posebej se vzorčujejo tritij (H-3), ogljik C-14, Sr-90/Sr-89 (specifične analize s scintilacijskim spektrometrom beta) ter aerosole za izotopsko analizo sevalcev s spektrometrijo gama. Meritev žlahtnih plinov poteka kontinuirno v posebnem merilnem zbiralniku. Specifične analize vzorčevanja tritija (H-3) in ogljika C-14 je opravil IJS, meritve vzorcev filtrov za vzorčevanje aerosolov na ventilacijskem kanalu pa NEK in IJS. NEK je opravil tudi meritve emisij joda ter žlahtnih plinov. ZNAČILNOSTI OBDELAV Iz meritev spektrometrije gama na aerosolnih in jodovih filtrih ter na osnovi podatkov o volumnu prečrpanega zraka smo določili povprečne vsebnosti posameznih radionuklidov v prečrpanem zraku. Podatki o izmerjenih vsebnostih joda I-131 za sedem vzorčevalnih mest so zbrani v tabeli T-43. Podatki o izmerjenih vsebnostih aerosolov za vseh osem vzorčevalnih mest v okolici NEK so v tabelah od T-44 do T-51, podatki o izmerjenih vsebnostih radionuklidov v aerosolih na Reaktorskem centru Podgorica in na dvorišču IJS pa so v tabeli T-52. Za vsa vzorčevalna mesta in vse merjene radionuklide so določena letna povprečja, ki so zbrana v preglednici 4.1. V preglednici so tudi povprečne vsebnosti posameznih radionuklidov za vseh osem krajev v okolici NEK, kjer je potekalo vzorčevanje, ter vsebnosti posameznih radionuklidov za vzorčevalni mesti v Ljubljani. Iz povprečnih vsebnosti za okolico NEK ter vsebnosti za Ljubljano so določene predvidene efektivne doze E(50) in E(70) za tri starostne skupine: odrasle, starejše od 17 let, otroke, stare od 7 do 12 let, in dojenčke, stare do enega leta. Pri tem smo upoštevali dozne pretvorbene faktorje h(gjinh (predvidena efektivna doza na enoto vnosa) iz reference [4] in hitrosti dihanja 17 L/min (9000 m3 na leto) za odraslega posameznika, 10,6 L/min za otroka (5585 m na leto) in 2,0 L/min (1044 m na leto) za dojenčka . S seštevanjem predvidenih efektivnih doz za posamezne radionuklide dobimo predvideno efektivno dozo zaradi inhalacije umetnih radionuklidov ter za inhalacijo vseh radionuklidov v aerosolih, vključno z naravnimi. Iz podatkov o meritvah vsebnosti plinov v izpuhu NEK, ki sta jih opravila NEK in IJS, ter iz podatka o nominalnem dnevnem izpuhu skozi oddušnik (42 m3/s oziroma 3 628 800 m3 na dan) so določene mesečne in letne emisije posameznih radionuklidov. Modeliranje širjenja emitiranih snovi v zraku je postopek, s katerim z ustreznimi modeli, realiziranimi v obliki programske opreme, ocenimo koncentracije emitirane snovi v zunanjem zraku. Z modelom izračunamo razredčitvene koeficiente (x/Q)/(s/m3). Razredčitveni koeficient je normirano merilo za redčenje v ozračju in nam pove, kolikšna je koncentracija emitirane snovi v obravnavani točki okolja, če je emisija enotska (enaka 1). Razredčitveni koeficient se za podano mrežo celic nad obravnavano domeno izračuna za vsak polurni interval v obravnavanem letu posebej. Časovno povprečenje pa se izvrši nad vsako celico posebej. Metodologija privzema, da je emisija znotraj obravnavanih intervalov za povprečenje konstantna. # ICRP 71, stran 11, tabela 6 Za zahtevne razmere, kakršne nastopajo v okolici NE Krško, od 2007 dalje uporabljamo Lagrangeev model širjenja emitiranih snovi v zraku, saj ti upoštevajo konfiguracijo tal in dejanske meteorološke razmere. Pred letom 2007 smo za opis širjenja izpuščenih snovi v ozračju uporabljali le Gaussov model. Oba modela in razlike med njima smo podrobno opisali v poročilu za leto 2007. Iz podatkov o meritvah mesečnih emisij posameznih radionuklidov, ki sta jih opravila NEK in IJS, ter iz izračunanih povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov (XQ)/(s/m3) (tabela 4.1), ki jih je za posamezne mesece ter mesta v okolici NEK pripravilo podjetje MEIS, so bile mogoče izračunane povprečne mesečne vsebnosti posameznih radionuklidov na posameznih mestih. Tabela 4.1: Povprečni mesečni razredčitveni koeficienti (XQ)/(s/m3) v letu 2009 za naselja v okolici NEK, ki jih je pripravilo podjetje MEIS z uporabo Lagrangeevega modela 2009 Spodnji Stari Grad Vrbina Brežice Vihre Mrtvice Brege Žadovinek Leskovec Krško-Stara vas Pesje Dobova Ograja NEK januar 2,2E-07 1,7E-07 2,4E-08 2,2E-08 2,9E-08 6,1E-08 2,1E-07 1,8E-07 3,1E-07 1,1E-07 1,3E-08 2,2E-07 februar 2,0E-07 1,2E-07 3,2E-08 3,3E-08 4,1E-08 8,7E-08 1,7E-07 9,9E-08 2,0E-07 1,2E-07 2,0E-08 1,8E-07 marec 1,4E-07 7,7E-08 2,1E-08 2,3E-08 3,2E-08 8,7E-08 9,8E-08 6,2E-08 8,0E-08 7,9E-08 1,5E-08 1,1E-07 april 1,6E-07 1,4E-07 3,3E-08 1,6E-08 1,8E-08 4,4E-08 7,3E-08 7,9E-08 5,6E-08 1,8E-07 1,6E-08 1,6E-07 maj 2,8E-07 3,0E-07 4,0E-08 6,1E-08 7,1E-08 1,3E-07 2,5E-07 1,6E-07 1,4E-07 1,8E-07 2,2E-08 4,8E-07 junij 2,5E-07 2,8E-07 4,5E-08 4,7E-08 5,8E-08 6,4E-08 1,6E-07 1,7E-07 1,3E-07 2,1E-07 2,1E-08 5,8E-07 julij 2,0E-07 4,2E-07 1,2E-07 1,3E-07 1,2E-07 1,4E-07 2,7E-07 1,7E-07 9,1E-08 2,2E-07 4,7E-08 1,8E-06 avgust 1,5E-07 4,7E-07 1,7E-07 6,8E-08 8,3E-08 1,5E-07 2,6E-07 1,3E-07 8,0E-08 1,6E-07 7,2E-08 2,4E-06 september 1,3E-07 2,3E-07 1,3E-07 5,8E-08 7,4E-08 1,9E-07 1,7E-07 7,7E-08 7,4E-08 9,4E-08 5,5E-08 8,1E-07 oktober 1,5E-07 1,4E-07 2,9E-08 3,2E-08 4,1E-08 6,9E-08 1,4E-07 7,7E-08 4,5E-08 1,5E-07 1,7E-08 2,5E-07 november 1,8E-07 6,5E-08 3,2E-08 1,7E-08 2,2E-08 3,1E-08 7,4E-08 8,2E-08 5,4E-08 1,4E-07 2,5E-08 9,7E-08 december 2,7E-07 1,3E-07 1,8E-08 1,6E-08 2,8E-08 5,2E-08 1,0E-07 1,3E-07 8,7E-08 1,5E-07 7,6E-09 1,6E-07 Ob upoštevanju dogovorjenih hitrosti dihanja za določeno starostno skupino in podatkov o povprečnih mesečnih emisijah posameznih radionuklidov lahko ocenimo vnos posameznega radionuklida v telo. Z upoštevanjem ustreznih doznih pretvorbenih faktorjev ^(g)j,inh/(Sv/Bq) [4] za posamezne radionuklide in posamezno starostno skupino, dobimo oceno za mesečne prispevke posameznega izotopa k letni dozi. V preglednici 4.2 podajamo ocenjene letne efektivne doze zaradi inhalacije in imerzije za odraslega prebivalca (starost >17 let) na lokaciji Spodnji Stari Grad, ocenjene na osnovi meritev mesečnih izpustov tritija (H-3), ogljika C-14 ter meritev aerosolov. Izračun je narejen ob upoštevanju povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov XQ, izračunanih na podlagi Lagrangeevega modela za naselje Spodnji Stari Grad, izbrano kot referenčno naselje z najvišjo izračunano dozo. REZULTATI MERITEV V letu 2009 je bil v NEK redni remont v aprilu 2009. Navadno so izpusti med remontom večji kot med rednim obratovanjem, predvsem jodov in žlahtnih plinov. I-131: Tabela T-43 (IJS) Rezultati meritev vseh zbranih vzorcev so bili pod vrednostjo 1E-4 Bq/m3, ki jo privzemamo kot potrebno merilno mejo za izračun doz. Zato lahko sklenemo, da jod ni bil detektiran na nobenem od sedmih merilnih mest. Aerosoli: Tabele od T-44 do T-51 in T-52 (IJS - program nadzora radioaktivnosti v RS) Meritve naravnih radionuklidov na posameznih mestih kažejo dokaj dobro ujemanje, kar velja še posebej za kozmogeni Be-7, za katerega ugotovljamo, da je bila v okviru merilne negotovosti na vseh vzorčevalnih mestih v okolici NEK in Ljubljani izmerjena enaka vrednost. Podobno velja tudi za meritve Pb-210 v okolici NEK. Pri drugih radionuklidih so razlike med posameznimi merilnimi mesti v okolici NEK večje, kar posebej velja za U-238, kjer se povprečja posameznih krajev razlikujejo približno za faktor deset, izmerjeno povprečje v okolici NEK pa je višje od povprečja, izmerjenega v Ljubljani, kjer je izmerjena vrednost U-238 pod mejo detekcije. Ob primerjavi vrednosti z lokacij v okolici NEK in v Ljubljani je treba upoštevati, da zračna črpalka na vzorčevalnem mestu v Ljubljani prečrpa približno desetkrat več zraka kot črpalke v okolici NEK, kar zniža mejo detekcije. Ob upoštevanju teh dejstev lahko sklenemo, da so vrednosti naravnih radionuklidov v zraku okolici NEK podobne tistim, ki jih izmerimo v okviru nadzornih meritev radioaktivnosti v Republiki Sloveniji. Izvajalec meritev med izmerjenimi radionuklidi od leta 2008 poroča tudi o Na-22. Podobno kot Be-7 je Na-22 kozmogeni radionuklid, njegove koncentracije pa so navadno več 1000-krat nižje od koncentracij Be-7. Izvajalec meritev je v letu 2008 povečal občutljivost meritev in poročal tudi o Na-22. Radionuklid je bil občasno zaznan tudi v preteklih letih, a se vrednosti v tabelah niso navajale. Izmed umetnih radionuklidov so bili v letu 2009 v aerosolih zaznani Cs-137, Sr-90/Sr-89 ter Co-60 in Co-58. Prisotnost Cs-137 in Sr-90 v okolju je posledica globalne kontaminacije in le v zelo majhni meri izpustov iz NEK. Izmerjene povprečne vsebnosti Cs-137 na posameznih merilnih mestih v okolici NEK ne kažejo bistvenih odmikov od letnega povprečja (1,2 ^Bq/m3 v obdobju 2007-2009) in so primerljive z vrednostmi v okviru programa nadzora radioaktivnosti v RS na lokacijah Ljubljana, Predmeja in Jareninski Vrh. Specifične meritve Sr-90/Sr-89 so potekale v Dobovi. Izmerjene aktivnosti so nizke. Oba kobalta sta bila zaznana le na lokaciji Spodnji Stari Grad v mesecu aprilu, ko je bil v NEK remont. Izmerjene vrednosti so najbrž posledica prepihavanja zadrževalnega hrama. Podobne vrednosti, nekaj ^Bq/m3, izotopa Co-58 so bile izmerjene tudi v oktobru 2007, ko je bil v NEK redni remont. V letu 2009 sta bila od umetnih radionuklidov v Ljubljani izmerjena Cs-137 in I-131. Izmerjene vrednosti Cs-137 so v okviru pričakovanih vrednosti (nekaj ^Bq/m3). I-131 v zraku na lokaciji v Ljubljani je bil izmerjen v decembru. Na drugih dveh lokacijah v okviru programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS (Predmeja in Jareninski Vrh) v decembru izvajalec nacionalnega nadzora ni zaznal I-131 v zraku. Prisotnost I-131 v Ljubljani je nepričakovana in je zelo verjetno posledica lokalnega vpliva, npr. prisotnosti osebe, ki je bila na terapiji ščitnice z I-131. Preglednica 4.1: Aerosolni filtri v letu 2009 - povzetek vsot predvidenih efektivnih doz (*) za odrasle, otroke in dojenčke, izračunane iz merskih podatkov v T-44 do T-55 ter doznih pretvorbenih faktorjev iz reference [4] STAROSTNA SKUPINA VRSTA VSOTE (pSv na leto) AEROSOLNI FILTRI - POVPREČJE (pSv na leto) OKOLICA NEK LJUBLJANA ODRASLI E(50) umetni radionuklidi 0,0005 ± 0,0022 0,0006 ± 0,0001 umetni in naravni radionuklidi 45 ± 5 37 ± 5 OTROCI E(70) umetni radionuklidi 0,0004 ± 0,0016 0,0005 ± 0,0001 umetni in naravni radionuklidi 35 ± 4 30 ± 4 DOJENČKI E(70) umetni radionuklidi 0,00017 ± 0,00070 0,00023 ± 0,00009 umetni in naravni radionuklidi 16 ± 1 14 ± 2 (*) Predvidene efektivne doze so izračunane iz predpostavke, da odrasel vdahne 9000 m3 zraka na leto (povprečna hitrost dihanja 17 L/min), da otrok (7-12 let) vdahne 5585 m3 zraka na leto (povprečna hitrost dihanja 10,6 L/min) in da dojenček (do 1 leta) vdahne 1044 m3 zraka na leto (povprečna hitrost dihanja 2,0 L/min). Preglednica 4.2.: Letne efektivne doze za odraslega prebivalca na referenčni lokaciji Spodnji Stari Grad (smer VSV, razdalja 0,8 km) - prispevki posameznih izotopov. Ocena doz je narejena na podlagi inhalacijskih in imerzijskih doznih pretvorbenih faktorjev iz ref. [4] in predpostavke o hitrosti dihanja 17 L/min ter mesečnih prizemnih razredčitvenih koeficientih XQ izračunanih na podlagi Lagrangeevega modela. Izotop Letna efektivna doza (juSv) I-131 5,3E-06 Hlapni plini (inhalacija) HTO HT + CHT 14CO2 5,9E-03 3,5E-06 3,4E-05 14CH4 1,0E-05 Cr-51 6,1E-11 Mn-54 2,9E-10 Co-57 5,1E-11 Co-58 2,6E-08 Co-60 3,6E-06 Zr-95 5,0E-10 Nb-95 9,5E-10 Cs-137 5,5E-08 Fe-55 1,2E-08 Sr-89/Sr-90 3,2E-08 Se-75 7,3E-10 Xe-131m 2,1E-04 Žlahtni plini (imerzija) Xe-133 Xe-135 2,9E-04 1,0E-04 Ar-41 2,8E-03 Inhalacijska doza 5,9E-03 Imerzijska doza 3,4E-03 DOZA - SKUPAJ 9,3E-03 2.0E-03 1,5E-03 ? « a T l,°E-03 IM 0 a 5.0E-04 - 0,0E+00 □ Imerzijska doza □ Inhalacijska doza 123456789 10 11 12 Mesec Slika 4.1: Največji prispevek k inhalacijski dozi daje H-3 v obliki vodne pare, k imerzijski pa Ar-41(ordinata max. 1,5 E-3). Vir: - mesečni emisijski podatki NEK - IJS - analize mesečnih sestavljenih emisijskih vzorcev H-3, C-14 in aerosolov - povprečni mesečni razredčitveni koeficienti %/Q, MEIS za prizemni izpust Preglednica 4.3: Ocene inhalacijskih in imerzijskih doz za okolico NEK v letu 2009. Primerjava skupnih inhalacijskih in imerzijskih doz za Lagrangeev in Gaussov model. Uporabljeni so podatki za dozne pretvorbene faktorje iz reference [4] za odrasle in otroke. PREGLED SKUPNIH LETNIH DOZ - ODRASLI IN OTROCI Naselje Razdalja od NEK (km) Lagrangeev model (|Sv) Gaussov model (|Sv) Odrasli Otroci (7-12 let) Dojenčki (do 1 leta) Odrasli Otroci (7-12 let) Dojenčki (do 1 leta) Spodnji Stari Grad 1,5 9,4E-03 6,8E-03 2,2E-03 2,9E-01 2,1E-01 6,8E-02 Vrbina 0,8 1,0E-02 7,5E-03 2,4E-03 3,0E-01 2,2E-01 7,2E-02 Brežice 7,1 2,9E-03 2,1E-03 6,4E-04 2,5E-01 1,9E-01 6,0E-02 Vihre 3,1 2,1E-03 1,5E-03 4,8E-04 2,5E-01 1,8E-01 6,0E-02 Mrtvice 2,8 2,5E-03 1,8E-03 5,7E-04 2,3E-01 1,7E-01 5,4E-02 Brege 2,3 4,8E-03 3,4E-03 1,1E-03 2,4E-01 1,8E-01 5,9E-02 Zadovinek 1,7 7,9E-03 5,7E-03 1,8E-03 3,0E-01 2,2E-01 7,4E-02 Leskovec 2,9 5,5E-03 4,1E-03 1,3E-03 4,4E-01 3,3E-01 1,1E-01 Krško - Stara vas 1,7 5,3E-03 3,9E-03 1,3E-03 4,9E-01 3,6E-01 1,2E-01 Pesje 3,0 7,4E-03 5,5E-03 1,8E-03 4,1E-01 3,0E-01 1,0E-01 Dobova 12,1 1,4E-03 9,9E-04 3,1E-04 3,4E-01 2,5E-01 8,2E-02 Ograja NEK (zahod) 0,2 2,7E-02 1,9E-02 6,1E-03 4,4E-01 3,2E-01 1,1E-01 OCENA VPLIVOV Aerosoli in I-131 Meritve I-131 v zraku (tabela T-43) kažejo, da merilna meja 1E-4 Bq/m3 v letu 2009 ni bila presežena na nobenem od vzorčevalnih mest. Zato lahko dobimo samo oceno za zgornjo mejo prispevka I-131 tako, da za koncentracijo privzamemo merilno mejo 1E-4 Bq/m3. Letne predvidene efektivne doze, ki jih tako izračunamo, so za odraslega človeka 7 nSv, za dojenčka pa 11 nSv. Meritve na aerosolnih filtrih v okolici NEK kažejo, da je med naravnimi radionuklidi najpomembnejši prispevek k letni predvideni efektivni dozi za odraslega človeka prispevek naravnega izotopa Pb-210, in sicer (38 ± 2) ^Sv na leto, kar je zelo podobno dozam iz preteklih let (37-44 |Sv na leto v obdobju 20052008). Prispevek Pb-210 je največji, ker ima radionuklid zelo visok dozni pretvorbeni faktor. Drugi po prispevku k dozi v letu 2009 je bil Th-230 (5,8 ± 5,0) |Sv, vendar je negotovost ocene doze enake velikosti kot doza sama in vrednosti ne moremo obravnavati z enako pomembnostjo. Prispevki umetnih radionuklidov Cs-137, Co-60, Co-58 in Sr-90/Sr-89 so zanemarljivi v primerjavi s prispevkom naravnih radionuklidov. Izračunana predvidena efektivna doza zaradi umetnih radionuklidov je skoraj 100 000-krat manjša od doze naravnih radionuklidov. Efektivna doza umetnih radionuklidov v letu 2009 je 0,5 nSv in je primerljiva s povprečjem v zadnjih petih letih (0,7 nSv v obdobju 2005-2009). Celotna predvidena efektivna doza odraslega prebivalca vseh detektiranih radionuklidov v letu 2009 za odraslega človeka v okolici NEK je (45 ± 5) |Sv na leto in so zelo podobne vrednostim iz preteklih let. Prispevek umetnih radionuklidov je zanemarljiv. Celotna predvidena efektivna doza za otroka je (35 ± 4) |Sv in za dojenčka (16 ± 1) |Sv. Meritve aerosolnih filtrov v Ljubljani in v okolici NEK kažejo, da je med naravnimi radionuklidi pomemben samo prispevek Pb-210, ki je za odraslo osebo med 30 |Sv in 40 |Sv na leto. Od umetnih radionuklidov prispeva k dozi Cs-137, ki je posledica globalnega radioaktivnega onesnaženja. Obremenjenost prebivalstva zaradi vdihavanja Cs-137 je nizka in je med 0,5 nSv in 1 nSv na leto. V letu 2009 je bil v mesecu decembru v Ljubljani izmerjen I-131. Menimo, da izmerjena aktivnost ni posledica kontaminacije zraka, ampak prej kontaminacije vzorca ali detektorja. Izračunana efektivna doza zaradi vdihavanja I-131 je sicer zanemarljiva. Izračunana predvidena efektivna doza zaradi inhalacije za prebivalca v okolici NEK za leto 2009 je večja kot za prebivalca v Ljubljani, kar je posledica izmerjenih vrednosti naravnih radionuklidov. Prispevek umetnih radionuklidov je tako v okolici NEK kot v Ljubljani zanemarljiv in je v Ljubljani zaradi višjih izmerjenih koncentracij Cs-137 celo nekoliko večji. Emisije Meritve emisij na izpuhu NEK in podatki o izračunanih povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientih (XQ)/(s/m3) za posamezna mesta v okolici NEK (tabela 4.1) nam omogočajo, da izračunamo inhalacijski in imerzijski prispevek k letni efektivni dozi zaradi zračnih emisij NEK. V preglednicah 4.2 in 4.3 so izračunane inhalacijske in imerzijske doze v okolici NEK. Najvišje doze so v Spodnjem Starem Gradu, kjer so stopnje razredčitve najnižje. Iz preglednice je razvidno, da je praktično vsa inhalacijska doza posledica zračnih emisij tritija. Tritij prispeva k skupni inhalacijski dozi 5,9 nSv na leto (predvsem v obliki emisij HTO), ogljik C-14 pa še 0,04 nSv na leto (predvsem emisije 14CO2). Ocenjeni prispevek k skupni inhalacijski dozi vseh drugih radionuklidov je bistveno manjši. V letu 2009 je bilo zelo malo izpustov jodov, kar kaže na dobro integriteto goriva. Ocenjena predvidena efektivna letna inhalacijska doza za odraslo osebo za Spodnji Stari Grad za leto 2009 je 5,9 nSv. Ocenjena efektivna doza zaradi inhalacije v letu 2008 je bila 3,8 nSv in v letu 2007 1,7 nSv. Večja doza v 2009 je predvsem posledica večjih izpustov tritija (5,9 E+12 v 2009 v primerjavi z 2,0 E+12 v 2008). Med detektiranimi radionuklidi je tudi Se-75, ki je bil zaznan v filtrih kot posledica aktivacije Se-74, ki je v sledeh prisoten v filtrih [26], zaradi česar ga ne moremo pripisati izpustom iz NEK. Ker dozo ocenjujemo konzervativno, pri računanju upoštevamo aktivnosti vseh zaznanih radionuklidov. Prispevek Se-75 je v primerjavi s prispevki drugih radionuklidov k izračunani celotni dozi zanemarljiv. Zunanje obsevanje zaradi radioaktivnih izotopov v zraku (imerzijska doza) je predvsem posledica izpustov žlahtnega plina Ar-41 (2,8 nSv na leto). Precej manj so k dozi prispevali drugi izotopi. Celotna letna imerzijska doza za Spodnji Stari Grad za leto 2009 je 3,4 nSv in je enaka za odraslo osebo in za otroka. Imerzijska doza je okoli 10-krat višja kot v preteklih letih, vendar ne toliko zaradi večjih izpustov iz NEK, temveč zaradi neugodnih vremenskih razmer in posledično manjših razredčitev. Celotna letna doza za odraslega človeka v Spodnjem Starem Gradu, ki je posledica inhalacije in imerzije v letu 2009, je 9,4 nSv. V letu 2008 je bila celotna letna doza zaradi inhlacije in imerzije 4,0 nSv. Višja doza v 2009 je predvsem posledica večjih izpustov tritija. V preglednici 4.3 so zbrani izračuni doze za odraslega človeka, otroka in dojenčka za različna mesta v okolici NEK. Skupne letne doze za odraslega človeka se gibljejo od 1,4 nSv (Dobova) do 10 nSv (Vrbina, Spodnji Stari Grad). DISKUSIJA Primerjava s prejšnjimi leti Na sliki 4.2 so predstavljene predvidene letne efektivne doze zaradi umetnih radionuklidov (^Sv na leto) za odraslega človeka, izračunane iz meritev aerosolnih filtrov v okolici NEK in v Ljubljani v letih od 1997 do 2009. Kot je razvidno s slike 4.2, je prispevek umetnih radionuklidov v Ljubljani in okolici NEK zelo podoben in je v zadnjih letih okoli ali manj od 1 nSv. Visoka doza umetnih radionuklidov v letu 2003 je posledica prispevka Sr-90/Sr-89, ki je to leto prispeval k dozi kar % doze. Vendar pa poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolici NEK ugotavlja, da prispevek ni posledica izpustov iz NEK, temveč resuspenzije z zemlje. Podobno velja za celotno obdobje 2000-2004. Prispevek Sr-90/Sr-89 k dozi v Ljubljani ni ovrednoten, ker se v zračnih filtrih v okviru nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Slovenije v Ljubljani ne določa vsebnost Sr-90/Sr-89. Z upoštevanjem tega dejstva lahko sklenemo, da so doze umetnih radionuklidov v Ljubljani in okolici NEK podobne oziroma praktično enake, vsekakor pa zanemarljive v primerjavi s prispevkom naravnih radionuklidov. Za doze naravnih radionuklidov je značilno, da močno variirajo po letih, kar velja tako za lokacije v okolici NEK kot za lokacijo v Ljubljani. Poleg tega je bil v letu 2006 v Ljubljani spremenjen način vzorčevanja. Nekaj višja doza v letu 2007 je bila posledica previsoko ocenjenih koncentracij Th-228. Le-te so bile določene iz meritev kratkoživih razpadnih produktov Rn-220, ki niso bili v ravnovesju s Th-228. V splošnem lahko rečemo, da so v okolici NEK efektivne doze zaradi inhalacije naravnih radionuklidov enake kot drugod po Sloveniji in so nekaj 10 ^Sv na leto [20]. Na sliki 4.3 je povzetek ocen inhalacijskih in imerzijskih doz od leta 1997 dalje, izračunanih iz podatkov o emisijah NEK in iz povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov %/Q, ki so jih za Spodnji Stari Grad izračunali na Agenciji RS za okolje (do vključno leta 2006) in MEIS (od leta 2007 dalje). Razvidno je, da se z uporabo Lagrangeevega modela za izračun razredčitvenih koeficientov oziroma razširjanja radioaktivnosti v zraku, izračunana doza bistveno zmanjša (preglednica 4.3). Gaussov model je primeren predvsem za preproste ravninske geometrije in je zelo verjetno, da so bile vrednosti efektivnih doz za inhalacijo in submerzijo zaradi emisij NEK v določeni meri precenjene v letih pred 2007, ko se je začel uporabljati Lagrangeev model. Sedanja ocenjena doza je kar za okrog faktor 100 manjša od tistih pred 2007; največ prispeva inhalacija, submerzijska doza je v primerjavi z inhalacijsko približno petkrat nižja. > (D re N o T3 re c re c o ■o ■o o 1,0E+03 1,0E+02 1,0E+01 1,0E+00 ■;= 1,0E-01 je a> 1,0E-02 1,0E-03 NEK - umet. r. • Ljubljana -umet. r. NEK -skupna •Ljubljana -skupna 1,0E-04 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Slika 4.2: Primerjava predvidenih efektivnih doz v okolici NEK in Ljubljani za odrasle osebe iz meritev aerosolov za naravne in umetne radionuklide (^Sv na leto). Ordinatna os je v logaritemski skali. Leto Slika 4.3: Ocena inhalacijskih, imerzijskih in skupnih doz za odrasle za Spodnji Stari Grad v letih 1997-2008 (^Sv na leto). Ordinatna os je v logaritemski skali. Primerjave podatkov o koncentracijah, izračunanih iz emisij NEK in povprečnih mesečnih razredčitvenih koeficientov %/q za leto 2009 Na sliki 4.4 so podane izračunane povprečne mesečne koncentracije Cs-137 za različna naselja v odvisnosti od razdalje od NEK. Iz predstavljenih podatkov na grafu je razvidno, da so izračunane povprečne koncentracije Cs-137 tudi v primeru najvišje izračunane mesečne koncentracije več velikostnih razredov pod orientacijsko detekcijsko mejo (približno 1E-6 Bq/m3). Iz tega lahko sklenemo, da izmerjeni Cs-137 na aerosolnih filtrih v okolici NEK ni posledica izpustov iz NEK, temveč posledica resuspenzije Cs-137 iz zemlje, ki je posledica černobilske nesreče in poskusnih jedrskih eksplozij v 50-ih in 60-ih letih dvajsetega stoletja. Na sliki 4.5 so v logaritemskem merilu predstavljeni povprečni letni razredčitveni koeficienti (xQ)/(s/m3) za izpust na 60 m za okolico elektrarne. Porazdelitev je narejena na osnovi izračunanih mesečnih koeficientov ki ga je naredil MEIS. S slike 4.5 je razvidno, da sta prevladujoči smeri, v katere se v poprečju gibljejo izpusti NEK, proti jugozahodu in proti severovzhodu. Zato so tudi izračunane koncentracije radionuklidov v naseljih severovzhodno in jugozahodno od NEK višje za faktor štiri ali več od tistih v smeri severozahodno in jugovzhodno od NEK na približno isti oddaljenosti. Iz predstavljenih podatkov in podatkov o emisijah lahko ocenimo tudi povprečno koncentracijo v posameznih naseljih ter te ocene primerjamo z našimi merskimi podatki. Po težavah v 2008 je marca 2009 začel delovati nov sodar nemškega proizvajalca METEK, kar je dvignilo kvaliteto modeliranja v primerjavi z letom 2008 nazaj na raven iz leta 2007. Avgusta 2009 se je spremenila lokacija AMP Krško, ki je sedaj ustreznejša s stališča meteoroloških meritev, kar zagotavlja boljše rezultate modela v okolici mesta Krško. 3,0E-10 2,5E-10 2,0E-10 1,5E-10 1,0E-10 5,0E-11 0,0E+00 ■ H 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 Razdalja od točke izpusta (km) Stari Grad ■ Vrbina ■ Brežice Vihre Mrtvice Brege Žadovinek Leskovec Krško - Stara vas Pesje ■ Dobova ■ Ograja NEK 12,0 14,0 Slika 4.4: Primerjava izračunanih letnih povprečnih koncentracij Cs-137 v različno oddaljenih naseljih Slika 4.5: Povprečni letni razredčitveni koeficienti (XQ)/(s/m ) za izpust z višine 60 m za okolico NEK za leta 2007, 2008, 2009, Lagrangeev model Ingestijske doze zaradi atmosferskih izpustov C-14 Prispevek C-14 k inhalacijski dozi je majhen, le nekaj desetink odstotka skupne inhalacijske doze, v letu 2009 tako le 0,000034 ^Sv ali le 0,7 % celotne inhalacijske doze. C-14 se vgrajuje v rastline, ki jih uživajo ljudje in živali. Pri prispevku k dozi zaradi izpustov C-14 je tako treba upoštevati predvsem ingestijsko dozo. V letu 2009 je Inštitut Ruder Boškovic izdelal študijo [25], v kateri ocenjuje dozo zaradi ingestije C-14 iz izpustov NEK v 2009 na okoli 0,3 |Sv letno. V študiji se primerja doza zaradi uživanja jabolk iz neposredne okolice NEK in kontrolne lokacije v Dobovi. Efektivna letna doza je izračunana ob predpostavki, da človek poje vsak dan 0,3 kg jabolk iz lokacije, ki je znotraj kroga približno 750 m od NEK. Jabolka iz te lokacije uživa dva meseca v letu, drugih 10 mesecev pa uživa jabolka s kontrolne lokacije v Dobovi. Ocenjena letna efektivna doza zaradi zauživanja C-14 na kontrolni lokaciji v Dobovi je okoli 15 |Sv, dodatna doza zaradi prispevka C-14 iz NEK pa je 1-2% (0,3 |Sv). SKLEPI Sedanji program vzorčevanja in meritev omogoča primeren vpogled in nadzor zračnih emisij NEK in koncentracij radionuklidov v okolici NEK. Tako merilne kot tudi evalvacijske metode dajejo konsistentne in zanesljive podatke, ki omogočajo primerjavo za vrsto let nazaj. Od leta 2007 za izračun doz zaradi atmosferskih izpustov uporabljamo Lagrangeev model, ki bolje opisuje razširjanje radioaktivnosti od točke izpusta na razgibanih terenih. Z uporabo tega modela so izračunane predvidene efektivne doze zaradi inhalacije in imerzije skoraj stokrat nižje kot pred 2007. V letu 2008 je Evropska komisija izdala publikacijo [21], v kateri so izračunane doze zaradi izpustov iz jedrskih elektrarn in obratov za predelavo jedrskega goriva v Evropi. Doze so izračunane za referenčno skupino prebivalstva za vse objekte ob enakih predpostavkah in na enakih razdaljah 500 m in 5000 m od objekta. Pri ocenjevanju doze zaradi plinskih izpustov je efektivna doza za 75 % objektov manjša od 1,4 |Sv na leto na razdalji 500 m in manjša od 0,24 |Sv na leto na razdalji 5000 m. Naselje Spodnji Stari Grad je na razdalji 1,5 km od točke izpusta iz NEK. Ocenjena letna efektivna doza za leto 2009 je 0,3 |Sv in je predvsem posledica ingestije zaradi C-14. Podobna ugotovitev velja tudi za druge jedrske objekte v Evropi. Ovrednotenje imisij na osnovi evalvacije meritev aerosolnih filtrov ter atmosferskih emisij z modelskimi izračuni razredčitvenih koeficientov, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, je za leto 2009 pokazalo naslednje: - predvidena efektivna doza zaradi inhalacije aerosolov v okolici NEK je predvsem posledica inhalacije dolgoživih naravnih radionuklidov in je za odraslega posameznika (45 ± 5) ^Sv na leto. Doza je v okviru pričakovanj in na ravni povprečne vrednosti zadnjih let; - predvidena efektivna doza zaradi inhalacije umetnih radionuklidov v aerosolih v okolici NEK je posledica radionuklidov, ki so del globalne kontaminacije zaradi jedrskih poskusov in černobilske kontaminacije in je za odraslega posameznika (0,0005 ± 0,0022) ^Sv na leto; - izpusti žlahtnih plinov iz NEK povzročajo glavnino zunanjega sevanja, ki je za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva (naselje Spodnji Stari Grad) 3,4 nSv na leto; - izpusti hlapov in plinov, ki vsebujejo tritij, povzročajo največjo efektivno dozo zaradi inhalacije; ta je za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva 5,9 nSv na leto; prispevki drugih radionuklidov k inhalacijski dozi so bistveno manjši, vendar pri tem niso upoštevane posledice prehoda radionuklidov iz zraka v druge prenosne poti; - ocena izpostavitev sevanju, narejena na osnovi meritev C-14 v vzorcih hrane, ki so bile opravljene v letu 2009, potrjuje pomembnost te prenosne poti; ocenjeni prispevek NEK k letni efektivni dozi za posameznika, ki bi v določenem deležu užival hrano, pridelano ob ograji NEK z največjo izmerjeno vsebnostjo C-14, je v letu 2009 ocenjena na 0,3 ^Sv na leto (Izvještaj o rezultatima mjerenja, LNA-2a/2010, Institut Ruder Boškovic [25]), kar pomeni 1-2 % povečanje glede na referenčno lokacijo v Dobovi; - skupna letna efektivna doza za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva, ki je posledica inhalacije in imerzije, je 9,3 nSv v letu 2009. REFERENCE [17] Radioactive effluents from nuclear power stations and nuclear fuel reprocessing sites in the European Union, 1999-2003, Radiation Protection 143, European Commission, Bruselj, 2005 [18] C. E. Tarrant, Mathematical modelling methods for assessing radiation doses received by populations in the vicinity of nuclear site from atmospheric discharges, Radiation Protection Dosimetry, Oxford, (1991) 36 (2-4), 211-214 [19] UNITED NATIONS, Sources and effects of Ionizing Radiation, Report to the General Assembly with Scientific Annexes, United Nations Scientific Committee on the Effects of Atomic Radiation, (UNSCEAR), YN, New York, 2000 [20] Poročila o obsevanosti prebivalcev Slovenije, ZVD, 2000-2006 [21] Implied doses to the population of the EU arising from reported discharges from EU nuclear power stations and reprocessing sites in the years 1997 to 2004, Radiation Protection 153, European Comission, Bruselj, 2008 [22] Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2006, Ljubljana, april 2007, interna oznaka 8/2007, ISSN 1318-2161 [23] Izvještaj o rezultatima mjerenja, BO-4/08, Institut Ruder Boškovic, Zavod za eksperimentalnu fiziku, Laboratorij za mjerenje niskih aktivnosti, 6. 2. 2008 [24] B. Obelic, Izvještaj o rezultatima mjerenja BO-5/09, Institut "Ruder Boškovic", Zagreb, februar 2009 [25] Izvještaj o rezultatima mjerenja, LNA-2a/2010, Institut Ruder Boškovic, Zavod za eksperimentalnu fiziku, Laboratorij za mjerenje niskih aktivnosti, 3. 3. 2010 [26] Ya. E. Yudovich, M. P. Ketris, Selenium in coal: A review, International Journal of Coal Geology 67 (2006) 112-126 5 Z U N A N J E S E V A N J E POVZETEK V letu 2009 so bili v okviru obratovalnega nadzora radioaktivnosti NEK opravljene vse meritve doze zunanjega sevanja s TL-dozimetri in kontinuirnimi merilniki hitrosti doze po programu, ki ga predvideva Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS 20/07) (JV10). Povprečna letna doza H*(10), izmerjena s TLD-400, je bila v okolici NEK (0,837 ± 0,100) mSv, na ograji NEK (0,628 ± 0,050) mSv in na Hrvaškem (1,14 ± 0,148) mSv. Prispevki NEK k zunanjemu sevanju zunaj ograje zaradi sevanja iz objektov NEK in atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi so bili, enako kot prejšnja leta, v letu 2009 nemerljivi. Posredno smo konservativno ocenili, da je bila njihova letna efektivna doza manjša od 0,00001 mSv. V poglavju "Zrak" je bilo ocenjeno, da je skupna letna efektivna doza za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva zaradi imerzije 0,34 nSv v letu 2009, v tem poglavju pa je bila dodatno ocenjena letna efektivna doza zaradi useda radionuklidov na 0,2 ,iSv. Prispevek kontaminacije zemljišča in urbanih površin s Cs-137 k letni dozi zaradi poskusnih jedrskih eksplozij in černobilske kontaminacije v letu 2009je bil velikostnega reda enega odstotka naravnega ozadja. UVOD Prebivalstvo v okolici NEK je izpostavljeno različnim virom zunanjega sevanja, kot so: sevanje žarkov gama zaradi naravnih izotopov v okolju, kozmično sevanje, sevanje žarkov gama zaradi černobilske kontaminacije in kontaminacije zaradi poskusnih jedrskih eksplozij, zunanje sevanje zaradi vplivov NEK in medicinskih izpostavitev, predvsem rentgenskih pregledov (teh izpostavitev ne obravnavamo, saj ne razpolagamo s podatki). Prispevek NEK k zunanji izpostavljenosti prebivalstva je mogoč po treh prenosnih poteh: - neposredno sevanje žarkov gama in nevtronov iz objektov znotraj ograje NEK; - sevanje gama ob prehodu oblaka pri atmosferskih izpustih radioaktivnih snovi iz NEK; - sevanje gama zaradi usedlih radioaktivnih snovi iz oblaka pri atmosferskih izpustih. Ob izpuščanju radioaktivnih snovi v ozračje izvira zunanje sevanje iz radioaktivnega oblaka. Po prehodu oblaka sevajo izotopi, ki so se usedli na tla (izpiranje s padavinami, resuspenzija). Zunanje sevanje s kontaminiranega zemljišča sčasoma upada zaradi radioaktivnega razpada in pronicanja radioaktivnih snovi v zemljo. Na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS 102/04, UPB-2 okrajšano ZVISJV) in Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS 20/07) (JV10) se zunanje sevanje v okolici NEK meri neprekinjeno z okoljskimi termoluminiscenčnimi dozimetri (TLD) in da se določa okoliški ekvivalent doze H*(10). Dozimetri naj bi bili postavljeni na višini 1 m od tal na travnatem, neobdelanem zemljišču in ne v bližini zidanih objektov. Poleg tega ARSO upravlja in vzdržuje še sistem za neprekinjeno merjenje hitrosti doze (MFM), elektronsko zbira rezultate teh meritev, skrbi za njihovo kakovost in jih posreduje na URSJV v sistem zgodnjega obveščanja o povečanih ravneh zunanjega sevanja. Termoluminiscenčni dozimetri (TLD) se uporabljajo za: - spremljanje doze zunanjega naravnega sevanja zaradi ugotavljanja lokalnih posebnosti in razponov; - oceno vplivov NEK zaradi atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi oziroma za preverjanje modelskih ocen na podlagi emisij; - oceno izpostavitve zunanjemu sevanju ob nezgodi po prehodu radioaktivnega oblaka; - oceno izpostavitve zunanjemu sevanju zaradi nelokalnih vplivov (kot je bila npr. černobilska kontaminacija). Kontinuirni merilniki hitrosti doze so namenjeni za: - sprotno spremljanje doze zunanjega sevanja in - zgodnje opozarjanje. Talni usedi zaradi atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi in posledične zunanje doze so bili v okviru nadzornega programa NEK ocenjeni z računalniškim programom RASCAL 3.0.3 [29]. Program v izračunu doz upošteva Gaussov model razširjanja izpuščenih delcev v atmosferi in usedanju na tla. Izpostavljenosti zunanjemu sevanju iz oblaka (imerzija) so bile ocenjene v poglavju "Zrak" z uporabo podatkov o atmosferskih izpustih iz NEK in z modelskima izračunoma, ki upoštevata realne meteorološke podatke. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Termoluminiscenčni dozimetri TLD V okviru nadzora radioaktivnosti v okolici NEK se zunanja doza sevanja (sevanje gama in ionizirajoča komponenta kozmičnega sevanja) meri s 57 termoluminiscenčnimi dozimetri (TLD-400) v okolici NEK in z devetimi TLD-400 na ograji NEK. Dozimetri so nameščeni krožno okoli NEK na razdaljah do 10 km. Postavljeni so na lokacijah, ki vključujejo tako urbano kot ruralno okolje z obdelanim in neobdelanim zemljiščem in so postavljeni na višini 1 m od tal. Seznam dozimetrov zunaj in na ograji NEK z osnovnimi podatki je v tabelah T-53/a, razmestitev pa je prikazana na drugem zemljevidu v prilogi poročila. V okviru nadzornega programa NEK je na Hrvaškem postavljenih še 10 TLD (podatki v tabeli T-55). V Sloveniji dodatno poteka v okviru programa nadzora radioaktivnosti v RS meritev doze zunanjega sevanja s TLD na 50 lokacijah po vsej državi (podatki so v tabeli T-54). Kot referenčni dozimeter za obdelavo rezultov meritev doze zunanjega sevanja upoštevamo dozimeter, ki je postavljen na dvorišču IJS. Vsi TLD se odčitavajo polletno, in sicer v obdobju junij-julij in december-januar. Odčitavanje TLD v Sloveniji poteka na sistemu IJS MR 200 (C) v Laboratoriju za termoluminiscenčno dozimetrijo na IJS. Z merskim sistemom lahko merimo osebne in okoljske doze v intervalu doz od 5 ^Sv do 5 Sv [31]. Dozimetri TLD-400 (CaF2:Mn) so umerjeni v fotonskem sevalnem polju pri energijah od 40 keV do 1260 keV v Laboratoriju za dozimetrične standarde (NDS) na IJS. Pred namestitvijo TLD se opravi individualna kalibracija tabletk po postopku Umerjanje (kalibracija) dozimetrov IJS TLD-05 (TLD-KP-02). Na Hrvaškem se doza zunanjega sevanja meri s TL-dozimetri (LiF: Mg, Cu, P; TLD-100H, LiF: Mg, Ti; TLD-100) [32]. Vsi dozimetri so kalibrirani v Sekundarnem standardnem dozimetrijskem laboratoriju (SSDL) na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. Čitanje dozimetrov se izvaja s komercialnim merskim sistemom TOLEDO 654 (Vinten) [31, 32]. Kontinuirni merilniki hitrosti doze zunanjega sevanja V okolici NEK je postavljenih 14 kontinuirnih merilnikov MFM-203, 13 jih nadzira NEK, enega pa URSJV. Podatki o lokacijah kontinuirnih merilnikov so v tabeli T-56/a. Poleg teh je po vsej Sloveniji še 52 kontinuirnih merilnikov. Kontinuirni merilniki hitrosti doze so povezani v sistem mreže za zgodnje zaznavanje radioaktivnsoti, ki je dostopna na spletnem naslovu "http://www.radioaktivnost.si". MERSKI REZULTATI Termoluminiscenčni dozimetri TLD Rezultati meritev doze zunanjega sevanja (sevanja gama in ionizirajoče komponente kozmičnega sevanja) za leto 2009 so v tabelah T-53/b in T-53/c za okolico NEK in za TLD na ograji NEK. V tabeli 5.1 so povzete povprečne letne doze TLD za okolico NEK, na ograji NEK, v Sloveniji in na Hrvaškem. Povprečna letna doza #*(10) v okolici NEK je bila (0,837 ± 0,100) mSv z razponom od 0,642 mSv do 1,064 mSv. Na ograji NEK je bila letna doza zunanjega sevanja (0,628 ± 0,050) mSv z razponom od 0,529 mSv do 0,678 mSv. Dozimetri na Hrvaškem so pokazali letno dozo zunanjega sevanja (1,14 ± 0,148) mSv z razponom od 0,91 mSv do 1,45 mSv. Pri meritvah s 50 TLD v Sloveniji, ki jih je izvajal IJS, je bila v letu 2009 povprečna letna doza (0,922 ± 0,160) mSv, z razponom od 0,627 mSv do 1,439 mSv. Tako v okolici NEK kot drugje po Sloveniji variacije med letnimi dozami na različnih lokacijah izvirajo iz lokalnih posebnosti, kot so različne vsebnosti naravnih radionuklidov v zemljišču, konfiguracija zemljišča in objekti, kot so zgradbe in asfaltirane ali betonirane površine, ki slabijo sevanje gama naravnih radionuklidov iz zemljišča. Značilno je, da se povprečni letni dozi za Slovenijo in okolico NEK neznatno razlikujeta. Pri dozimetrih v Sloveniji je razpon doz nekoliko večji kot pri dozimetrih v okolici NEK, saj so lokacije TLD v Sloveniji bolj raznolike, kot je to pri tistih v okolici NEK. Povprečna letna doza v okolici NEK je za tretjino višja od tiste na ograji NEK. Razliko pripisujemo prodnatim tlem (odstranjena plast zemlje) in zaščitnemu delovanju zgradb ter asfaltiranih površin znotraj ograje NEK, ki slabijo zunanje sevanje naravnih izotopov iz zemljišča. Neposredni vpliv sevanja iz elektrarniških objektov na ograji ni merljiv. Ta sklep so v preteklosti potrjevale meritve sevanja z ionizacijsko celico na krožni poti znotraj ograje ob rednih obhodih mobilne enote v NEK (ROMENEK). Nekoliko povišane vrednosti so bile opazne le v bližini skladišča RAO in rezervoarja RWST, drugod pa so bile nižje od tistih v navadnem okolju. Za dozimetre na ograji NEK pa je poleg nižjih vrednosti značilna še majhna disperzija izmerkov na različnih mestih, kar kaže na uniformno sevalno okolje. Na sliki 5.1 je prikazana porazdelitev povprečje letnih doz ff*(10) po smereh neba za leta od 2000 do 2009 in posebej povprečne letne doze za leto 2009. Za zadnjih 9 let ni mogoče opaziti korelacije med povprečno letno doze zunanjega sevanja glede na smer rože vetrov, s čimer potrjujemo, da s TLD-ji v okolici NEK merimo naravno ozadje. Na sliki 5.2 je prikazana pogostost doz po doznih intervalih za vseh 67 TL-dozimetrov, ki se uporabljajo pri rednem nadzoru NEK. S slike je razvidno, da ima porazdelitev dva vrhova. Prvega pri intervalu 0,65-0,7 mSv, kar ustreza dozam, ki so bile izmerjene na ograji NEK ter drugi vrh pri doznem intervalu 0,8-0,85 mSv, kar ustreza povprečju doz, ki je bila izmerjena z dozimetri v okolici NEK. Kontinuirni merilniki hitrosti doze zunanjega sevanja V okolici NEK je 14 kontinuirnih merilnikov hitrosti doze. Rezultati so v tabeli T-56/b. Pri rezultatih meritev s temi merilniki je lastno ozadje merilnikov upoštevano in odšteto od izmerkov. V letu 2009 je bila izmerjena povprečna letna doza (0,682 ± 0,07) mSv v razponu od 0,560 mSv do 0,79 mSv. Povprečna letna doza iz teh meritev je 20 % manjša, kot je povprečna letna doza, izmerjena s TLD v okolici NEK. Omeniti je treba, da je za 20 % sicer pod relativno negotovostjo posamezne meritve, vendar kaže na sistematski vpliv pri nizkih hitrostih doze. Povprečna letna doza pri 42 kontinuirnih merilnikih v Sloveniji, ki so pod nadzorom URSJV, je v letu 2009 (0,611 ± 0,138) mSv v razponu od 0,40 mSv do 1,07 mSv. Povprečna letna doza ni primerljiva s tisto, ki jo kažejo meritve s TLD na območju Slovenije. Iz tabele T-56/b lahko ugotovimo, da 22 MFM-jev kaže letne doze nižje kot 0,6 mSv. V mreži desetih MFM, ki jo vzdržuje ARSO, pa je bila v letu 2009 povprečna letna doza (1,131 ± 0,142) mSv v razponu od 0,93 mSv do 1,40 mSv. Ta doza prav tako ni primerljiva s povprečno leto dozo, izmerjeno s TLD v Sloveniji, saj je višja za dobrih 15 %. Tabela 5.1: Letne doze TLD, H*(10) na ograji NEK, v okolici NEK, v Sloveniji, Ljubljani in na Hrvaškem v letu 2009. Lokacija št. TLD Letna doza (mSv) Razpon letnih doz (mSv) Na ograji NEK 9 0,628 ± 0,050 0,529-0,678 Okolica NEK vsi 57 0,837 ± 0,100 0,642-1,064 Okolica NEK do 1,5 km 13 0,835 ± 0,126 0,642-1,064 Okolica NEK od 1,5 do 5 km 22 0,828 ± 0,079 0,693-1,032 Okolica NEK od 5 do 10 km 22 0,848 ± 0,096 0,669-1,020 Slovenija 50 0,922 ± 0,160 0,627-1,439 Ljubljana - referenčna lokacija 1 0,868 ± 0,089 / Hrvaška 10 1,14 ± 0,148 0,91-1,45 Slika 5.1: Porazdelitev povprečnih letnih doz H*(10) po smereh neba za leta od 2000 do 2009 in posebej za leto 2009. Doze so podane v mSv, negotovost rezultatov izračunanih povprečij je 12-odstotna. 20 -, 18 - 3 16-CO . 0,50 0,55 0,60 0,65 0,70 0,75 0,80 0,85 0,90 0,95 1,00 1,05 1,10 Dozni interval (mSv) Slika 5.2: Porazdelitev povprečnih letnih doz H*(10) vseh TL-dozimetrov po doznih intervalih v letu 2009 DISKUSIJA Na sliki 5.3 so za vsa obdobja od 1987 do 2009 povzeti rezultati letnih doz s TLD v okolici NEK, na ograji NEK, v Sloveniji in na Hrvaškem. Za leti 2006 in 2007 sta dodani povprečji meritev s TLD za Slovenijo, ki jih je izvajal ZVD. Na sliki 5.3 podajamo dozo zunanjega sevanja kot fotonsko ekvivalentno dozo Hx, zaradi kontinuitete meritev v preteklosti. Za spekter ionizirajočega sevanja v naravnem okolju velja zveza H*(10) = 1,07 Hx. Za meritve v Sloveniji je v vseh primerih značilno zmanjševanje letne doze, predvsem v prvih letih po černobilski nesreči, ki se je zgodila leta 1986. Vzrok je razpad usedlih kratkoživih sevalcev gama, ki so v začetnem obdobju največ prispevali k zunanjemu sevanju, in prodiranje Cs-137 v globino. V zadnjih desetih letih, ko je v okolju le še Cs-137, upadanje ni več opazno, saj se zaradi radioaktivnega razpada njegova aktivnost zmanjšuje le za 2,3 % na leto. Prispevka Cs-137 k zunanjemu sevanju iz meritev s TLD ni mogoče oceniti, ker ne razpolagamo s primerljivimi podatki iz predčernobilskega obdobja. Od 1987 do 2009 so bile doze v Sloveniji neznatno višje od tistih v okolici NEK. Razlog je najverjetnejše v večji pestrosti točk v programu nadzora radioaktivnosti v RS, ki vključuje tudi lokacije, kjer zaradi konfiguracije zemljišča, sestave tal ali večje nadmorske višine pričakujemo višje ravni sevanja. Doze na ograji NEK so bile v vsem obdobju za okrog tretjino nižje od tistih v okolici. Vrednosti letnih doz TLD na Hrvaškem so bile v preteklosti sistematično višje od tistih v Sloveniji. NEK okolica -O—Slovenija —&—NEK ograja * Hrvaska * ZVD ■■—I ■■—I ■■— ■■— ■■— ■■— ■■— ■■— ■■— -— -— f^ f^ f^ f^ Leto Slika 5.3: Povprečne letne doze TLD v okolici NEK, na ograji NEK, v Sloveniji in na Hrvaškem od 1987 do 2009 OCENA VPLIVOV Naravno sevanje Ugotovili smo, da prispevkov NEK k dozi zunanjega sevanja ni mogoče neposredno meriti s TLD-ji in MFM-ji. Mreža TLD zato meri dozo sevanja gama naravnih radionuklidov v okolju, ionizirajoče komponente in sevanja gama kozmičnega porekla ter prispevka globalne kontaminacije s Cs-137. Ker pa je sedanji prispevek Cs-137 k zunanjemu sevanju v povprečju na ravni enega odstotka naravnega ozadja, meritve dejansko kažejo doze naravnega sevanja in njihove lokalne variacije. Povprečna doza v okolici NEK v letu 2009 je bila 0,84 mSv na leto, kar je v okviru merske negotovosti enako kot v letu 2008, 0,82 mSv, in se dobro sklada z oceno iz poročila [19] za svetovno prebivalstvo, ki je 0,87 mSv. Dozimetri TLD ne merijo doze nevtronske komponente kozmičnega sevanja, zato smo le-to privzeli iz poročila [19]. Pri izpostavitvi svetovnega prebivalstva poročilo ocenjuje po prebivalstvu uteženo povprečje, upoštevajoč nadmorsko višino in geografsko širino. Tako je ocenjena letna doza za kozmične nevtrone 0,1 mSv na leto. Ker leži območje Krškega 200 m nad morsko gladino, smo privzeli podatek iz poročila [19], kjer za gladino morja na geografski širini 50° ocenjujejo letno nevtronsko dozo na 0,080 mSv na leto. Upoštevajoč zaščitni faktor 0,8 v zgradbah in faktor bivanja v bivališčih 0,8 ter na prostem 0,2, je letna efektivna doza kozmičnih nevtronov za prebivalstvo okolice NEK 0,070 mSv. Globalna kontaminacija V poglavju "Zemlja" je bila iz meritev vsebnosti Cs-137 v zemlji v okolici NEK ocenjena letna efektivna doza na vrednosti od 0,0009 mSv do 0,0062 mSv, upoštevajoč 80-odstotno zadrževanje v hiši in 20-odstotno na prostem. To je od 0,1 % do 0,73 % povprečne celotne letne zunanje doze v okolici NEK (0,84 mSv na leto iz meritev s TLD in ocene nevtronske komponente). Ocenjena vrednost se dobro ujema z rezultati prejšnjih let. V letu 2004 je bila ob obhodu ROMENEK 3/04 v urbanem okolju (ploščad pred kulturnim domom v Krškem) opravljena meritev in situ z visokoločljivostnim spektrometrom gama. Iz meritve je bil ocenjen depozit Cs-137. Ob konservativni predpostavki, da gre za površinsko kontaminiranost neskončne površine, je hitrost doze ocenjena na 0,37 nSv/h oziroma 0,0032 mSv na leto (0,4 % povprečne letne doze v okolici NEK). Neposredno sevanje iz objektov znotraj ograje NEK Kot smo že ugotovili, je bil prispevek sevanja gama iz objektov znotraj ograje NEK k letni dozi na ograji pod mejo zaznavnosti. V preteklosti so bili nekajkrat izmerjeni počasni in hitri nevtroni v bližini odprtine za vnos in iznos opreme na zadrževalnem hramu ("equipment hatch") [1], prav tako pa tudi meritve zunaj ograje NEK. V primeru meritev zunaj ograje NEK se je pokazalo, da je bilo izmerjeno le naravno ozadje kozmičnih nevtronov [28]. Ugotavljamo, da je prispevek sevanj iz objektov znotraj ograje NEK k zunanji dozi zunaj ograje zanemarljiv. Sevanje iz oblaka (imerzija) Letne doze zunanjega sevanja ob prehodu oblaka (imerzijske doze) pri atmosferskih izpustih iz NEK so ocenjene v poglavju "Zrak" na podlagi podatkov o izpuščenih aktivnostih in ob upoštevanju razredčitvenih koeficientov, dobljenih iz dveh modelov, in merjenih vremenskih podatkov. Glavnina izpostavitve je zaradi izpustov žlahtnih plinov (predvsem Ar-41). Rezultati so v tabeli 5.2. Rezultati Lagrangeevega modela so nižji kot rezultati Gaussovega modela. Najmanjše so razlike pri manjših razdaljah, medtem ko z razdaljo naraščajo. Iz rezultatov meritev je mogoče skleniti, da so imerzijske doze zaradi izpustov radioaktivnih žlahtnih plinov iz NEK popolnoma nepomembne, saj je celo v skrajnem primeru (ograja NEK - Gaussov model) letna doza manj kot 0,01 % izpostavitve naravnemu ozadju, medtem ko je ob uporabi Lagrangeevega modela letna doza le okrog 1 E-5 naravne doze. Tabela 5.2: Letne efektivne doze zunanjega sevanja za odrasle iz oblaka za leto 2009 Lokacija Razdalja od NEK (km) Lagrangeev model (mSv) Gaussov model (mSv) Spodnji Stari Grad 1,5 9,4E-06 2,9E-04 Vrbina 0,8 1,0E-05 3,0E-04 Brežice 7,1 2,9E-06 2,5E-04 Vihre 3,1 2,1E-06 2,5E-04 Mrtvice 2,8 2,5E-06 2,3E-04 Brege 2,3 4,8E-06 2,4E-04 Žadovinek 1,7 7,9E-06 3,0E-04 Leskovec 2,9 5,5E-06 4,4E-04 Krško - Stara vas 1,7 5,3E-06 4,9E-04 Pesje 3,0 7,4E-06 4,1E-04 Dobova 12,1 1,4E-06 3,4E-04 Ograja NEK (zahod) 0,2 2,7E-05 4,4E-04 Used radioaktivnih snovi iz oblaka Izpostavitev zunanjemu sevanju zaradi usedlih radioaktivnih snovi iz oblaka je bila ocenjena z računalniškim programom RASCAL 3.0.3 [29]. Program za razširjanje delcev uporalja Gaussov "puff" (pih) model. Iz podatkov o izpustih radioaktivnih izotopov v ozračje so bili ocenjeni talni usedi posameznih radionuklidov in njihov prispevek k zunanji dozi. Program je namenjen kratkoročnim vplivom ob izrednih dogodkih, zato neposredno ne omogoča ocene celoletnega vpliva zaradi atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Zaradi tega smo privzeli, da se celoletna izpuščena aktivnost sprosti v kratkem času (1 ura), in s programom ocenili dozo zaradi useda v obdobju štirih dni po izpustu. Tako dobljene doze smo ekstrapolirali na vse leto z upoštevanjem radioaktivnih razpadov posameznih radionuklidov. Štiridnevne doze smo zato pomnožili s faktorjem ft (enačba 5) : ft ^(l-e-) (5) kjer je X razpadna konstanta radionuklida, čas t pa je enak 365 dni. V oceno niso vključeni radioaktivni žlahtni plini, ker se ne usedajo iz oblaka [30]. Oceno smo naredili z naslednjimi vremenskimi razmerami: zimsko jutro, razred stabilnosti E, hitrost vetra 4 m/s, brez padavin, saj se občasni atmosferski izpusti iz NEK praviloma izvajajo v obdobju brez padavin. Končna ocena je bila narejena za več razdalj od dimnika NEK. Ocena vključuje predpostavko, da gre ves letni izpust zgolj v smeri severovzhod (NE). Iz tabele 5.3 je razvidno, da je bila v letu 2009 letna doza največja, 186 nSv na leto na oddaljenosti 3,25 km od dimnika NEK. Na oddaljenosti 0,8 km od dimnika NEK je bila izračunana letna doza zaradi useda 1,9 nSv, kar je enako kot v letu 2008. Tega prispevka NEK ni mogoče izmeriti niti s TLD-ji niti s kontinuirnimi merilniki, ki so v okolici NEK, saj je meja detekcije s TLD-ji in MFM-ji vsaj dva velikostna reda višja. Poleg tega pa tudi variacije letnih doz na posameznih lokacijah zaradi različnosti naravnega sevanja daleč presegajo prispevek NEK. K celotni dozi največ prispevata izpusta Co-60 (75 %) in I-131 (24 %), izpusti drugih radionuklidov zanemarljivo prispevajo k dozi zunanjega sevanja zaradi useda. V tabeli 5.4 so povzete ocenjene letne efektivne doze zunanjega sevanja za prebivalstvo v okolici NEK. Prevladuje izpostavitev zaradi naravnega sevanja (praktično 100 %), used Cs-137 zaradi atmosferskih jedrskih poskusov in černobilske nesreče prispeva le kak odstotek, medtem ko je prispevek NEK pod 0,01 %. Tabela 5.3: Ocena letne zunanje doze zaradi useda radioaktivnih snovi za različne razdalje r od NEK za leto 2009 Oddaljenost od dmnika NEK: r = 0,5 km r = 0,8 km r = 1 km r = 1,5 km r = 3,25 km r = 7,5 km r = 0,5 km r = 0,8 km r = km r = 1,5 km r = 3,25 km r = 7,5 km Izotop 11/2 /dan Bq [leto] ((E /t )/A)/ (SVd)/Bq] ft (dan) Sv n a leto I-131 8,02E+00 1,57E+07 4,22E-17 1,08E-16 1,69E-16 3,80E-16 1,01E-15 3,59E-17 2,89E+00 1,92E-09 4,91E-09 7,69E-09 1,73E-08 4,59E-08 1,63E-09 H-3 4,50E+03 6,24E+12 0 0 0 0 0 0 8,87E+01 0 0 0 0 0 0 C-14 2,09E+06 1,32E+11 0 0 0 0 0 0 9,12E+01 0 0 0 0 0 0 Cr-51 2,77E+01 3,65E+04 9,02E-21 2,31E-20 3,61E-20 8,12E-20 2,16E-19 7,70E-21 9,99E+00 3,29E-15 8,42E-15 1,32E-14 2,96E-14 7,87E-14 2,81E-15 Mn-54 3,12E+02 4,26E+03 2,91E-20 7,44E-20 1,16E-19 2,62E-19 6,96E-19 2,48E-20 6,25E+01 7,75E-15 1,98E-14 3,09E-14 6,98E-14 1,85E-13 6,61E-15 Co-57 2,72E+02 1,13E+03 1,09E-21 2,79E-21 4,37E-21 9,82E-21 2,69E-20 9,31E-22 5,94E+01 7,30E-17 1,87E-16 2,93E-16 6,58E-16 1,80E-15 6,24E-17 Co-58 7,09E+01 2,70E+05 2,61E-19 6,67E-19 1,04E-18 235E-18 6,24E-18 2,23E-19 2,48E+01 1,75E-12 4,47E-12 6,97E-12 1,57E-11 4,18E-11 1,49E-12 Co-60 1,93E+03 1,86E+06 3,69E-17 9,44E-17 1,48E-16 332E-16 8,83E-16 3,14E-17 8,55E+01 5,86E-09 1,50E-08 2,35E-08 5,28E-08 1,40E-07 4,99E-09 Zr-95 6,40E+01 1,88E+03 1,17E-20 2,99E-20 4,67E-20 1,09E-19 2,80E-19 9,96E-21 2,26E+01 4,97E-16 1,27E-15 1,98E-15 4,63E-15 1,19E-14 4,23E-16 Nb-95 3,50E+01 1,16E+04 7,07E-20 1,81E-19 2,83E-19 636E-19 1,69E-18 6,04E-20 1,26E+01 1,04E-14 2,65E-14 4,15E-14 9,33E-14 2,48E-13 8,86E-15 Cs-137 1,10E+04 2,87E+04 1,00E-19 2,56E-19 4,00E-19 9,00E-19 2,39E-18 8,52E-20 9,02E+01 2,58E-13 6,62E-13 1,03E-12 2,33E-12 6,18E-12 2,20E-13 Fe-55 1,00E+03 3,10E+05 0 0 0 0 0 0 8,07E+01 0 0 0 0 0 0 Sr-90 1,04E+04 3,20E+03 1,29E-23 3,30E-23 5,15E-23 1,16E-23 3,08E-22 1,12E-23 9,01E+01 3,72E-18 9,53E-18 1,49E-17 3,35E-18 8,89E-17 3,23E-18 Se-75 1,20E+02 1,00E+04 3,13E-20 8,02E-20 1,25E-19 2,82E-19 7,50E-19 2,69E-20 3,80E+01 1,19E-14 3,05E-14 4,75E-14 1,07E-13 2,85E-13 1,02E-14 Vsota : 7,79E-09 1,99E-08 3,12E-08 7,01E-08 1,86E-07 6,63E-09 Tabela 5.4: Letne efektivne doze zunanjega sevanja v letu 2009 za prebivalstvo v okolici NEK Vir Podatki Letna efektivna doza (mSv) sevanje gama + ionizirajoča komponenta kozmičnega sevanja TLD (H*(10)) 0,84 (92 %) kozmični nevtroni [19] 0,070 (8 %) naravno sevanje - skupaj 0,91 (100 %) kontaminacija zaradi černobilske nesreče in poskusnih jedrskih eksplozij Cs-137 v zemlji ali na urbani površini + model <0,01 (<1 %) NEK - atmosferski izpusti oblak + used (model) <0,0001 (<0,1 %) SKUPAJ 0,92 SKLEPI Prispevki NEK k zunanjemu sevanju zunaj ograje zaradi sevanja iz objektov NEK in atmosferskih izpustov radioaktivnih snovi so zanemarljivi in nemerljivi s TLD-ji in kontinuirnimi merilniki. Meja detekcije s TL-dozimetri je 0,0075 mSv. Posredno konservativno ocenjujemo, da je letna efektivna doza manjša od 0,0001 mSv. Celotna letna doza naravnega ozadja zaradi naravnih sevalcev gama, ionizirajoče komponente kozmičnega sevanja in kozmičnih nevtronov v letu 2009 je bila za prebivalstvo v okolici NEK 0,91 mSv na leto in je primerljiva z oceno za svetovno prebivalstvo. Prispevek kontaminacije zemljišča in urbanih površin s Cs-137 (černobilska nesreča in poskusne jedrske eksplozije) k letni dozi v letu 2009 je velikostnega reda enega odstotka naravnega ozadja oziroma največ okrog 0,0062 mSv. Primerjava modelskih rezultatov, ki so bili narejeni z Lagrangeevim modelom (Poglavje "Zrak") in modelom ocene useda (program Rascal), je prav tako pokazala, da so bile posledice atmosferskih izpustov NEK v letu 2009 nemerljive. V poglavju "Zrak" je bilo izračunano, da je skupna letna efektivna doza za odraslega posameznika iz referenčne skupine prebivalstva, ki je posledica imerzije, 3,4 nSv v letu 2009, medtem ko je bila v tem poglavju ocenjena letna efektivna doza zaradi useda 1,9 nSv na oddaljenosti 0,8 km od dimnika NEK. REFERENCE [27] HSK - Annual Report 1995 Tables 1-5 (http://www.hsk.psi.ch/english/files/pdf/annual-report1995.pdf) [28] Matjaž Korun, osebno sporočilo, 2003 [29] PC program: Radiological Assessment System for Consequence Analysis RASCAL 3.0.3, NRC, June 2002 [30] Methodology for assessing the radiological consequences of routine releases of radionuclides to the environment, Radiation Protection 72, European Commission, Report EUR 15760 EN, 1995 [31] B. Zorko, S. Miljanic, B. Vekic, M. Štuhec, S. Gobec, M. Ranogajec - Komor, Intercomparison of dosimetry systems based on CaF2: Mn TL-detectors, Radiat. Prot. Dosim. 119 (2006) 300-305 [32] S. Miljanic, Z. Kneževic, M. Štuhec, M. Ranogajec - Komor, K. Krpan, B. Vekic, Radiat. Prot. Dosim. 106 (2003) 253-256 6 Z E M L J A POVZETEK V letu 2009 so bili v okviru nadzora radioaktivnosti NEK zbrani vzorci na štirih lokacijah v okolici NEK iz raznih globin, da je bilo omogočeno spremljanje globinske odvisnosti koncentracije radionuklidov. Koncentracije naravnih radionuklidov se z globino ne spreminjajo, so pa večje na lokacijah, kjer je tip zemlje rjava naplavina. Globinske odvisnosti koncentracije Cs-137 se znatno ne razlikujejo od tistih, izmerjenih v prejšnjih letih. Prejete doze zaradi Cs-137 so okrog 4 nSv na leto in so manjše od doz, ocenjenih iz meritev radioaktivnosti življenjskega okolja v Republiki Sloveniji v letu 2008. Hitrosti doze zaradi naravne radioaktivnosti v zemlji so 44 nGy/h in 60 nGy/h na lokacijah, kjer je tip zemlje mivkasta borovina ter rjava naplavina, in so primerljive s svetovnim povprečjem hitrosti doze zaradi naravne radioaktivnosti v zemlji, ki je 51 nGy/h. UVOD Pravilnik o nadzoru radioaktivnosti predpisuje periodična vzorčevanja in meritve radioaktivnosti vzorcev zemlje z lokacij v okolici NEK. Namen meritev je ugotoviti in ovrednotiti morebitni vpliv elektrarne na koncentracije radionuklidov v zemlji in določiti prispevke le-teh k zunanji dozi sevanja ter spremljati transport radionuklidov v zemlji. Vzorce zemlje se zbira na poplavnih območjih na štirih lokacijah sotočno od NEK. Tri lokacije so na neobdelanih površinah, ena pa na njivi. Vzorce se zbira na štirih globinah, tako da je možno spremljati koncentracije radionuklidov z globino. Pomembno je, da so si vzorčevalna mesta blizu, tako da je mogoče spremljati časovno spreminjanje koncentracij na posameznih lokacijah ter tako sklepati na transport radionuklidov v zemlji. ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Zemlja se vzorčuje spomladi in jeseni na naslednjih lokacijah: - Amerika, oznaka 5D, levi breg Save, sotočna razdalja od NEK 3,5 km, tip zemlje je rjava naplavina; - Gmajnice, oznaka 7C, desni breg Save, sotočna razdalja od NEK 2,5 km, tip zemlje: mivkasta borovina; - Gmajnice, oznaka 7D, desni breg Save, sotočna razdalja od NEK 3,6 km, tip zemlje je rjava naplavina, obdelana zemlja; - Kusova Vrbina - Trnje, oznaka 6E, levi breg Save, sotočna razdalja od NEK 8,5 km, tip zemlje: mivkasta borovina. Najpogosteje je poplavljena lokacija na Kusovi Vrbini, in sicer pri pretoku 1000 m3/s. Zaradi izpiranja Cs-137 v globlje plasti zemlje smo v letu 2009 vzorčevali le vrhnji sloj zemlje iz globine 0-5 cm in ne 0-2 cm in 2-5 cm. Tako se na lokacijah, kjer se vzorčuje neobdelano zemljo, zbira vzorca z globin 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm in 15-30 cm. Na obdelani površini se vzorčuje na globinah 0-10 cm, 10-20 cm, 20-30 cm, 30-40 cm in 40-50 cm. Vzorčevalna metoda je predpisana s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV 10), postopek vzorčevanja pa je opisan v navodilu Zbiranje in priprava vzorcev zemlje (LMR-DN-07). Zaradi večje občutljivosti meritev se hkrati z vzorcem zemlje zbere še vzorec trave z iste lokacije. Vsebnost sevalcev gama se v vzorcih zemlje meri z visokoločljivostno spektrometrijo gama. Po meritvi s spektrometrijo gama se izmeri še koncentracija stroncija z destruktivno radiokemijsko analizo. REZULTATI MERITEV Merski rezultati so zbrani v tabelah T-57, T-58, T-59 in T-60, ki so v elektronski obliki na priloženi zgoščenki (Zemlja2009.pdf). Razen pričakovane prisotnosti naravnih radionuklidov ter Cs-137 in Sr-90, ki sta povsod prisotna zaradi globalne kontaminacije, niso bili zaznani drugi radionuklidi, ki bi jih lahko pripisali izpustom NEK. Koncentracije naravnih radionuklidov, členov uranove in torijeve razpadne vrste, ter K-40 se ujemajo pri spomladanskem in jesenskem vzorčevanju. V okviru merskih negotovosti niso odvisne od globine vzorčevanja. Edina izjema je Pb-210, ki ima, podobno kot kozmogeni Be-7, povečano koncentracijo v vrhnjem sloju zaradi usedanja iz atmosfere. Koncentraciji obeh potomcev torijeve razpadne vrste, Ra-228 in Th-228, sta enaki, pri uranovi razpadni vrsti pa je koncentracija U-238 za približno 30 % nižja od koncentracije Ra-226. Aktivnosti K-40, U-238 in Ra-226 se ujemajo s povprečnimi aktivnostmi, ki jih UNSCEAR [19] navaja za države južne Evrope. Posamezni izmerki koncentracije Sr-90 so v razponu od 0,3 Bq/kg do 3 Bq/kg, vendar spreminjanje z globino ni sistematsko. Za Cs-137 opažamo neizrazito odvisnost koncentracije od globine na lokacijah Kusova Vrbina in Amerika, obe lokaciji na Gmajnicah pa kažeta konstantno koncentracijo v vrhnji plasti zemlje. DISKUSIJA Vpliv NEK Usedanje iz zraka in poplavljanje reke Save sta glavni prenosni poti, s katerimi lahko izpusti NEK dosežejo lokacije, kjer se zbirajo vzorci zemlje. V letu 2009 so bili zračni izpusti Cs-137 2,2 E+4 Bq, izpusti v Savo pa 9,2 E+6 Bq. Zračni izpusti v istem letu so bili 1,9 E+6 Bq za Co-60 in izpusti v reko Savo 2,5 E+7 za Co-58. Ker kljub večjim izpuščenim aktivnostim izotopov kobalta nismo zaznali v merjenih vzorcih, sklepamo, da Cs-137 v okolju ni posledica izpustov iz NEK. Globalna kontaminacija Used Cs-137 do globine 30 cm, izmerjen v zadnjih letih na neobdelanih površinah, je predstavljen v tabeli 6.1. Opazno je stresanje izmerkov, ki izvira iz nehomogenosti useda in počasno zmanjševanje zaradi razpadanja in izpiranja. Globinska porazdelitev, ki je prikazana na slikah 6.1, 6.2 in 6.3, kaže, da se z leti globinska porazdelitev ne spreminja, posamezne odmikajoče se porazdelitve izvirajo iz razlik v hitrosti migracije cezija v globino. Odmikajoče se globinske porazdelitve namreč niso korelirane z odmikajočimi se usedi, kar kaže na to, da porazdelitev useda, ki je določena z obliko terena, ni povezana s prepustnostjo zemlje. Koncentracija Sr-90 v zemlji je do globine 30 cm konstantna in je od 0,3 Bq/kg do 2,6 Bq/kg. Used do globine 30 cm, izmerjen v letu 2009, je največji na lokaciji Amerika in najmanjši na lokaciji Trnje, prav tako kot used Cs-137. Tabela 6.1: Primerjava med usedom Cs-137 do globine 30 cm na vzorčevalnih mestih z neobdelano zemljo LETO /ODVZEM GMAJNICE TRNJE AMERIKA Used (kBq/m2) 2005/1 13,0 ± 0,4 4,5 ± 0,1 13,4 ± 0,4 2005/2 11,0 ± 0,3 6,4 ± 0,2 8,4 ± 0,3 2006/1 10,0 ± 0,3 3,10 ± 0,09 13,0 ± 0,4 2006/2 10,0 ± 0,3 3,7 ± 0,1 11,0 ± 0,3 2007/1 11,0 ± 0,2 3,6 ± 0,1 8,5 ± 0,2 2007/2 6,9 ± 0,2 7,2 ± 0,2 14,0 ± 0,3 2008/1 13,0 ± 0,3 3,2 ± 0,1 9,3 ± 0,2 2008/2 14,0 ± 0,4 3,4 ± 0,1 9,2 ± 0,3 2009/1 3,20 ± 0,09 3,9 ± 0,1 8,1 ± 0,3 2009/2 6,6 ± 0,2 2,5 ± 0,1 7,7 ± 0,2 V okviru nadzora radioaktivnosti v okolju v Republiki Sloveniji se meri used do globine 15 cm v Ljubljani, Kobaridu in Murski Soboti. V letu 2008 so bili na teh lokacijah izmerjeni povprečni usedi Cs-137 (8,9 ± 1,1) kBq/m2, (11,1 ± 0,2) kBq/m2, in (3,5 ± 0,5) kBq/m2 [33] kar, razen v Murski Soboti, presega usede do globine 15 cm v Gmajnicah, Trnju in Ameriki, kjer so bile izmerjene vrednosti (4,7 ± 1,9) kBq/m2, (1,0 ± 0,1) kBq/m2 in (4,3 ± 0,3) kBq/m2. Tudi usedi Sr-90 na lokacijah iz nadzora radioaktivnosti v Republiki Sloveniji presegajo usede na lokacijah v okolici NEK. Usedi na lokacijah iz nadzora radioaktivnosti v Republiki Sloveniji so (0,42 ± 0,02) kBq/m2, (0,48 ± 0,03) kBq/m2 in (0,25 ± 0,08) kBq/m2, na lokacijah v okolici NEK pa so (0,16 ± 0,03) kBq/m2, (0,08 ± 0,01) kBq/m2 in (0,14 ± 0,01) kBq/m2. Naravna radioaktivnost Naravni radionuklidi, potomci uranove in torijeve razpadne vrste, ter K-40 so v zemlji porazdeljeni enakomerno, razen Pb-210, ki se useda iz zraka. Potomca iz torijevega razpadnega niza Ra-228 in Th-228 sta v ravnovesju v vseh globinah in na vseh lokacijah. U-238 in Ra-226 nista v ravnovesju, ker je uran v vodi topnejši od radija in se zato bolj izpira. Opazne so višje koncentracije potomcev uranove in radijeve razpadne vrste ter K-40 na lokacijah, kjer je tip zemlje rečna naplavina. 200 180 160 ) O) 140 rr 120 co 100 m O 80 m o n 60 > < 40 20 0 _L _L 10 15 Globina (cm) a2005/1 a2005/2 a-2006/1 a2006/2 a2007/1 a2007/2 a2008/1 a2008/2 a2009/1 a2009/2 20 25 Slika 6.1: Globinska porazdelitev koncentracije Cs-137 na lokaciji Gmajnice (neobdelana zemlja). Na legendi so navedeni simboli, ki označujejo merske rezultate iz zadnjih petih let. OCENA VPLIVOV 0 5 Globalna kontaminacija Iz globinske porazdelitve koncentracije Cs-137 smo ocenili letno efektivno dozo zunanjega sevanja, ki izvira iz globalne kontaminacije. Predpostavili smo, da se prebivalec zadržuje 20 % časa na prostem in da je faktor ščitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. Ocene efektivne doze so v tabeli 6.2. Pri ocenjevanju smo za zemljo predpostavili kemijsko sestavo 56 % kisika, 32 % silicija, 7 % aluminija, 1 % ogljika in 1 % vodika in gostoto1,8 g/cm2 [35]. Negotovost doze smo na podlagi negotovosti kemijske sestave in gostote ocenili na 20 %. Ocenjene doze se ujemajo z oceno za leto 2008, razen pri lokaciji Gmajnice na neobdelani površini, kjer je ocena za leto 2009 nižja od tiste za leto 2008. Letne doze zunanjega sevanja zaradi useda Cs-137, ocenjena na lokacijah, kjer se vzorčuje zemlja v okviru nadzora radioaktivnosti v Republiki Sloveniji, so v območju med 9,7 ^Sv in 12,8 ^Sv, kar presega ocene na lokacijah v okolici NEK. Naravna radioaktivnost UNSCEAR navaja za povprečno absorbirano hitrost doze v zraku 51 nGy/h zaradi K-40 ter potomcev uranove in torijeve razpadne vrste. Na lokacijah v okolici NEK je hitrost doze nad zemljo iz mivkaste borovine (Gmajnice, neobdelana zemlja in Kusova Vrbina - Trnje) 46 nGy/h in 43 nGy/h, na lokacijah, kjer je zemlja rjava naplavina (Gmajnice - njiva in Amerika) pa 64 nGy/h in 54 nGy/h. Pri oceni hitrosti doze je bila za koncentracijo potomcev v uranovi razpadni verigi uporabljena koncentracija Ra-226, ker njegovi potomci največ prispevajo k hitrosti doze v zraku. 40 30 r 20 10 _L _L a2005/1 a2005/2 a-2006/1 a2006/2 a2007/1 a2007/2 a2008/1 a2008/2 a2009/1 a2009/2 10 15 Globina (cm) 20 25 0 0 5 Slika 6.2: Globinska porazdelitev koncentracije Cs-137 na lokaciji Kusova Vrbina - Trnje. Na legendi so navedeni simboli, ki označujejo merske rezultate iz zadnjih petih let. Tabela 6.2: Ocenjena letna efektivna doza zaradi globalne kontaminacije s Cs-137 v juniju in septembru 2009 LOKACIJA junij 2009 september 2009 Letna doza (^Sv) Gmajnice, neobdelana 3,0 ± 0,6 6,2 ± 1,2 Gmajnice, obdelana 3,9 ± 0,8 5,6 ± 1,2 Kusova Vrbina - Trnje 1,3 ± 0,3 0,9 ± 0,2 Amerika 4,2 ± 0,8 3,0 ± 0,6 80 60 40 20 _L _L a2005/1 a2005/2 a2006/1 a2006/2 a2007/1 a2007/2 a 2008/1 a2008/2 a2009/1 a2009/2 10 15 Globina (cm) 20 25 0 0 5 Slika 6.3: Globinska porazdelitev koncentracije Cs-137 na lokaciji Amerika. Na legendi so navedeni simboli, ki označujejo merske rezultate iz zadnjih petih let. SKLEPI Pri meritvah specifičnih aktivnosti v vzorcih zemlje, zbranih v letu 2009, vpliva NEK ni bilo mogoče zaznati. Prisotnost umetnih radionuklidov v okolju je posledica globalne kontaminacije zaradi jedrskih poskusov in černobilske nesreče. Povprečne hitrosti absorbirane doze v zraku so zaradi globalne kontaminacije v razponu od 0,6 nGy/h do 3,6 nGy/h, kar je primerljivo z razponom od 0,65 nGy/h do 5,9 nGy/h, ocenjenimi iz meritev v letu 2008. Hitrost absorbirane doze v zraku zaradi naravnih radionuklidov v zemlji je na lokacijah, kjer je zemlja mivkasta borovina, okrog 45 nGy/h, na lokacijah, kjer je zemlja rjava naplavina, pa okrog 60 nGy/h. REFERENCE [33] Obsevanost prebivalcev Slovenije za leto 2008 (LMSAR-20090029-MG), marec 2009 [34] A. Likar, T. Vidmar, B. Pucelj, Monte Carlo Determination of Gamma-ray Dose Rate with the GEANT System, Health Physics, 75 (1998) 2 7 H R A N A POVZETEK Namen določanja radioaktivnosti v živilih je, da se preveri vpliv izpustov NEK na vsebnost radionuklidov v vzorcih iz prehrambne verige in se posledično oceni sevalna obremenitev prebivalstva. Pri tej oceni smo konservativno predpostavili, da prebivalci uživajo le hrano, pridelano na krško-brežiškem področju. Ocenili smo, da je bila predvidena efektivna doza prebivalstva v okolici NEK zaradi vsebnosti naravnih radionuklidov v hrani v letu 2009 (80 ±12) /Sv. Kontaminacija hrane z umetnimi radionuklidi Cs-137 in Sr-90/Sr-89 je povečala sevalno obremenitev prebivalcev še za (0,96 ± 0,11) /Sv, kar je le 1,2 % celotne predvidene efektivne doze (ali 2 % avtorizirane mejne vrednosti 50 /Sv) in je v primerjavi z dozo, ki jo prebivalci prejmejo zaradi vsebnosti naravnih radionuklidov v hrani z biološkega vidika zanemarljivo. Rezultati meritev kažejo, da izotopi Cs-137 in Sr-90/Sr-89 izvirajo iz kontaminacije zaradi jedrskih poskusov v preteklosti in nesreče v Černobilu, niso pa posledica atmosferskih izpustov iz NEK. V zračnih izpustih NEK je tudi radioizotop C-14, ki je v okolju kot naravni produkt kozmičnega sevanja, njegova vsebnost pa se je povečala še zaradi poskusnih jedrskih eksplozij. Izotop se v procesu fotosinteze vgrajuje v rastline. Ocenjena potencialna doza prebivalstva zaradi kontaminacije rastlinske hrane s C-14 je bila v letu 2009 15,4 /Sv, pri čemer so prebivalci v neposredni bližini NEK prejeli za 0,029 % višjo dozo kot tisti na kontrolni točki v Dobovi, kar pa je prav tako, kot v primeru doz, prejetih zaradi Cs-137 in Sr-90/Sr-89, z biološkega vidika zanemarljivo. UVOD Izpusti radionuklidov v okolje, bodisi zaradi normalnega obratovanja nuklearnih objektov ali izrednih dogodkov, lahko potencialno vodijo k izpostavitvi okoliškega prebivalstva ionizirajočemu sevanju. Radionuklidi prehajajo v okolje najpogosteje preko izpustov v atmosfero ali vodne sisteme, pri čemer lahko posledično prihaja do kontaminacije tal, rastlinstva in živalstva [35]. Poti vnosa radionuklidov v človeški organizem so predvsem inhalacija in ingestija, zato je v okolici nuklearnih objektov potreben stalen nadzor radioaktivnosti v zraku, vodi, tleh, pa tudi v hrani rastlinskega in živalskega izvora, ki se prideluje na omenjenih območjih [35]. Ker vsebnosti radionuklidov v hrani pod normalnimi pogoji niso zakonsko opredeljene, obstaja pa potreba po ureditvi tega področja, predvsem zaradi preverjanja kvalitete hrane v smislu omejevanja prejete doze prebivalstva na 1 mSv na leto (ali 50 ^Sv na leto kot prispevek NEK), so bile predlagane sprejemljive vsebnosti radionuklidov v hrani v primeru kronične izpostavitve (tabela 7.1). ZNAČILNOSTI VZORČEVANJA IN MERITEV Na več kot polovici kmetijskih zemljišč na krško-brežiškem polju se prideluje hrana (žito, sadje in zelenjava), poleg tega pa se kmetje v okolici ukvarjajo tudi z živinorejo, perutninarstvom in pridelavo mleka. Vzorčevanje živil poteka na mestih, ki imajo podobno sestavo tal kot tista pri vzorčevanju zemlje. Za zemljo je značilna pedološka raznolikost (obrečni peščeni aluvij, diluvialna ilovica s kremenovimi produkti, apnenec). Zaradi odvisnosti prenosnih faktorjev od vrste tal, se vzorci hrane odvzemajo vedno na istem mestu. Odvzemna mesta vzorcev hrane v letu 2009, ki so označena na priloženem zemljevidu na koncu poročila, so bila: sadovnjak ob NEK (sadje), Pesje (mleko), Spodnja in Zgornja Pohanca (sadje), Brege (zelenjava, žito, mleko, meso), Vihre (mleko), Vrbina (jajca, zelenjava), Spodnji Stari Grad (zelenjava, meso, jajca), Zadovinek (zelenjava, žito), Trnje (zelenjava), Drnovo (zelenjava), Pleterje, Loka (meso), Krško - vinska klet (vino). V vzorcih živil so bile izmerjene specifične aktivnosti sevalcev gama z visokoločljivostno spektrometrijo gama (VLG) in vsebnost Sr-90/Sr-89 z radiokemijsko metodo. Vzorčenje, meritve in analize vseh vzorcev živil so bile opravljene na IJS in ZVD. Rastlinski vzorci živil so bili pred analizami oprani s tekočo vodo, saj je poleg vnosa radionuklidov v rastline iz tal preko koreninskega sistema del kontaminacije zelenjave in sadja z radionuklidi tudi površinska kontaminacija, sploh če so deli rastlin med gojenjem v neposrednem stiku z zemljo. Tabela 7.1: Primerjava maksimalnih vsebnosti nekaterih radionuklidov v hrani določenih v sedanjih regulativah (izredni dogodki) in predlaganih maksimalnih sprejemljivih vsebnosti nekaterih radionuklidov v hrani v primeru kronične izpostavitve CAC / GL-5-2006 2218/89 / EURATOM UV2 (mejne vrednosti ob zaužitju 250 kg hrane na leto) Predlagane sprejemljive vsebnosti [35] (v primeru kronične izpostavitve) Otroci < 6 mes. Odrasli Otroci < 6 mes. Odrasli Otroci < 1 leto Odrasli Otroci < 1 leto Odrasli Radionuklid Bq/kg H-3 1000 10 000 400 1250 35 000 95 000 5000 10 000 C-14 1000 10 000 400 1250 2900 7.000 400 700 Sr-90 100 100 75 750 17 140 2 10 Cs-137 1000 1000 400 1250 190 300 30 30 Pb-210 / / 400 1250 0,5 6 0.08 0.6 Ra-226 / / 400 1250 8 140 0,1 1 U-238 / / 400 1250 5 40 1 9 REZULTATI MERITEV Tabele z merskimi rezultati so na priloženi zgoščenki v datoteki Hrana2009.pdf. Rezultati meritev vzorcev hrane so prikazani v tabelah T-61 (Mleko - Pesje), T-62 (Mleko - Vihre), T-63 (Mleko - Brege), T-64 (I-131 v vzorcih mleka), T-65, T-66, T-67 (Sadje - jabolka, hruške, jagode), T-68 (vino), T-69 do T-73 (Povrtnine in poljščine - solata, peteršilj, bučke, čebula, krompir, koruza, pšenica, paradižnik, paprika, feferoni, jajčevci, ohrovt, zelje, fižol v zrnju, korenje, kumare, ječmen), T-74, T-75 (Jajca in meso; kokošja jajca; kokošje, svinjsko in goveje meso). V vzorcih hrane so bili detektirani naravni radionuklidi iz razpadnih vrst radionuklidov U-238 in Th-232 ter K-40 in kozmogeni Be-7, med umetnimi pa le Cs-137 in Sr-90/Sr-89. Povprečna aktivnost Be-7 je bila (1,3 ± 1,5) Bq/kg, predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije hrane z Be-7 pa je bila (0,002 ± 0,0001) ^Sv, kar je zanemarljivo, zato smo ga izključili iz nadaljnje predstavitve rezultatov. Umetni radionuklidi Radionuklida Cs-137 in Sr-90/Sr-89 se pojavljata kot kontaminacija v vrhnji plasti zemlje zaradi jedrskih poskusov in nesreče v Černobilu. Specifična aktivnost obeh radionuklidov v živilih na maso sveže snovi je bila v letu 2009 manjša od 1 Bq/kg. Povprečna izmerjena specifična aktivnost izotopa Cs-137 v hrani v letu 2009 je bila (0,054 ± 0,009) Bq/kg. Koncentracija Cs-137 v vzorcih hrane živalskega izvora se je gibala od (0,02 ± 0,02) Bq/kg v kokošjih jajcih in svinjskem mesu do (0,06 ± 0,02) Bq/kg v govejem mesu (slika 7.1). V povrtninah so bile v letošnjem letu najvišje vsebnosti Cs-137 izmerjene v peteršilju (0,65 ± 0,03) Bq/kg in bučkah (0,65 ± 0,004) Bq/kg, medtem ko v čebuli, zelju, feferonih, paradižniku, kumarah, ječmenu, jabolkah in hruškah vsebnosti niso bile detektirane (slika 7.1). Povprečna izmerjena specifična aktivnost sevalcev beta Sr-90/Sr-89 v hrani v letu 2009 je bila (0,17 ± 0,05) Bq/kg. Najvišje specifične aktivnosti Sr-90/Sr-89 so bile izmerjene v zelenjavi, predvsem kumarah (0,7± 0,04) Bq/kg in ječmenu (0,7± 0,05) Bq/kg, najnižje pa v govejem mesu, jabolkah in hruškah (slika 7.1). Vsebnosti Cs-137 in Sr-90/Sr-89 v hrani z leti nihajo, vendar je opazna težnja zmanjševanja. Tako je s slike 7.2 razvidno, da se je specifična aktivnost Cs-137 v mleku od černobilske nesreče do danes znižala za približno 200-krat, specifična aktivnost Sr-90/Sr-89 pa se je v enakem obdobju v mleku znižala za faktor 10 (slika 7.3). Izmerjena specifična aktivnost Cs-137 v mleku je tako že nekaj let na ravni izpred černobilskega obdobja (1984, 1985), specifična aktivnost Sr-90/Sr-89 pa je tudi za faktor 2 nižja kot pred černobilsko nesrečo. Za druga hranila tako rastlinskega kot živalskega izvora (sliki 7.2 in 7.3) lahko prav tako ugotovimo opazna znižanja vsebnosti umetnih radionuklidov. Znižanje vsebnosti Cs-137 lahko razložimo s tem, da je v trenutku kontaminacije prišlo do močnega listnega (foliarnega) vnosa radionuklida v rastline. Na kultiviranih površinah privzem Cs-137 v rastline preko koreninskega sistem omejuje predvsem vezava Cs-137 atomov v tleh (na glinene in organske delce) ter povišane vsebnosti kalija iz gnojil, ki močno zmanjšajo privzem Cs-137 v korenine [36]. Poleg tega se koncentracija Cs-137 okolju znižuje tudi zaradi radioaktivnega razpada, saj je razpolovni čas tega radioizotopa 30,1 let. 0,8 i? 0,7 m en op tn 0,6 ep tn e 0,5 e- m ■ cn 0,4 O cn o C 0,3 > CB CB 0,2 C >o U- O o . 0,1 C/5 0,0 □ Cs-137 □ Sr-90/Sr-89 fl i 4 i A i k CB O o O 0 o. 1 E S o C o o O >o CB iS <5 cn cb c ® (D N > O jg č * t 2 >" c a, — ® "š 13 o. (0 "-is CB Q. O k >o CB "3 O CB E 3 CB E i N O > >cn _ Q- o >N CB N jg £ £ <2 1 = ! > Slika 7.1: Izmerjene specifične aktivnosti Cs-137 in Sr-90/Sr-89 v različnih vrstah živil v letu 2009 (povprečje ± negotovost) 100,00 CT 10,00 00 in U H 0 c > 1 n n c >o 1,00 S 0,10 0,01 Mleko Kokošja jajca Kokošje meso Goveje meso Svinjsko meso i^coooi-WMtmtoi^coooi-WMtmtoi^coo) gcdc00)0)0)0)0)0)0)0)00)0000000000 CTCTO)0)0)0)0)0)0)0)0)0)0000000000 i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-MMMMMMMMMM Leto vzorčevanja Slika 7.2: Izmerjene specifične aktivnosti Cs-137 v mleku, kokošjih jajcih ter kokošjem, govejem in svinjskem mesu po letih. Vrednosti so prikazane v logaritemski skali. V kokošjih jajcih je bila specifična aktivnost v letih 2005-2008 pod mejo detekcije, prav tako pa tudi v kokošjem mesu leta 2007. Leta 1994 svinjsko meso ni bilo vzorčevano. IT S eo o? o Cj> (/} m o C > 2 n n c ;0 !!! O o a (/} 0,40 0,35 0,30 - 0,25 0,20 - 0,15 - 0,10 0,05 0,00 —♦—Mleko —■—Kokošja jajca Kokošje meso —x— Goveje meso —*—Svinjsko meso i*- co o> o 3 o Leto vzorčevanja Slika 7.3: Izmerjene specifične aktivnosti Sr-90/Sr-89 v mleku, kokošjih jajcih ter kokošjem, govejem in svinjskem mesu po letih. V letih 2004-2007 so bile izmerjene specifične aktivnosti v kokošjem in govejem mesu pod mejo detekcije, v svinjskem mesu pa tudi leta 2008. V kokošjih jajcih pa je bila izmerjena specifična aktivnost Sr-90/Sr-89 pod mejo detekcije v letih 2005 in 2007. Naravni radionuklidi Med naravnimi radionuklidi v hrani, kamor pridejo po različnih prenosnih poteh iz zemlje in umetnih gnojil, je najbolj zastopan K-40, prisotni pa so tudi radionuklidi iz razpadnih vrst U-238 in Th-232. Povprečna specifična aktivnost K-40 v hrani, ki je bila pridelana na krško-brežiškem polju, je bila v letu 2009 (78 ± 31) Bq/kg. Specifične aktivnosti K-40 v posameznih živilih, pa so prikazane na sliki 7.4. Največ K-40 v letu 2009 je v peteršilju, fižolu v zrnju in ječmenu, najmanj pa v sadju. Od naravnih radioizotopov je k letni efektivni dozi zaradi uživanja hrane brez upoštevanja K-40 največ prispeval Pb-210, in sicer 64,7 %. Povprečna specifična aktivnost vzorčenih živil je bila (0,15 ± 0,14) Bq/kg, kar je v okviru sprejemljivih maksimalnih vsebnosti radionuklidov v hrani pri normalnih pogojih (tabela 7.1). Specifična aktivnost Pb-210 v živilih je prikazana na sliki 7.5 in je bila najvišja v krompirju (1,2 ± 0,9 Bq/kg), detektirana pa je bila še v nekateri listni zelenjavi in sadju. V jajcih in mesu je bila aktivnost Pb-210 pod mejo detekcije. 250 200 TO TO m ^^ o 150 * m o c > 'S 100 ra ra c »o '<3 V) o m a E o > o O Jž o (3 .2 o m ta c c> o N > O o 3 m (3 E Ž N > O >N ra ra r ra o N m c 3 F O o -Q >tn V w 3 « ^ o '8 « a ™ 5 1 is 2 >2 t= e ,5 ® <1 ^ (5 > o CO Slika 7.5: Izmerjene specifične aktivnosti Pb-210 v različnih vrstah živil v letu 2009 (povprečje ± negotovost) Največji delež U-238 zaužijemo s pitno vodo. Povprečna specifična aktivnost U-238 v hrani je bila v letu 2009 (0,16 ± 0,08) Bq/kg, največja specifična aktivnost pa je bila izmerjena v fižolu v zrnju (9,1 ± 2,5) Bq/kg in kokošjem mesu (4,3 ± 2,4) Bq/kg, pri veliko živilih pa je bila specifična aktivnost U-238 pod mejo kvantifikacije (slika 7.6). 1,4 1,2 - 1,0 - 0,8 - > 2 0,6 ■ 0,4 ~ 0,2 - 0,0 0,8 - - 0,6 m 0,4 0,2 0,0 I -- -0,2 =5 -0,4 E = « ^ S £ §=;g § S 'c .2 S ® ^ = u. u. (0 O 0 Slika 7.6: Izmerjene specifične aktivnosti U-238, Ra-226, Ra-228 in Th-228 v različnih vrstah živil v letu 2009 (povprečje ± negotovost) V normalnih razmerah je uživanje hrane glavna pot vnosa Ra-226 ter Ra-228. Povprečna specifična aktivnost Ra-226 v hrani, ki je bila pridelana na krško-brežiškem polju, je bila v letu 2009 (0,06 ± 0,04) Bq/kg, Ra-228 pa (0,09 ± 0,03) Bq/kg, Najvišja specifična aktivnost Ra-226 in Ra-228 je bila detektirana v ječmenu in peteršilju, najmanjša pa v zelenjavi - plodovkah (slika 7.6). Doza prejeta zaradi uživanja peteršilja je zanemarljiva, saj se peteršilj v prehrani uporablja le kot začimba. Zadnji od detektiranih radionuklidov v živilih je bil Th-228, ki je v zemeljski skorji sicer trikrat bolj pogost kot U-238. Povprečna specifična aktivnost vzorčenih živil je bila (0,029 ± 0,002) Bq/kg. Najvišja aktivnost je bila izmerjena v bučkah (0,19 ± 0,06) Bq/kg, v večini vzorcev zelenjave pa je bila pod mejo detekcije (slika 7.6). DISKUSIJA Za primerjavo doznih obremenitev prebivalstva v okolici NEK pri uživanju hrane, ki jih povzročajo posamezni radionuklidi, specifično aktivnost posameznega radionuklida v hrani pomnožimo z doznim pretvorbenim faktorjem. Za izračun doze pri uživanju hrane, kjer upoštevamo še letno porabo posamezne vrste hrane mi, velja enačba (glej postopek Ocena sevalnih obremenitev (LMR-RP-01)): £50-70, i / |Sv = ai fi mi (4) kjer sta ai specifična aktivnost posameznega radionuklida in fi dozni pretvorbeni faktor istega radionuklida. Celotna predvidena efektivna doza pri uživanju hrane je vsota posameznih prispevkov doz ob zaužitju posamezne vrste hrane. Podatke za letno porabo posamezne vrste hrane smo ocenili iz tabele 7.1 [1], ki temelji na povprečni količini nabavljenih živil in pijač na člana gospodinjstva, ki jo je pripravil Statistični urad Republike Slovenije [37]. Ocenili smo, da je efektivna doza odrasle osebe ob zaužitju vseh vrst vzorčene hrane za radionuklide Cs-137, Sr-90/Sr-89, Pb-210, U-238, Ra-226, Ra-228 in Th-228 v letu 2009 (80 ± 12) |Sv. V letu 2008 je bila prejeta efektivna doza (100 ± 38) |Sv, v letu 2007 pa (62 ± 75) |Sv. Poudariti je treba, da prebivalci poleg doze, prejete zaradi omenjenih radionuklidov, z uživanjem hrane prejmejo letno še okoli 170 |Sv (v letu 2009 174 |Sv) zaradi prisotnosti naravnega radionuklida K-40, ki je tako največji delež skupne sevalne obremenitve zaradi uživanja radionuklidov v hrani. Umetni radionuklidi Prispevki posameznih radionuklidov k efektivni dozi za odraslo osebo v letu 2009 so prikazani na sliki 7.7. Skupna letna efektivna doza zaradi kontaminacije hrane s Cs-137 je bila tako v letu 2009 (0,15 ± 0,01) |Sv, skupna efektivna doza zaradi kontaminacije hrane s Sr-90/Sr-89 pa je bila v letu 2009 (0,81 ± 0,04) |Sv. Deleža letnih efektivnih doz glede na celotno prejeto efektivno dozo zaradi umetnih radionuklidov Cs-137 in Sr-90/Sr-89 pri uživanju hrane pa sta bila 0,15 % in 0,81 %, (1,2 % skupne doze), kar je z biološkega vidika zanemarljivo. K letni dozi, prejeti zaradi umetnih radionuklidov Cs-137 in Sr-90/Sr-89 v hrani, je najbolj prispevalo prehranjevanje z mesom in mlekom (37 %) ter žiti (23,6 %) (slika 7.8). Sr-90/Sr-89; 0,81 Slika 7.7: Prispevki posameznih radionuklidov k skupni efektivni dozi, izračunani za odraslo osebo zaradi kontaminacije hrane z radionuklidi v letu 2009. Skupna efektivna doza zaradi kontaminacije hrane je bila v letu 2009 (80 ± 12) |Sv. □ jajca □ meso □ mleko □ zelenjava - podzemna □ zelenjava - listna □ zelenjava - plod □ žito □ sadje □ vino 0,01 0,23 0,15 Skupna doza (mSv) 0,16 0,09 Slika 7.8: Izračunane efektivne doze za odraslo osebo zaradi kontaminacije hrane s Cs-137 in Sr-90/Sr-89 v različnih vrstah živil. Skupna efektivna doza zaradi kontaminacije hrane s Cs-137 in Sr-90/Sr-89 pa je bila v letu 2009 (0,96 ± 0,004) |Sv. Naravni radionuklidi Največji delež k skupni efektivni dozi zaradi kontaminacije hrane prispevajo naravni radionuklidi (98,8 %) - Pb-210 (64,7 %), Ra-226 (16 %), Ra-228 (7,8 %), U-238 (6,4 %) in Th-228 (4 %). Največji delež je k celotni dozi (254 ±12) /Sv zaradi vsebnosti naravnih radionuklidov v hrani z upoštevanjem K-40 je prispevalo prehranjevanje z žiti (34,4 %), podzemno zelenjavo (25,5 %) ter mlekom (13,8 %) in mesom (10 %) (slika 7.9). Efektivna doza zaradi kontaminacije hrane s Pb-210 je bila v letu 2009 (51,9 ± 5,4) /Sv, kar je primerljivo z referenčno vrednostjo UNSCEAR (2000) [19]. K letni dozi zaradi kontaminacije hrane s Pb-210 je največ prispevalo uživanje žita, mleka in sadja. Efektivna doza zaradi vsebnosti z U-238 v hrani je bila v letu 2009 (5,16 ± 0,38) /Sv. Efektivna doza zaradi vsebnosti Ra-226 in Ra-228 v hrani pa (38 ± 2) /Sv. Ra-226 in Ra-228 sta bila skoraj v vseh hranilih nad mejo kvantifikacije, kar je v skladu z radiološkimi nadzornimi meritvami NEK v letih 2004 in 2005. Efektivna doza zaradi vsebnosti Th-228 v hrani je bila enaka kot v letu 2008 (3,2 ± 0,2) /Sv, vendar je prispevek Th-228 k skupni efektivni dozi zaradi kratkega razpolovnega časa in izjemno nizkih vsebnosti z biološkega vidika zanemarljiv. Skupna doza (mSv) Slika 7.9: Izračunane efektivne doze zaradi vsebnosti naravnih radionuklidov v različnih vrstah živil. Poleg omenjenih radionuklidov ima pri vnosu naravnih radionuklidov v organizem pomembno težo tudi sevalec alfa Po-210. Iz poročila UNSCEAR [19] lahko razberemo, da je prispevek tega izotopa k celotni dozi zaradi uživanja hrane 64-odstoten ali (70 ± 40) /Sv na leto. Pri tem pa je treba poudariti, da je največ Po-210 v hranilih morskega izvora. Prispevka Po-210 k efektivni dozi zaradi uživanja živil s krško-brežiškega polja ni mogoče oceniti, saj se le-ta v okviru rednega radiološkega nadzora NEK ne določa. □ jajca □ meso □ mleko □ zelenjava - podzemna □ zelenjava - istna □ zelenjava - plod □ žito □ sadje □ vino 4,^-3,9 Skupna efektivna doza prejeta zaradi prisotnosti naravnih radionuklidov v hrani je bila v letu 2009 z upoštevanjem K-40 v hrani (254±12) /Sv, brez upoštevanja K-40 pa (80 ± 11 ) /Sv. Izpusti iz NEK V zračnih in tekočinskih izpustih NEK smo v preteklih letih detektirali naslednje umetne radionuklide, ki niso del globalne kontaminacije: Mn-54, Fe-55, Co-58, Co-60, Ag-110m, Te-125m, in I-131, vendar so bile koncentracije teh radionuklidov v okolju tako nizke, da v živilih tudi v letu 2009 niso bili detektirane. V izpustih NEK se pojavljata tudi C-14 in tritij. C-14 se v ekosistemih pojavlja tudi kot naravni radioizotop ogljika, v rastline se vgrajuje v procesu fotosinteze, v živalski in človeški organizem pa prehaja z ingestijo predvsem rastlinske hrane. V letih od 2006 do 2009 so potekale meritve C-14 v izpustih in bioloških vzorcih, zbranih v okolici NEK [25]. V letu 2009 je bila ocenjena doza zaradi prisotnosti C-14 v hrani na kontrolni točki v Dobovi ocenjena na 15,1 | Sv, v okolici NEK pa na 15,4 |Sv, kar je za 0,3 |Sv oziroma za 0,02 % več kot na kontrolni točki, vendar pa je omenjena razlika z biološkega vidika zanemarljiva. Ocena omenjene doze temelji le na meritvah vsebnosti C-14 v jabolkah [25]. Za natančnejšo določitev doze, ki jo prebivalstvo v okolici NEK prejme z ingestijo živil rastlinskega izvora, pridelanih na omenjenem področju, pa bi bilo treba izvesti neposredne meritve vsebnosti C-14 v več vrstah živil, ki se pridelujejo na omenjenem področju. Meritve C-14 v rastlinju (jabolka, koruza in trava), ki jih je v letih 2006-2009 izvedel Institut Ruder Boškovic v Zagrebu namreč kažejo, da izvajanje remonta NEK (povečani izpusti C-14 v obliki CO2) v vegetacijski sezoni vpliva na povišanje C-14 v rastlinju, medtem ko izvajanje remonta zunaj vegetacijske sezone ne vpliva na povišanje koncentracij C-14 v rastlinju [25]. Tritij prehaja v organizme predvsem z vodo, v človeka pa tudi z rastlinsko hrano. Tekoči izpusti H-3 v letu 2009 so bili 7,33 E+12 Bq, za določitev sevalne izpostavljenosti populacije zaradi kontaminacije hrane s H-3 pa bi bilo treba izmeriti vsebnosti H-3 neposredno v živilih, ki se pridelujejo na omenjenem območju. V plinastih izpustih, ki jih v okolje spušča NEK, sta tudi Cs-137 in Sr-89/Sr-90. Celoletni izpust v letu 2009 je bil 2,1 E+04 Bq za Cs-137 in 3,2 E+03 za Sr-90/Sr-89. V vzorcih jabolk in hrušk iz neposredne bližine NEK (sadovnjak ob ograji) so bile vsebnosti Cs-137 pod mejo detekcije, vsebnosti Sr-89/Sr-90 pa primerljive z vsebnostmi v drugih vzorčenih živilih. Zato ocenjujemo, da izpusti Cs-137 in Sr-89/Sr-90 iz NEK nimajo neposrednega vpliva na koncentracijo omenjenih radionuklidov v živilih. SKLEPI V letu 2009 je bilo opravljenih 29 meritev različnih vrst hrane in 36 vzorcev mleka iz okolice NEK. Zelenjavo, žita in sadje smo vzorčili od junija do oktobra, odvzem mesa je bil v novembru in decembru, mleko pa je bilo vzorčeno mesečno. Ocenili smo, da je bila efektivna doza zaradi kontaminacije hrane z naravnimi radionuklidi, pridelane na krško-brežiškem polju v letu 2009, brez upoštevanja K-40 (80 ±11) |Sv, z upoštevanjem K-40 pa (254 ± 12) |Sv. Največji delež k skupni efektivni dozi zaradi kontaminacije hrane prispevajo naravni radionuklidi, kot so Pb-210 (64,7 %), Ra-226 (16 %), Ra-228 (7,8 %), U-238 (6,4 %) in Th-228 (4 %). Deleža letnih efektivnih doz glede na celotno prejeto efektivno dozo zaradi umetnih radionuklidov Cs-137 in Sr-90/Sr-89 pri uživanju hrane sta bila 0,15 % in 0,81 %, (1,2 % skupne doze), kar je z biološkega vidika zanemarljivo. Iz grafov, predstavljenih v tem poglavju, lahko ugotovimo, da se koncentraciji obeh radionuklidov v vseh hranilih, ki se vzorčijo na krško-brežiškem polju, še naprej manjšata. Največji delež je k celotni dozi (254 ± 12) |Sv, prejeti zaradi vsebnosti naravnih radionuklidov v hrani, z upoštevanjem K-40 prispevalo prehranjevanje z žiti (34,4 %), podzemno zelenjavo (25,5 %) ter mlekom (13,8 %) in mesom (10 %). Glavni vir vnosa Cs-137 sta bila v letu 2009 meso in mleko (67,1 %), Sr-90/Sr-89 žita in meso (42,5 %), naravnih radionuklidov, kot so Pb-210, U-238, Ra-226 in Ra-228 ter Th-228, pa žita (34,4 %), podzemna zelenjava (25,5 %) ter meso in mleko (23,8 %). Omenjeni rezultati se povezujejo z izmerjenimi relativno višjimi specifičnimi aktivnostmi radionuklidov v omenjenih živilih (Pb-210 v krompirju) in z relativno večjo porabo kot v primeru pšenice. Med detektiranimi radionuklidi v zračnih izpustih NEK so tudi drugi umetni radionuklidi, ki pa jih v hrani v letu 2009 nismo detektirali, zato vpliv zračnih izpustov NEK v hrani ni neposredno določljiv. Izračuni efektivnih doz zaradi uživanja hrane, ki vsebuje umetne in naravne radionuklide, so pokazali, da je delež efektivne doze v letu 2009 zaradi umetnih radionuklidov v hrani 1,2-odstoten glede na celotno efektivno dozo zaradi vseh radionuklidov v hrani (ali 2 % avtorizirane mejne vrednosti 50 ^Sv), kar je z biološkega vidika zanemarljivo. Od tod izhaja, da je prejeta efektivna doza zaradi uživanja hrane v glavnini posledica vnosa naravnih radionuklidov. Posebej je očiten prispevek Pb-210, (52 ± 5) ^Sv, ki pa je nasprotno od leta 2006, ko je bil ta prispevek nekajkrat večji, v okviru vrednosti nadzornih meritev v okolici NEK v letih 2004, 2005 in 2007. V zračnih in tekočinskih izpustih NEK sta merljiva tudi C-14 in H-3, ki pa jih v vzorčenih vrstah živil nismo določali. Meritve C-14 so bile izvedene le v jabolkah na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu, rezultati pa kažejo, da izvajanje remonta NEK (povečani izpusti C-14 v obliki CO2) v vegetacijski sezoni vpliva na povišanje C-14 v rastlinju, medtem ko izvajanje remonta zunaj vegetacijske sezone ne vpliva na povišanje koncentracij C-14 v rastlinju [25]. Za natančnejšo določitev sevalnih obremenitev zaradi C-14 in H-3 v hrani pa bi morali izvesti neposredne meritve na vzorčenih živilih s krško-brežiškega področja. REFERENCE [35] Varga B. 2008. Regulations for radioisotope content in food- and feedstuffs. Food and chemical Toxicology 46, 3448-3457 [36] Y. G. Zhu, E. Smolders, Plant uptake and radiocaesium: a review of mechanisms, regulation and application. Journal of experimental Botany, 51 (2000), 1635-1645 [37] Statistične informacije, Statistični urad RS, št. 5, 30. julij 2002 8 M E R I T V E P L I N A S T I H I N T E K O C I H E F L U E N T O V POVZETEK NEK kot jedrski objekt med svojim obratovanjem izpušča majhne količine radioaktivnih snovi v zrak in savsko vodo. Neposredne izpuste v okolje spremljajo v NEK, neodvisne institucije pa merijo vnos radioaktivnih snovi v okolje. Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v odpadni vodi je bila daleč pod letno omejitvijo, aktivnost tritija pa je bila približno 16 % letne omejitve. Izpuščene aktivnosti radionuklidov v zrak so bile prav tako znatno pod letnimi omejitvami. OBSEG PRIMERJALNIH IN NADZORNIH MERITEV V skladu z 35. in 36. členom Pogodbe Euratom o nadzoru stopnje radioaktivnosti v okolju za namene ocenjevanja izpostavljenosti prebivalstva ter s priporočilom Komisije 2000/473/EURAT0M in priporočilom Komisije 2004/2/EURAT0M o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn je v Sloveniji narejena zasnova programa nadzora radioaktivnosti, načina in obsega nadzora radioaktivnosti okolja ter obratovalnega nadzora radioaktivnosti, vrste meritev ter metode vzorčevanja in merjenja radioaktivnosti in kakovosti opreme za meritve radioaktivnosti. Upravljalec jedrskega objekta, ki sme izpuščati v okolje radioaktivne snovi, izvaja obratovalni nadzor radioaktivnosti, da dokaže, da aktivnosti izpustov pri normalnem obratovanju ne presegajo avtoriziranih mej in mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ter da obratovanje jedrskega objekta ne povzroča izpostavitve sevanju prebivalstva nad avtoriziranimi mejami in drugimi mejami, določenimi s predpisi. V skladu s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10) mora URSJV zagotavljati stalne nadzorne meritve emisij in imisij. Teh meritev ne sme izvajati zavezenec za obratovalni nadzor ali izvajalec nadzora radioaktivnosti, ki izvaja te iste meritve za zavezanca za obratovalni nadzor. Meritve nadzornega dela programa meritev efluentov so namenjene dodatnemu preverjanju oziroma dopolnjevanju emisijskih meritev, ki jih stalno opravljajo službe NEK, in jih razvrščamo na: - nadzorne specifične meritve elementov, ki jih NEK rutinsko ne opravlja: o Sr-90/Sr-89 in Fe-55 v alikvotno sestavljenih mesečnih vzorcih tekočinskih izpustov iz WMT in SGBD; meritve je opravil IRB; o H-3 in C-14 v zračnih izpustih dimnika, štirinajstdnevni kontinuirano zbirani vzorci za analize H-3 (T) v vodnih hlapih (HTO), vodiku (HT) ter tritiranih ogljikovodikih (CH3T) in analize C-14 v ogljikovem dioksidu (14CO2) ter ogljikovodikih (14CH4) oziroma neoksidiranem ogljiku so na IJS analizirali mesečno; o Sr-90/Sr-89 v sestavljenih vzorcih partikulatnih filtrov, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 na sestavljenih trimesečnih vzorcih; meritve je opravil IJS; - določanje povprečnih mesečnih tekočinskih izpustov na podlagi analiz z visokoločljivostno spektrometrijo gama, analize vsebnosti H-3 v alikvotno sestavljenih reprezentančnih mesečnih vzorcih iz izpustnih tankov (WMT) in kaluže uparjalnikov (SGBD); meritve je opravil IRB; - meritve na izviru zračnih izpustov, visokoločljivostna spektrometrija gama v aerosolnih filtrih; meritve je opravil IJS. Nadzorne meritve obratovalnega nadzora NEK izvajajo Institut "Jožef Stefan" iz Ljubljane, Institut Ruder Boškovic iz Zagreba in Zavod za varstvo pri delu (ZVD) iz Ljubljane, ki so pooblaščeni za izvajanje nadzora radioaktivnosti. Posamezni rezultati meritev tekočinskih izpustov NEK so predstavljeni na slikah 8.1, 8.2 in 8.3. Podrobni rezultati so v zbirnem poročilu »Poročilo o radioaktivnih emisijah iz NE Krško za leto 2009«, ki ga je pripravil NEK. OBRAVNAVA REZULTATOV Obravnava rezultatov meritev je podana v ustreznih predhodnih poglavjih o zračnih in tekočinskih emisijah ("Sava" in "Zrak"). Vzporedne primerjalne meritve izpustnih tankov (WMT) in kaluže uparjalnikov (SGBD), kot tudi meritve radionuklidov Fe-55 in Sr-90/Sr-89 v WMT in SGBD je tudi v letu 2009 izvajal IRB. OCENA VPLIVOV Zračni izpusti Za vrednotenje vplivov atmosferskih izpustov je treba na osnovi slovenske in zakonodaje EU opredeliti vpliv naslednjih skupin radionuklidov: tritija H-3, C-14, jodovih izotopov, žlahtnih plinov, drugih sevalcev beta/ gama in sevalcev alfa. Nadzor in oceno vplivov zračnih emisij omogočajo podatki, ki jih zbere NEK in jih dopolnjujejo specifične meritve elementov H-3 in C-14, ki ji izvaja IJS na vzorcih, pridobljenih s kontinuirnim zbiranjem na oddušniku elektrarne, ter z meritvami z visokoločljivostno spektrometrijo gama na aerosolnih filtrih z vzorčevanjem na oddušniku NEK. Program meteoroloških meritev v okolici NEK zagotavlja podatke za izračun povprečnih razredčitvenih koeficientov, ki jih za posamezne mesece in mesta v okolici elektrarne pripravi Agencija RS za okolje. Tudi v letošnjem ovrednotenju smo poleg razredčitvenih faktorjev ARSO uporabili še povprečne razredčitvene koeficiente, ki jih je izračunalo podjetje MEIS, d. o. o., z Lagrangeevim modelom širjenja izpustov v atmosferi. Zbrani podatki o emisijah na oddušniku NEK so podani v mesečnih poročilih NEK. Iz omenjenih podatkov in razredčitvenih koeficientov je možno oceniti prispevka zaradi inhalacije in imerzije k letni efektivni dozi za prebivalstvo v okolici NEK zaradi zračnih emisij NEK. V preglednici 4.2 so zbrani tako ocenjeni prispevki posameznih radionuklidov k efektivni dozi, izračunani za odraslega človeka v referenčnem naselju Spodnji Stari Grad. Iz preglednice 4.2 je razvidno, da je inhalacijska doza predvsem posledica emisij tritija v obliki tritirane vode (HTO). Imerzijska doza je predvsem posledica emisij Ar-41 (približno 92 %), ter ksenonov Xe-131m in X-133 (oba približno 3 %). Od drugih radionuklidov, detektiranih v hlapih, plinih in aerosolih, prispevata k skupni letni inhalacijski dozi še ogljik C-14 (v obliki 14CO2 in 14CH4), vendar približno dva do tri velikostne razrede manj. Prispevki drugih detektiranih radionuklidov k skupni letni dozi so še bistveno manjši od omenjenih. Pri tem je treba omeniti, da je pri C-14 upoštevana samo inhalacijska izpostavljenost, ne pa tudi doza, ki je posledica prehoda v ingestijsko prenosno pot. Prispevek tritija k inhalacijski dozi (v obliki HTO) smo v letu 2009 ocenili na 0,016 /Sv z uporabo Lagrangeevih razredčitvenih faktorjev oziroma na 0,29 /Sv z uporabo razredčitvenih koeficientov, ki jih je izračunal ARSO, kar je približno petkrat manj kot leta 2008, ko smo dozo ocenili 1,30 /Sv, ter malo več kot v letih 2007, 2006 in 2005, ko je bila ta doza ocenjena na 0,19 /Sv, 0,21 /Sv, 0,16 /Sv. Prispevki drugih radionuklidov k inhalacijski dozi so bistveno manjši, tako da je bila skupna letna inhalacijska doza v letu 2009 0,016 /Sv na leto. Za otroka je bila v letu 2009 celotna inhalacijska efektivna doza 0,012 /Sv na leto, za dojenčka pa 0,0048 /Sv na leto. Imerzijski prispevek k skupni letni dozi je bil za odraslo osebo 0,011 /Sv (150 nSv z uporabo razredčitvenih faktorjev, ki jih je izračunal ARSO), za otroka 6,9 /Sv (93 nSv z uporabo razredčitvenih faktorjev, ki jih je izračunal ARSO) in za dojenčka 1,3 /Sv (17 nSv z uporabo razredčitvenih faktorjev, ki jih je izračunal ARSO) in je bil v letu 2009 predvsem posledica izpustov Ar-41 (10 /Sv za odraslo osebo, 6,5 /Sv za otroka, in 1,2 /Sv za dojenčka na osnovi Lagrangeevih razredčitvenih faktorjev), ki so bili porazdeljeni čez celo leto 2009. Približno desetino te vrednosti pa je prispeval še Xe-131m. Skupna efektivna doza za odraslega človeka v Vrbini, ki je posledica inhalacije in imerzije, je bila v letu 2009 10 ^Sv na leto, za otroka, starega od sedem do dvanajst let, 7,5 ^Sv na leto ter za dojenčka, starega do enega leta, 2,4 ^Sv na leto (1,1 ^Sv, 0,79 ^Sv, in 0,33 ^Sv z uporabo razredčitvenih faktorjev, ki jih je izračunala ARSO). V drugih naseljih v okolici NEK so bile te doze še nižje. Povzetek vseh ocenjenih skupnih letnih inhalacijskih in imerzijskih doz za okolico NEK v letu 2009 je v preglednici 4.3. Zračni izpusti H-3 in I-131 iz NEK v letu 2009 so bili primerljivi s povprečjem emisij jedrskih elektrarn v EU. Emisije žlahtnih plinov, ogljika C-14 in partikulatov so precej nižje od povprečja. Na sliki 4.7 je podano razmerje zračnih emisij NEK za različne radionuklide glede na povprečje EU od leta 1996 naprej. Tekočinski izpusti NE Krško pri obratovanju kontrolirano mesečno izpušča manjše količine radionuklidov v reko Savo. Tekočine se izpuščajo iz izpustnih tankov (Waste Monitoring Tank - WMT) in iz kaluž uparjalnikov (Steam Generator Blowdown System Discharge - SGBD). Glede na zahteve slovenske zakonodaje (Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10)) se sprotno opravljajo neposredne meritve sevalcev gama in H-3 v tekočinskih izpustih nadzornih tankov in kalužah uparjalnikov, ter laboratorijske analize sevalcev gama, H-3, Sr-89, Sr-90 in Fe-55 vseh tekočinskih izpustov iz nadzornih tankov in kaluž uparjalnikov. V reko Savo je bilo izpuščenih 1850 m3 vode iz WMT in 2660 m3 iz SGBD. Primerjava z letom 2008 (1060 m3 vode iz WMT in 1110 m3 iz SGBD) kaže zvišanje volumna tekočinskih izpustov, kar je odvisno od načina obratovanja jedrske elektrarne. Meritve nerazredčenih efluentov v zadrževalnikih WMT in meritve kaluž uparjalnikov (SGBD), ki sta jih opravila NEK in IRB, so v letu 2009 pokazale nekoliko višje emisije kot v letu 2008 (približno 5 %), kar je še vedno za okrog 30 % nižja vrednost od svetovnega povprečja. Večji izpusti so bili v februarju in marcu (slika 8.1). Tekoči izpusti H-3 v letu 2009 so bili na podlagi meritev NEK 7,3 TBq na leto, kar je nekoliko višje kot v letu 2008 (7 TBq) in nižje od izpustov v preteklih letih: 22 TBq (2007), 13 TBq (2006), 19 TBq (2005) 11 TBq (2004), 10,3 TBq (2003), 13 TBq (2002); prikazani so na sliki 8.2. Tekoči izpusti H-3 so bili od leta 2004 dalje nekoliko večji in so v letu 2007 dosegli najvišjo vrednost, saj so presegli nekdanjo letno mejno vrednost 20 TBq, kar je rezultat spremenjenega načina obratovanja elektrarne (prehod na 18 mesečni cikel) in s tem daljšega gorivnega cikla. Vpliv povečanih izpustov se je kazal tudi v povečanih koncentracijah H-3 v Savi in v podtalnici nizvodno od NEK. V letu 2008 je bila izpuščena aktivnost prvič po letu 2001 nižja od 10 TBq. Normaliziran izpust H-3 glede na količino proizvedene električne energije je bil tako 1,34 GBq / (GW h) (letna proizvodnja električne energije 5,46 TW h). Primerjava tekočih izpustov H-3 glede na proizvedeno električno energijo kaže primerljive vrednosti kot v državah EU z elektrarnami PWR (okrog 2 GBq / (GW h) za reaktorje PWR). Letna omejitev tekočih izpustov H-3 v NEK je (4,5 E+13) Bq na leto. Skupna omejitev za druge radionuklide je 100 GBq (sevalci beta/gama) na leto. Analize Sr-90/Sr-89 v alikvotnih tekočih vzorcih so dale oceno velikosti emisij (3,3 E+5) Bq na leto (meritve je opravil IRB), kar je bivstveno nižje v primerjavi z vrednostmi v preteklih letih (slika 8.3) in nekoliko višje v primerjavi z letom 2008. Skupna aktivnost izpuščenega Co-60 v reko Savo je bila (1,03 E+7) Bq na leto in skupna aktivnost izpuščenega Cs-137 v Savo (9,2 E+6) Bq na leto. V letu 2009 je bila količina izpuščenega Co-58 (2,50 E+7) Bq nekoliko nižja kot v letu 2008 (5,3 E+7 Bq). Primerjava letnih izpustov Co-60, Co-58, Cs-134 in Cs-137 v zadnji dekadi kaže težnjo njihovega zmanjševanja. Poleg H-3 je bilo med izpuščenimi radionuklidi največ Co-58 ((2,5 E+7) Bq na leto), Co-60 ((1,0 E+7) Bq na leto) ter Fe-55 ((1,1 E+7) Bq na leto). V efluentih sta izmerjena tudi I-131 ((4,3 E+5) Bq na leto) in Xe-133 ((1,5 E+7) Bq na leto). Pregled letnih izpustov H-3 Leto Slika 8.1: Letni izpusti H-3 v reko Savo (največji izpust H-3 je bil v letu 2007) Mesečni izpusti H-3 v reko Savo iz WMT in SGBD Slika 8.2: Mesečni izpusti H-3 v reko Savo v letu 2009. Največja aktivnosti je bila izpuščena v mesecu februarju. Pregled letnih izpustov Sr-90 1,00E+06 9,00E+05 8,00E+05 7,00E+05 CT 6,00E+05 dl a 5,00E+05 s= LU 4,00E+05 3,00E+05 2,00E+05 1,00E+05 0,00E+00 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Slika 8.3: Letni izpusti Sr-90/Sr-89 v reko Savo H-3 Tekoči izpusti 8,00E+13 7,00E+13 6,00E+13 5,00E+13 4,00E+13 3,00E+13 2,00E+13 1,00E+13 0,00E+00 1999 2000 2001 Leto 2002 2003 Belgija (Tihange) Francija (Blayais) Nemčija(Brokdorf) Španija (Almaraz) Švedska(Rinhals2) Holandija (Borssele) NEK Slika 8.4: Letni tekoči izpusti H-3 za različne evropske elektrarne 1997 1 Tabela 8.1 Razpon letne doze predstavnikov referenčne skupine (države EU) na razdalji 500 m od elektrarne (^Sv) Razpon letne doze na razdalji 500 m od elektrarne (pSv) Delež 1996 1997 1999 2002 2004 50 % 0,086 0,13 0,14 0,55 0,61 75 % 0,56 0,8 0,45 1,5 1,4 90 % 18 18 14 12 12 Maksimalna 120 120 140 70 40 SKLEP Največkrat so koncentracije radionuklidov v okolju zaradi izpustov iz NEK pod mejami zaznave instrumentov, zato je treba vplive vrednotiti iz merjenih emisijskih podatkov in z uporabo modelov za razširjanje radionuklidov v okolje. Pregled letnih izpustov kaže na težnjo zmašnjevanja izpustov v zadnji dekadi. Izpusti iz NEK in obremenitve prebivalstva, ki so v zgornjem tekstu podani za razdaljo 200 m od reaktorja (ograja NEK) in za razdaljo 800 m od reaktorja (Vrbina), so primerljivi ali nižji od povprečnih vrednosti v evropskih elektrarnah, kar se da razbrati iz tabele 8.1 (EC "Implied doses to the population of the EU arising from reported discharges from EU nuclear power stations and reprocessing sites in the years 1997 to 2004") in s slike 8.4 (EC "Radioactive effluents from nuclear power stations and nuclear fuel reprocessing sites in the European Union, 1999 - 2003"). 9 M E D L A B O R A T O R I J S K E P R I M E R J A L N E M E R I T V E Tabele z rezultati mednarodnih primerjalnih meritev in primerjalnih meritev pooblaščenih laboratorijev so na priloženi zgoščenki v datoteki MednarodnePrimerjave2009.pdf. POVZETEK Ocenjeno je sodelovanje laboratorijev IJS, IRB in ZVD v mednarodnih medlaboratorijskih primerjavah in preverjanjih usposobljenosti. Kolikor je bilo mogoče, smo rezultate primerjali s podobnimi iz prejšnjih let, kar je omogočilo tudi delno oceno teženj in morebitnih izboljšav. Ugotovimo lahko, da je bilo sodelovanje vseh treh laboratorijev uspešno, da so z medlaboratorijskimi primerjavami obseženi skoraj vsi merjenci in tipi vzorcev, ki jih laboratoriji analizirajo v okviru nadzora radioaktivnosti v okolici NEK, in da so rezultati enaki ali boljši od tistih iz prejšnjih let. Dejstvo, da domače primerjave v letu 2009 niso bile izvedene, ni negativno vplivalo na kvaliteto rezultatov. UVOD Eden temeljnih načinov zagotavljanja kvalitete merilnih rezultatov je redno sodelovanje laboratorijev v medlaboratorijskih primerjavah oziroma preskusih usposobljenosti. S sodelovanjem v primernih primerjavah, kjer so vzorci in merjenci podobni tistim, merjenim v rutinskih postopkih, laboratoriji pridobijo informacije o pravilnosti rezultatov, primernosti ocenitve merilne negotovosti in drugih metroloških parametrov njihovega merilnega postopka. Medlaboratorijske primerjave so dopolnilna aktivnost pri notranji kontroli kvalitete in v delujočemu sistemu kakovosti. Glede na evropsko in slovensko zakonodajo morajo biti laboratoriji, ki sodelujejo pri nadzoru okolja nuklearnih objektov, od decembra 2008 formalno akreditirani v skladu s standardom SIT/ISO 17025:2005. Ena od zahtev standarda je tudi sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah, če so le te dostopne. IJS, IRB in ZVD tradicionalno redno sodelujejo pri mednarodnih primerjavah, pri čemer je seveda treba upoštevati dejstvo, da ponujene sheme niso vedno enake in da so taka sodelovanja tudi finančna obremenitev za laboratorije. Torej je izbira ustreznih medlaboratorijskih primerjav zelo pomembna. V letu 2009 je IJS tako sodeloval pri 18, IRB in ZVD pa pri 6 medlaboratrijskih primerjavah. To je praktično enako kot v letu poprej. Nasprotno od prejšnjih let pa v letu 2009 domače medlaboratorijske primerjave INTNEK niso bile več organizirane. OCENA REZULTATOV SODELOVANJA LABORATORIJEV PRI MEDNARODNIH PRIMERJALNIH MERITVAH IN PREVERJANJIH USPOSOBLJENOSTI LABORATORIJEV Tabela 9.1: Sodelovanje pooblaščenih organizacij pri mednarodnih medlaboratorijskih primerjalnih meritvah glede na vrsto vzorca SODELUJOČA ORGANIZACIJA Tip vzorca IJS IRB ZVD ZRAK 2 - 3 VODA 10 5 1 VEGETACIJA, RIBE - 1 1 ZEMLJA - - 1 URIN 4 - - BETON, aktiviran z nevtroni 1 - - FOSFORGIPS 1 - - s 18 6 6 NATIONAL PHYSICS LABORATORY (NPL), UK Enironmental Radioactivity Comparison Exercise 2008: V letu 2008 je IJS sodeloval pri primerjalnih meritvah, ki jih je organiziral National Physics Institute (NPL) iz Velike Britanije [38]. IJS je analiziral šest vzorcev, od tega pet vzorcev vode, kontaminirane z radioaktivnimi izotopi, in vzorec betona, aktiviranega z nevtroni. Pet vzorcev vode je bilo laboratorijsko pripravljenih na način, da so simulirali možne realne vzorce pri nadzoru radioaktivnosti v okolici nuklearnih objektov. IJS je tako analiziral vzorec vodne raztopine, ki je vsebovala sevalce alfa in beta nizkih aktivnosti (do nekaj Bq/g), dva vzorca vodne raztopine, ki je vsebovala tritij, ter dve vodni raztopini, od katerih je ena vsebovala nizke (nekaj Bq/kg), druga pa visoke (nekaj Bq/g) aktivnosti sevalcev gama. Rezultati so bili objavljeni v maju 2009. NPL je rezultate vrednotil kot relativni odmik od pripisane vrednosti in kot Z-preskus, pri katerem sta upoštevani merilna negotovost pripisane vrednosti in tudi rezultata IJS. Princip Z-preskusa je podoben kot pri a-preskusu, ki ga uporablja Mednarodna agencija za atomsko energijo (glej tekst v nadaljevanju). Vodna raztopina AH, kontaminirana s sevalci alfa in beta nizkih aktivnosti, je vsebovala Ra-226, U-235, U-238, Np-237 in Am-241. IJS je izmeril aktivnosti vseh petih izotopov, pri čemer pa je bil rezultat določitve U-235 dvomljiv (odmik 18 %, Z-preskus 5,51), rezultat določitve Ra-226 pa neustrezen (odmik -37 %, Z-preskus -5,62). Rezultati določitev U-238, Np-237 in Am-241 se dobro ujemajo s pripisanimi vrednostmi (odmiki do 10 %), relativno nizke vrednosti Z-preskusa pa potrjujejo tudi ustrezno vrednotenje merilne negotovosti. Tehničnega razloga za neujemanje rezultatov določitve U-235 in Ra-226 pa iz danih podatkov ni mogoče določiti. Pri določitvi H-3 v vzorcih B1 in B2 se rezultata IJS zelo dobro skladata s pripisano vrednostjo, saj sta odmika 1 % oziroma 3 %. Istočasno kažejo rezultati Z-preskusa (0,16 in 0,39), da so merilne negotovosti pri določitvi H-3 ustrezno določene. Vzorec C je bil z nevtroni aktivirani beton. NPL je ovrednotil samo rezultate, podane za Co-60, Ba-133, Eu-152 in Eu-154. IJS je izmeril tudi aktivnosti Na-22, Cs-137, Ra-226, Ra-228, Th-228 in U-238. Rezultati določitve Co-60, Ba-133 in Eu-152 se zelo dobro ujemajo z vrednostimi NPL, in sicer v okviru odmika do 2 % in vrednosti Z-preskusa med 0,19 in 0,46. Rezultat meritve aktivnosti Eu-154 je za 10 % prenizek, vendar še zmeraj povsem sprejemljiv, kar potrjuje tudi nizka vrednost Z-preskusa -1,58. Pravilnosti drugih podanih rezultatov ne moremo oceniti, dejstvo pa je, da IJS podaja za vse rezultate tudi merilne negotovosti in s tem pokaže, da vso si rezultati nad mejo kvantitativne določitve. V sklopu vzorcev sta bili tudi dve vodni raztopini, kontaminirani s sevalci gama nizke (vzorec GL) oziroma visoke aktivnosti (vzorec GH). Razlika v aktivnostih radionuklidov med vzorcema je bila približno tri velikostne rede, vključeni pa so bili Na-22, Co-60, Zr-95, Nb-95, Ba-133, Cs-134, Cs-137 in Eu-152. Tako za visoko kot tudi za nizko aktivni vzorec velja, da se vsi podani rezultati zelo dobro ujemajo z pripisanimi vrednostmi NLP. Pri nizkih aktivnostih je največji odmik 5 %, in sicer pri Nb-95, pri visokih pa pri Na-22, in sicer -3 %. Tudi vrednosti Z-preskusa so praktično v vseh primerih pod 1. Le za Na-22 v vzorcu visoke aktivnosti je vrednost -1,05 in za Zr-95 in Nb-95 v nizko aktivnem vzorcu 1,29 oziroma 1,59. Tudi ti trije so zelo dobri rezultati, ki potrjujejo ustreznost uporabljenega merilnega postopka z visokoločljivostno spektrometrijo gama. ENVIRONMENTAL RESOURCE ASSOCIATES (ERA), ZDA MRAD-011: Enako kot v prejšnjem letu je v septembru 2009 ERA v okviru primerjalnih meritev MRAD-11 razposlala vzorce vegetacije, zemlje, zračnega filtra in tri vzorce vode. En vzorec vode je bil namenjen določitvi tritija, drugi za določitev celotne beta in celotne alfa-aktivnosti, tretji pa za določitev aktivnosti Am-241, Cs-134, Cs-137, Co-60, Fe-55, Sr-90 in Zn-65. Medlaboratorijske primerjave sta se udeležila IRB in ZVD, pri čemer je IRB analiziral vse tri vodne vzorce, vzorec zemlje in vegetacije, ZVD pa vzorce zemlje, vegetacije in zračni filter. Končni rezultati so bili objavljeni v decembru 2009 [39]. V vzorcu zračnega filtra je ZVD določil aktivnosti Am-241, Cs-134, Cs-137, Co-60, Sr-90, U-238 in Zn-65. Vsi rezultati ZVD so po merilih ERA sprejemljivi. Opaziti pa je odmike od pripisanih vrednosti med 1 % (Cs-137) do 19 % (U-238). Glede na območje sprejemljivosti, ki ga je postavila ERA in je ± 30 %, lahko rezultate ocenimo kot zelo dobre. So pa ti rezultati nekoliko slabši kot tisti iz prejšnje podobne medlaboratorijske primerjave, kjer so bili odmiki pri določitvah istih radionuklidov do 6 %. Pri analizi vzorca zemlje je ZVD določil Ac-228, Am-241, Bi-212, Bi-214, Co-60, Cs-134, Cs-137, Pb-212, Pb-214, K-40, Sr-90, Th-234, U-238 in Zn-65. Vsi rezultati so bili sprejemljivi. Pri rezultatih opazimo odmike od pripisanih vrednostih v razponu od 1 % do 52 %. V primerjavi z letom 2008 pa je pomembno poudariti, da je ZVD uspel odpraviti negativni odmik za večino merjencev, ki je sicer prevladoval v letu 2008. IRB je pri analizi vzorca zemlje določil Ac-228, Am-241, Bi-214, Co-60, Cs-134, Cs-137, K-40, Sr-90, U-238 in Zn-65. Tudi vsi rezultati IRB so bili sprejemljivi, pri čemer so bili opaženi odmiki od pripisanih vrednosti v območju od 1 % do 23 %, kar je zelo podobno kot pri ZVD in podobno rezultatom IRB pri podobni medlaboratorijski primerjavi v letu 2008. V vzorcu vegetacije sta tako ZVD kot IRB določila naslednje radionuklide: Am-241, Cs-134, Cs-137, Co-60, K-40, Sr-90, U-238 in Zn-65. V primeru ZVD je ujemanje rezultatov s pripisanimi vrednostmi zelo podobno tistemu iz leta 2008. Opaženi odmiki od pripisanih vrednosti ležijo med -6 % in 5 %. Pri IRB so odmiki za Cs-137 (-5 %), Co-60 (12 %) in K-40 (13 %) nekoliko manjši kot leta 2008. Vsi rezultati ZVD in IRB so v mejah sprejemljivosti. ERA podaja pri poročanju rezultatov dva podatka, in sicer informacijo o pripisani vrednosti in o mejah sprejemljivosti rezultata, ki so za vzorec vegetacije postavljene na ± 44 %. V vzorcu vode, namenjenim za analizo mešanice radionuklidov, je IRB določil Am-241, Cs-134, Cs-137, Co-60, Fe-55, Sr-90 in Zn-65. Rezultati za Am-241, Cs-134, Cs-137, Co-60, Sr-90 in Zn-65 se zelo dobro ujemajo s pripisanimi vrednostmi. Odmiki so med 0,1 % v primeru Co-60 in 9 % v primeru Am-241. Vsi rezultati IRB so sprejemljivi, pri čemer je treba poudariti rezultat določitve Fe-55, ki se tokrat ujema s pripisano vrednostjo v okviru 8 %. V primeru z letom 2008, ko je bil rezultat za Fe-55 za 40 % previsok, pomeni ta rezultat znatno izboljšanje. Tudi v primeru določitve tritija je IRB zelo izboljšal rezultat. Opaženi odmik od pripisane vrednosti je praktično zanemarljiv (1 %), kar je pomembno izboljšanje v primerjavi z letom 2008, ko je bil odmik -21 %. Edini nesprejemljivi rezultat IRB najdemo pri meritvi celotne aktivnosti alfa v vodnem vzorcu. IRB vrednost 14,8 pCi/L je več kot petkrat manjša od pripisane vrednosti 80,0 pCi/L. Možen vzrok prenizkega rezutata so izgube pri pripravi vzorca ali pa napake pri izračunih. Priporočamo, da IRB čim prej razišče in odpravi razloge za odmik. Meritve celotne aktivnosti beta se odmikajo za 18 %, kar je po merilih ERA povsem sprejemljivo, saj so meje postavili na ± 45 %. RAD-77: Spomladi 2009 je ERA organizirala primerjalno meritev radionuklidov stroncija, namreč Sr-89 in Sr-90 [40]. Medlaboratorijske primerjave se je udeležil IRB, ki je aktivnosti obeh radionuklidov izmeril s tekočinskoscintilacijskim štetjem (LSC) in s proporcionalnim števcem (PC). Vsi rezultati so sprejemljivi, pri čemer se tudi rezultati obeh postopkov praktično ujemajo. Pri določitvi aktivnosti Sr-90 je opažen odmik pri uporabi LSC 2 % in PC 3 %, pri določitvi Sr-90 pa pri LSC 13 % in pri PC 14 %. MEDNARODNA AGENCIJA ZA ATOMSKO ENERGIJO (MAAE = IAEA), Avstrija IAEA-CU-2008-04: V novembru 2008 je MAAE v okviru merilne mreže laboratorijev ALMERA organizirala preskus usposobljenosti laboratorijev za določanje naravnih radionuklidov v vzorcih fosforgipsa in dveh vzorcih kontaminirane vode [41]. IJS je kot član mreže ALMERA pri tej primerjavi sodeloval in podal rezultate za vse tri vzorce. MAAE vrednoti rezultate v obliki u-preskusa, kjer se pri oceni upoštevata tudi merilna negotovost izmerjenega rezultata in merilna negotovost pripisane vrednosti. Postopek je podoben kot pri Z-preskusu, ki smo ga omenili v opisu medlaboratorijske primerjave, organizirane od NLP na začetku ocene. u-preskus je definiran kot: WalueIAEA- ValueAnalyst 4 22 UnCIAEA + Unc Analyst Meje sprejemljivosti določi organizator vnaprej na osnovi podatkov o vzorcu in izkušnjah, pridobljenih pri podobnih predhodnih medlaboratorijskih primerjavah. V tem specifičnem primeru je rezultat sprejemljiv, če je u < 2,58. V vzorcih vode je IJS določil Ra-226, U-234 in U-238. Koncentracije (aktivnosti) posameznih radionuklidov v prvem vzorcu («1,5 Bq/kg) so bile približno trikrat višje kot v drugem vzorcu (0,5 Bq/kg). Torej ni presentljivo, da so bili odmiki pri nižjih aktivnostih U-234 in U-238 okrog 9 % in s tem nekoliko višja kot pri višjih aktivnostih omenjenih radionuklidov. Pri Ra-226 pa v obeh primerih ugotovimo odmik v okviru 17 %. V vseh primerih pa so rezultati u-preskusa ustrezni in so med 0 in 2,20. Kot že omenjeno, so pri teh ocenah upoštevane merilne negotovosti, in dobri rezultati potrjujejo dejstvo, da so le-te od IJS ustrezno ovrednotene. Poseben vzorec je IAEA-CU-2008-04 fosforgips, ki je kot naravni tehnološki odpadek zelo homogen in predviden kot nov referenčni material. Fosforgips je bil vsestransko karakteriziran tudi s sodelovanjem nekaterih nacionalnih metroloških inštitutov, tako da so pripisane vrednosti metrološko zanesljive. Rezultati IJS kažejo dobro ujemanje za radionuklide: Pb-210, Ra-226, Th-230 in U-238, tako glede relativnega odmika kot tudi u-preskusa in potrjujejo kvalitetno izvedbo merilnega postopka z visokoločljivostno spektrometrijo gama. u IAEA-CU-2008-02: MAEA je v okviru regionalnega projekta RER/8/009 "Air Pollution Monitoring in the Mediterranean Region" organizirala preskus usposobljenosti laboratorijev za določanje radionuklidov v vzorcih zračnega filtra [42]. Sodelujoči laboratoriji so analizirali kontaminirani in "prazen" filter (ozadje). Sodeloval je IJS in izmeril aktivnosti naslednjih radionuklidov: Co-57, Co-60, Cs-134, Cs-137 in Mn-54, pa tudi celotno aktivnost sevalcev alfa in celotno aktivnost sevalcev beta. Rezultati določitve posameznih radionuklidov kažejo zelo dobro ujemanje s pripisanimi vrednostmi z odmiki med -0,3 % in 2,7 %. Rezultati a-preskusa so med vrednostmi -0,12 in 0,88 in s tem potrjujejo ustrezno vrednotenje merilne negotovosti. Rezultati meritev celotne aktivnosti sevalcev alfa pa se odmikajo za 58 %, rezultati meritve celotne aktivnosti sevalcev beta pa za 21 %. Čeprav so ti rezultati za organizatorja (MAAE) sprejemljivi, priporočamo, da IJS analizira razloge za tak odmik in jih skuša čim prej odpraviti. TRIC2008: V decembru 2008 je MAAE organizirala medlaboratorijsko primerjavo določitve nizkih aktivnosti tritija v vodah [43]. IJS je analiziral šest vzorcev vode, v katerih so bile aktivnosti H-3 med 0,67 Bq/L in 568,7 Bq/L. Razen pri vzorcu T-18, kjer je bila aktivnost H-3 najnižja in je bil odmik rezultata IJS 32 %, se vsi drugi rezultati izredno dobro ujemajo s pripisanimi vrednostmi. Značilnost vseh rezultatov je zelo dobra vrednost a-preskusa. Izjema je bil vzorec T-18, kjer je bil 1,18, za vse druge vzorce pa je bil pod 0,8. ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, ZDA Radichemical Cross Check: V okviru programa Cross Check je IRB v letu 2009 ponovno sodeloval pri primerjalni meritvi Sr-89/Sr-90, H-3 in Fe-55 v 0,1 M HCl [44]. Tukaj je način podajanja rezultatov drugačen kot v primeru ERA oziroma MAAE, in sicer so podana razmerja med vrednostjo, določeno v sodelujočem laboratoriju in pripisano vrednostjo. Pregled rezutatov pa kaže, da so vsi rezultati IRB sprejemljivi. V letu 2009 se IJS teh primerjav ni udeležil. PROCORAD, Francija Procorad je tudi v letu 2009 organiziral medlaboratorijske primerjave za določitev sevalcev gama in H-3 v vzorcih urina. Vzorce so pripravili in razposlali marca 2009, končno poročilo pa je bilo objavljeno v juniju 2009 [45]. Vzorce so v Procoradu pripravili z dodajanjem certificiranih referenčnih materialov s točno znano aktivnostjo posameznih radionuklidov proizvajalca Amersham. Tudi v letu 2009 je pri teh meritvah sodeloval samo IJS. Analizirani so bili vzorci urina B, C, D, E in "Surprise Urin". V vzorcu B so bile določene aktivnosti Y-88, I-129 in Ce-141; v vzorcu C aktivnosti Y-88, Cs-137 in Ce-141; v vzorcu "Surprise Urin" pa aktivnosti K-40, Cd-109 in Cs-134. V vzorcih B, C, D in E je bil določen še tritij in v vzorcu E C-14. Procorad podaja rezultate uspešnosti sodelovanja pri svojih medlaboratorijskih primerjavah v obliki relativnega odmika (relative bias), in sicer: (vrednost IJS - pripisana vrednost)/pripisana vrednost x 100 (%) Lahko poudarimo, da se vsi rezultati IJS dobro ujemajo s pripisanimi vrednostmi. Največji odmik, in sicer -13,3 %, opazimo pri določitvi C-14 v vzorcu E. Vsi drugi rezultati pa se ujemajo s pripisanimi vrednostmi v okviru 10 %. Ujemanja pri določitvi H-3 so še boljša in so v okviru 5 %, kar je podobno rezultatom v prejšnjih letih. Za radionuklide v vzorcih B, C in "Surprise Urin" pa primerjava z lanskimi rezultati ni možna, ker le-ti niso vsebovali enakih radionuklidov. BUNDESAMT FUR STRAHLENSHUTZ (BfS) in PHYSIKALISCH-TECHNISCHE BUNDESANSTALT (PTB), Nemčija Ringversuch 1/2008 Radionuklidgehaltes in Wasserproben: V letu 2009 je IJS ponovno sodeloval pri medlaboratorijski primerjavi določitve radionuklidov v dveh vzorcih vode, ki jo je organiziral nemški državni urad za zaščito pred sevanjem (BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz) [46]. Znova sta bila pripravljena dva vzorca vode, in sicer umetno kontaminirana voda in "realna" voda. Določitve sevalcev gama in tritija je opravil Odsek F-2, meritve skupne aktivnosti alfa pa Odsek O-2. V vzorcu kontaminirane vode so bili naslednji radionuklidi: Mn-54, Co-60, Zn-65, Cs-137, Eu-152, Am-241, H-3, Sr-89 in Sr-90, v vzorcu "realne" vode pa: Na-22, Mn-54, Co-57, Co-60, Zn-65, Sr-85, Cs-134, Cs-137, Am-241, H-3, Sr-89 in Sr-90. BsF je rezultate vrednotil kot odmik (bias). Za vse sevalce gama v vzorcu umetno kontaminirane vode je ujemanje rezultatov zelo dobro, in sicer v okviru 3 %. Večje odmike pa opazimo pri H-3 in Sr-89, in sicer 10 % in 16 %. Tudi pri določitvi radionuklidov v vzorcu "realne" vode je opažena dokaj dobra skladnost rezultatov s pripisanimi vrednostmi. So pa tu rezultati ovrednoteni z u-preskusom, katerega vrednosti so za večino readionuklidov pod 1, le za Na-22 in Cs-134 sta vrednosti 1,16 oziroma 1,63, kar pa je še zmeraj zelo dobro ujemanje in znova potrjuje ustrezno vrednotene in podane merilne negotovosti. Ringversuch 3/2008 Radionukligehaltes im Wasser: V letu 2009 je ZVD sodeloval pri medlaboratorijski primerjalni določitvi radionuklidov v vzorcu vode [47]. ZVD je tokrat določil naslednje radionuklide: Mn-54, Co-60, Zn-65, Cs-137, Eu-152 in Am-241. Podati je bilo treba rezultate dveh vzporednih meritev. Merila sprejemljivosti rezultatov od organizatorja, kakor tudi negotovost pripisanih vrednosti, niso poznane. Primerjava s pripisanimi vrednostmi pa kaže dobro ujemanje rezultatov za vse radionuklide, razen za Am-241, kjer je rezultat ZVD ocenjen kot neustrezen (outlier). Fortluft 2008: V letu 2009 je ZVD sodeloval pri primerjalni meritvi radionuklidov v simuliranih aerosolnih fitrih, ki jo je organiziral BfS/PTB [48]. Izmerjena je bila aktivnost I-131. Ujemanje rezultata ZVD s pripisano vrednostjo je zelo dobro, in sicer je odmik samo 1,22 %. Čeprav organizator pri vrednotenju rezultata ni upošteval merilne negotovosti rezultata ZVD, lahko ocenimo, da je ta nizka in rezultatu primerna. Abluft 2008: V letu 2009 sta pri medlaboratorjski primerjavi določitve sevalcev gama v aerosolnem filtru sodelovala IJS in ZVD. BsF je pripravil aerosolni filter za vsako sodelujočo organizacijo posebej [49]. Neposredna primerjava rezultatov torej ni mogoča, so pa bile aktivnosti v istem velikostnem razredu in z enako izotopsko sestavo. Filtri so vsebovali Na-22, Co-60, Sr-85 in Ru-106. Zanimivo je, da se rezultati IJS in ZVD v principu ujemajo pri določitvi Na-22, Co-60 in Ru-106 (odmiki okrog 2 % do 3,5 % in -6 %), nekaj večjo razliko pa opazimo le pri določitvi ZVD aktivnosti Sr-85, in sicer -11 %. V splošnem lahko rečemo, da so rezultati analize aerosolnega filtra tako od IJS kot ZVD zelo dobri. EUROPEAN COMMISSION, JRC, INSTITUTE FOR REFERENCE MATERIALS AND MEASUREMENTS (IRMM), Belgium EC2008: IRMM je leta 2008 organiziral medlaboratorijsko primerjavo določitve radija in urana v mineralnih vodah [50]. Udeležil se je IJS in določil U-238, Ra-226 in Ra-228. Trije vzorci so bili analizirani v paralelkah, tako da so bili v vseh primerih podani pari rezultatov. Preliminarna ocena nakazuje dobro ujemanje rezultatov za U-238 in Ra-228, kjer so tudi vrednosti u-preskusa zelo nizke. Pozornost pa vzbuja rezultat določitve Ra-226 v vzorcu vode W1, kjer je vrednost 5. Ker so to preliminarni rezultati in ocene, osnovane na predpostavki, da je negotovost IRMM pripisanih vrednost 0, je smiselno z dokončno oceno še počakati. SKLEPI V splošnem lahko sodelovanje laboratorijev IJS, IRB in ZVD pri medlaboratorijskih primerjavah v letu 2009 ocenimo kot zadovoljivo. Glede na vrste vzorcev iz okolja, ki jih laboratoriji merijo v okviru nadzora NEK (IJS: pitna voda zajetij in črpališč, padavine, aerosolni in jodovi filtri, sadje, meso, jajca in zemlje; IRB: mesečni zbirni vzorci Save, sediment, ribe, pitna voda in podtalnica; ZVD: mesečni zbirni in enkratni vzorci Save, sediment, ribe, mleko, povrtnine in poljščine), bi lahko laboratoriji svojo udeležbo v medlaboratrijskih primerjavah delno prilagodili, seveda če so ustrezne sheme dostopne. Tokratna ocena temelji samo na analizi rezultatov medlaboratorijskih primerjav. Upoštevati moramo, da so vsi trije laboratoriji akreditirani in da redne notranje in zunanje presoje tudi močno prispevajo k stalnemu izboljšanju kvalitete, kar je opazno iz pregledanih rezultatov. Dejstvo, da so vsi trije sodelujoči laboratoriji akreditirani v skladu z mednarodnim standardom ISO/IEC 17025:2005 in imajo aktivne sisteme zagotavljanja kakovosti, zagotovo pozitivno vpliva na kakovost rezultatov in stalno izboljševanje. Ponovno lahko ugotovimo opažanje iz preteklih let, namreč da se pri mednarodnih medlaboratorijskih primerjavah vedno pogosteje uporabljajo vzorci, v katerih so aktivnosti radionuklidov metrološko dobro definirane. Organizatorji lahko tako ocenijo pravilnost rezultatov, kakor tudi ustreznost podane merilne negotovosti. In prav v tem pogledu so rezultati IJS, IRB in ZVD zelo dobri. Vrednosti u- in Z-preskusov so v večini primerov nizke, kar potrjuje sprejemljive rezultate. Sklenemo lahko, da je bila ukinitev domačih medlaboratorijskih primerjav smiselna. Te medlaboratorijske primerjave namreč niso prispevale rezultatov, ki bi opravičili napor in čas, potreben za njihovo izvedbo. Ponovimo pa naj predlog, da naj bi laboratoriji po možnosti vsaj dvakrat na leto sodelovali pri mednarodnih laboratorijskih primerjavah, ki obsegajo vse tipe vzorcev in merjencev, ki se rutinsko določajo pri programu nadzornih meritev v okolici NEK. REFERENCE [38] NPL REPORT IR 15, Environmental Radioactivity Proficiency Test Exercise 2008, A. Harms and C. Gilligan, maj 2009 TM [39] Study MRAD-11, Final Report, MRaD™ Proficiency Testing, ERA, Environmental Resource Associates, Report issued 12/09/09, ERA Customer Number: Z495414 (za ZVD) in R460987 (za IRB), Arvada, ZDA, december 2009 [40] Study RAD-77, Final Report, MRaDTM Proficiency Testing, ERA, Environmental Resource Associates, Report issued 5/22/09, ERA Customer Number: R460987 (za IRB), Arvada, ZDA, maj 2009 [41] Individual Evaluation Report for Laboratory No. 298 (IJS), on the IAEA-CU-2008-04 ALMERA proficiency test on the determination of natural radionuclides in phosphogypsum and spiked water, IAEA, Analytical Quality Control Services, A. Shakhasiro, Seibersdorf, julij 2009 [42] Mediteranean Region Proficiency Test on the Determination of Radionuclides in Air Filters, IAEA-CU-2008-02, IAEA/AQ/2, IAEA, Analytical Quality Control Services, oktober 2009 [43] Eight IAEA Interlaboratory Comparison on the Determination of Low-level Tritium Activities in Water (TRIC2008), Report, M. Groning, H. Tatzber, A. Trinkl, P. Klaus, M. van Duren, Isotope Hydrology Laboratory, Chemistry Unit, Agency's Laboratories Seibersdorf and IAEA, Dunaj, september 2009 [44] Results of Radiochemistry Cross Check Program, Ruder Boškovic Institute, Fourth Quarter 2009, Eckert & Ziegler, Analytics, ZDA, december 2009 [45] Radiotoxicological Intercomparison Exercise, Strontium, Tritum and Gamma-Ray Emitters in Urine, Procorad 2009, Grenoble, junij 2009 [46] Ringversuch 1/2008, Bestimmung des Radionuklidgehaltes im Wasser, SW 1-1/2009, H. Viertel, A. Guttermann, K. Schmidt, I. Winterfeldt, BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, Berlin, Nemčija, marec 2009 [47] Ringversuch 3/2008 (Vergleichsmessungen), Bestimmung des Radionuklidgehaltes im Wasser, SW 1-2/2009, H. Viertel, A. Guttermann, K. Schmidt, I. Winterfeldt, BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, Berlin, Nemčija, februar 2009 [48] Kontrolle der Eigenuberwachung radioaktiver Emissionen aus Kernkraftwerken (Fortluft), 31. Ringversuch "Fortluft 2009 - Iod-131", SW 1.4-13/2009, G. Bohm, M. Ehlers, B. v. Helden, K. Kossert, C. Strobl, PTB in BfS, Berlin, Nemčija, december 2009 [49] Kontrolle der Eigenuberwachung radioaktiver Emissionen aus Kernkraftwerken (Abluft), 30. Ringversuch "Abluft 2008", SW 1.4-10/2009, G. Bohm, M. Ehlers, K. Kossert, C. Strobl, PTB in BfS, Berlin, Nemčija, oktober 2009 [50] EC 2008, EC Interlaboratory Comparison on Radium and Uranium in Mineral Waters, draft report, EC, JRC, IRMM, Belgija, 2009 10 P R E G L E D R E F E R E N C [1] Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2008, Ljubljana, marec 2009, interna oznaka 25/2008, ISSN 1318-2161 [2] Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10), Ur. l. RS 20/2007, 2509, 6. 3. 2007 [3] ZVISJV - Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradno prečiščeno besedilo UPB-2, Uradni list RS 102/2004, 12306) [4] Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2), Uradni list RS 49/2004, 2843 [5] International Basic Safety Standards for Protection against Ionizing Radiation and for the Safety of Radiation Sources, BSS No. 115, IAEA, Dunaj, 1996 Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja, Zbirka o varnosti št. 115, MAAE, Dunaj, 1996 [6] EU Council Directive 96/29/EUROATOM of May 13, 1996; Official Journal of the European Communities, OJ No. 159, 29. 6. 1996, p.1 [7] Izpostavitve prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NE Krško v reko Savo, IJS-DP-8801 (2003) [8] Izpostavitve referenčne skupine prebivalcev sevanju zaradi tekočinskih izpustov NEK v reko Savo - Nova referenčna lokacija, IJS-DP-10114 (2009) [9] Radiation Protection No 152, EU Scientific Seminar 2007, "Emerging Issues on Tritium and Low Energy Beta Emitters", Proceedings of a scientific seminar held in Luxembourg on 13 November 2007 [10] F. Palcsu, E. Svingor, Z. Szanto et al., Isotopic composition of precipitation in Hungary in the last three years, Ger. Inst. Erdwissenschaften K.-F.-Univ. Graz, Bd. 8, ISSN 1608-8166, Gradec, 2004 [11] International Atomic Energy Agency, Isotopic composition of precipitation in the Mediterranean Basin in relation to air circulation patterns and climate, IAEA-TECDOC-1453, Dunaj, 2005 [12] Stamoulis k., Ioannides K., Kassomenos P. et al., Tritium concentrations in rainwater samples in northwestern Greece, Fusion Science and Technology 48 (1), 512-515, 2005 [13] P. Vreča, I. Krajcar Bronic, N. Horvatinčic, Isotopic characteristics of precipitation in Slovenia and Croatia: Comparison of continental and maritime stationa, Journal of Hydrology 330, 457-469, 2006 [14] Z. Szanto, E. Svingor, I. Futo et al., A Hydrochemical and isotopic case study around a near surface radioactive waste disposal, Radiochimica Acta 95(1), 55-65, 2007 [15] F. Keith, Eckerman and Jeffrey C. Ryman, External Exposure to Radionuclides in Air, Water and Soil, Federal Guidance Report No. 12, EPA- 402-R-93-081, Washington, 1993 [16] International Atomic Energy Agency, Generic Models for Use in Assessing the Impact of Discharges of Radioactive Substances to the Environment, IAEA Safety Reports Series No. 19, Dunaj, 2001 [17] Radioactive effluents from nuclear power stations and nuclear fuel reprocessing sites in the European Union, 1999-2003, Radiation Protection 143, European Commission, Bruselj, 2005 [18] C. E. Tarrant, Mathematical modelling methods for assessing radiation doses received by populations in the vicinity of nuclear site from atmospheric discharges, Radiation Protection Dosimetry, Oxford, (1991) 36 (2-4), 211-214 [19] UNITED NATIONS, Sources and effects of Ionizing Radiation, Report to the General Assembly with Scientific Annexes, United Nations Scientific Committee on the Effects of Atomic Radiation, (UNSCEAR), YN, New York, 2000 [20] Poročila o obsevanosti prebivalcev Slovenije, ZVD, 2000-2006 [21] Implied doses to the population of the EU arising from reported discharges from EU nuclear power stations and reprocessing sites in the years 1997 to 2004, Radiation Protection 153, European Comission, Bruselj, 2008 [22] Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško - Poročilo za leto 2006, Ljubljana, april 2007, interna oznaka 8/2007, ISSN 1318-2161 [23] Izvještaj o rezultatima mjerenja, B0-4/08, Institut Ruder Boškovic, Zavod za eksperimentalnu fiziku, Laboratorij za mjerenje niskih aktivnosti, 6. 2. 2008 [24] B. Obelic, Izvještaj o rezultatima mjerenja B0-5/09, Institut "Ruder Boškovic", Zagreb, februar 2009 [25] Izvještaj o rezultatima mjerenja, LNA-2a/2010, Institut Ruder Boškovic, Zavod za eksperimentalnu fiziku, Laboratorij za mjerenje niskih aktivnosti, 3. 3. 2010 [26] Ya. E. Yudovich, M. P. Ketris, Selenium in coal: A review, International Journal of Coal Geology 67 (2006) 112-126 [27] HSK - Annual Report 1995 Tables 1-5 (http://www.hsk.psi.ch/english/files/pdf/annual-report1995.pdf) [28] Matjaž Korun, osebno sporočilo, 2003 [29] PC program: Radiological Assessment System for Consequence Analysis RASCAL 3.0.3, NRC, June 2002 [30] Methodology for assessing the radiological consequences of routine releases of radionuclides to the environment, Radiation Protection 72, European Commission, Report EUR 15760 EN, 1995 [31] B. Zorko, S. Miljanic, B. Vekic, M. Štuhec, S. Gobec, M. Ranogajec - Komor, Intercomparison of dosimetry systems based on CaF2: Mn TL-detectors, Radiat. Prot. Dosim. 119 (2006) 300-305 [32] S. Miljanic, Ž. Kneževic, M. Štuhec, M. Ranogajec - Komor, K. Krpan, B. Vekic, Radiat. Prot. Dosim. 106 (2003) 253-256 [33] Obsevanost prebivalcev Slovenije za leto 2008 (LMSAR-20090029-MG), marec 2009 [34] A. Likar, T. Vidmar, B. Pucelj, Monte Carlo Determination of Gamma-ray Dose Rate with the GEANT System, Health Physics, 75 (1998) 2 [35] Varga B. 2008. Regulations for radioisotope content in food- and feedstuffs. Food and chemical Toxicology 46, 3448-3457 [36] Y. G. Zhu, E. Smolders, Plant uptake and radiocaesium: a review of mechanisms, regulation and application. Journal of experimental Botany, 51 (2000), 1635-1645 [37] Statistične informacije, Statistični urad RS, št. 5, 30. julij 2002 [38] NPL REPORT IR 15, Environmental Radioactivity Proficiency Test Exercise 2008, A. Harms and C. Gilligan, maj 2009 [39] Study MRAD-11, Final Report, MRaDTM Proficiency Testing, ERA, Environmental Resource Associates, Report issued 12/09/09, ERA Customer Number: Z495414 (za ZVD) in R460987 (za IRB), Arvada, ZDA, december 2009 [40] Study RAD-77, Final Report, MRaDTM Proficiency Testing, ERA, Environmental Resource Associates, Report issued 5/22/09, ERA Customer Number: R460987 (za IRB), Arvada, ZDA, maj 2009 [41] Individual Evaluation Report for Laboratory No. 298 (IJS), on the IAEA-CU-2008-04 ALMERA proficiency test on the determination of natural radionuclides in phosphogypsum and spiked water, IAEA, Analytical Quality Control Services, A. Shakhasiro, Seibersdorf, julij 2009 [42] Mediteranean Region Proficiency Test on the Determination of Radionuclides in Air Filters, IAEA-CU-2008-02, IAEA/AQ/2, IAEA, Analytical Quality Control Services, oktober 2009 [43] Eight IAEA Interlaboratory Comparison on the Determination of Low-level Tritium Activities in Water (TRIC2008), Report, M. Groning, H. Tatzber, A. Trinkl, P. Klaus, M. van Duren, Isotope Hydrology Laboratory, Chemistry Unit, Agency's Laboratories Seibersdorf and IAEA, Dunaj, september 2009 [44] Results of Radiochemistry Cross Check Program, Ruder Boškovic Institute, Fourth Quarter 2009, Eckert & Ziegler, Analytics, ZDA, december 2009 [45] Radiotoxicological Intercomparison Exercise, Strontium, Tritum and Gamma-Ray Emitters in Urine, Procorad 2009, Grenoble, junij 2009 [46] Ringversuch 1/2008, Bestimmung des Radionuklidgehaltes im Wasser, SW 1-1/2009, H. Viertel, A. Guttermann, K. Schmidt, I. Winterfeldt, BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, Berlin, Nemčija, marec 2009 [47] Ringversuch 3/2008 (Vergleichsmessungen), Bestimmung des Radionuklidgehaltes im Wasser, SW 1-2/2009, H. Viertel, A. Guttermann, K. Schmidt, I. Winterfeldt, BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, Berlin, Nemčija, februar 2009 [48] Kontrolle der Eigenuberwachung radioaktiver Emissionen aus Kernkraftwerken (Fortluft), 31. Ringversuch "Fortluft 2009 - Iod-131", SW 1.4-13/2009, G. Bohm, M. Ehlers, B. v. Helden, K. Kossert, C. Strobl, PTB in BfS, Berlin, Nemčija, december 2009 [49] Kontrolle der Eigenuberwachung radioaktiver Emissionen aus Kernkraftwerken (Abluft), 30. Ringversuch "Abluft 2008", SW 1.4-10/2009, G. Bohm, M. Ehlers, K. Kossert, C. Strobl, PTB in BfS, Berlin, Nemčija, oktober 2009 [50] EC 2008, EC Interlaboratory Comparison on Radium and Uranium in Mineral Waters, draft report, EC, JRC, IRMM, Belgija, 2009 Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija 11 M E R S K I R E Z U L T A T I PROGRAM REDNEGA NADZORA RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NE KRŠKO ZA LETO 2009 Osnova za izvajanje obratovalnega nadzora je Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10), Ur. l. RS 20/2007, 2509, 6. 3. 2007. (i) Program obsega meritve v okolju jedrske elektrarne (imisije - priloga 4, preglednica 3 iz pravilnika JV 10) Podroben program meritev je določen v Tehnični specifikaciji za izvedbo storitve obratovalnega monitoringa, Radiološki monitoring v okolici NEK za leta 2008, 2009 in 2010 v Republiki Sloveniji, NEK, TO.RZ, 15/2007, revizija: 0, priloga 14.1, NEK-RETS, Rev. 0, poglavje 3.12, stran 43 do 60. Poleg imisijskih meritev so v poročilu obravnavane tudi meritve tekočinskih in atmosferskih izpustov (emisije priloga 4, preglednici 1 in 2 iz pravilnika JV 10) v obsegu, ki omogoča vrednotenje imisijskih meritev in doz. (ii) Označba Sr-90/Sr-89 pomeni, da ni bila narejena analiza na Y-90. Ločitev za Y-90 se izvede samo v primerih, ko iz ponovitev meritev Sr-90/Sr-89 ugotovimo, da je izmerjena hitrost štetja res manjša od predhodno določene in je ta razlika hitrosti štetja posledica radioaktivnega razpada Sr-89. PROGRAM RADIOLOŠKIH MERITEV V OKOLICI NE KRŠKO ZA LETO 2009 1. VODA, REKA SAVA VRSTA IN OPIS VZORČEVALNO VRSTA VZORCA POGOSTOST POGOSTOST LETNO ŠT. MERITVE MESTO VZORČEVANJA MERITVE MERITEV Izotopska analiza s 1. Krško - 4 km voda+susp.snov sestavljen vzorec, 1-krat na 92 dni 4 spektrometrijo protitočno od NEK zvezno zbiran gama filtrski ostanek 31 dni 4 2. Brežice - 7,8 km voda+susp.snov 1-krat na 31 dni 12 sotočno od NEK filtrski ostanek 12 3. Jesenice na voda+susp.snov 1-krat na 31 dni 12 Dolenjskem, 17,5 km sotočno od filtrski ostanek 12 NEK Tritij (H-3), 1. Krško vodni destilat sestavljen vzorec, 1-krat na 31 dni 12 specifična analiza s 2. Brežice zvezno zbiran 12 scintilacijskim 3. Jesenice na 31 dni 12 spektrometrom Dolenjskem Stroncij 1. Krško voda+susp.snov sestavljen vzorec, 1-krat na 92 dni 4 Sr-90/Sr-89, zvezno zbiran specifična analiza filtrski ostanek 31 dni 1-krat na 92 dni 4 (radiokemična izolacija 2. Brežice voda+susp.snov 1-krat na 31 dni 12 Sr-90/Sr-89, detekcija s filtrski ostanek 1-krat na 92 dni 4 proporcionalnim števcem) 3. Jesenice na voda+susp.snov 1-krat na 31 dni 12 Dolenjskem filtrski ostanek 1-krat na 92 dni 4 2. REKA SAVA- SEDIMENTI, VODNA BIOTA VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama 1. Obala 0,5 km protitočno od NEK, levi breg enkratni sočasno vzeti vzorci (do 6 vzorcev na vsakem mestu) voda + suspendirana snov sedimenti, 1-krat na 92 dni enkratni sočasno 1-krat na 92 dni 36 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 2. Obala pri Brežicah, 4-7,8 km, sotočno od NEK, levi breg vzeti vzorci (do 6 vzorcev na vsakem mestu) 36 3. Obala pri Jesenicah, 17,5 km sotočno od NEK, desni breg ribe Dodatno H-3 v vodi 4. Podsused vodni destilat 1-krat na 182 dni 12 3. VODOVODI VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama 1. Krško (vodovod) enkratno vzeti vzorec vode 1-krat na 92 dni 1-krat na 92 dni 12 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 2. Brežice (vodovod) 3. Vrtina E1 znotraj ograje NEK 12 Tritij (H-3), specifična analiza s scintilacijskim spektrometrom 4. Podtalnica v bližini NEK na levem bregu Save (samo H-3) 12 4. ČRPALIŠČA, ZAJETJA VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama 1. Črpališče vod. Krško - Beli breg (Drnovo) 2. Črpališče vod. Krško - Brege 3. Zajetje Dolenja vas 4. Črpališče vod. Brežice VT1 (novo) 5. Črpališče vod. Brežice 481 (staro) sestavljeni vzorci vode 1 -krat na dan 1-krat na 31 dni 12 X 5 Tritij (H-3), specifična analiza s scintilacijskim spektrometrom 1 -krat na dan 1-krat na 31 dni 12 X 5 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 1 -krat na dan 1-krat na 31 dni 12 X 5 Pripomba: V Brežicah se vzorčujejo zgolj aktivna črpališča, ki napajajo vodovodno omrežje. 5. PADAVINE IN USEDI VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama 1. Libna ZR = 1,6 km 2. Brege 3. Dobova sestavljen vzorec, kontinuirno zbiranje 31 dni 1-krat na 31 dni 1-krat na 31 dni 12 X 3 Tritij (H-3), specifična analiza s scintilacijskim spektrometrom 12 X 3 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 12 X 3 6. USEDI - VAZELINSKE PLOŠČE VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama 7 vzorčevalnih mest pri črpalkah za jod in sadovnjak ob NEK, 3 skupine lokacij sestavljeni mesečni vzorec iz 3 skupin lokacij oz. celomesečni vzorec iz posamezne lokacije pri povišanih vrednostih kontinuirno zbiranje vzorca 31 dni 1-krat na 31 dni 12 X 3 7. ZRAK VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Meritev I-131 (spektrometrija gama) 1. Sp. Stari Grad ZR = 1,8 km, 4C1 2. Stara vas (Krško) Z = 1,8 km, 16C 3. Leskovec ZR = 3 km, 13D 4. Brege ZR = 2,3 km, 10C 5. Vihre ZR = 2 km, 8D 6. Gornji Lenart ZR = 5,9 km, 6E kontinuirno črpanje skozi filter iz steklenih vlaken in skozi ogljen filter (15 dni) 1-krat na 15 dni 1-krat na 15 dni 24 X 6 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 1. Dobova ZR = 12,0 km, 6F ostanek na filtru kontinuirno črpanje skozi aerosolni filter 1-krat na 92 dni 1-krat na 92 dni 4 X 1 Izotopska analiza partikulatov in aerosolov s spektrometrijo gama 1. Sp. Stari Grad ZR = 1,8 km, 4C1 2. Stara vas (Krško) Z = 1,8 km, 16C 3. Leskovec ZR = 3 km, 13D 4. Brege ZR = 2,3 km, 10C 5. Vihre ZR = 2 km, 8D 6. Gornji Lenart ZR = 5,9 km, 6E 7. Spodnja Libna ZR = 1,3 km, 2B 8. Dobova ZR = 12,0 km, 6F kontinuirno črpanje skozi aerosolni filter (menjava filtra glede na zamašitev oziroma na 31 dni) 1-krat na 31 dni 1-krat na 31 dni 12 X 7 8. DOZA IN HITROST DOZE ZUNANJEGA SEVANJA VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITEV LETNO ŠT. MERITEV Doza z okoljskimi TL-dozimetri 67 merilnih točk v Sloveniji, od tega 57 merilnih točk TL dozimeter, najmanj 2 na merilno mesto 1 -krat na pol leta 1 -krat na pol leta 134 v Sloveniji v pasu okoli elektrarne razporejenih v krogih v pasu od 1,5-10 km okoli elektrarne, 9 merilnih točk na ograji NEK - skupaj 66 merilnih točk v okolici NEK in 1 merilna točka na IJS v Ljubljani; 10 na Hrvaškem 20 na Hrvaškem Meritev hitrosti doze sevanja gama najmanj 10 merilnih mest, ki obkrožajo lokacijo NEK omrežje z avtomatskim delovanjem stalna meritev stalni nadzor Opomba: NEK izvaja meritve doze s TL-dozimetri na petih do šestih mestih na ograji objekta. 9. ZEMLJA VRSTA IN OPIS VZORČEVALNO VRSTA VZORCA POGOSTOST POGOSTOST LETNO ŠT. MERITVE MESTO VZORČEVANJA MERITVE MERITEV Izotopska analiza s 1. Amerika, enkratni vzorec 1-krat 1-krat 2 x (3 x 4) spektrometrijo ZR = 3,2 km, zemlje iz 4 globin v 6 mesecih v 6 mesecih gama poplavno področje, 0-5cm, rjava naplavina 5-10cm, Stroncij 10-15cm, 2 X (3 X 4) Sr-90/Sr-89, 2. Trnje (Kusova 15-30cm specifična analiza Vrbina), (radiokemična ZR = 8,5 km, izolacija poplavno področje, Sr-90/Sr-89, borovina enkratni vzorci: detekcija s naplavine, pašnik proporcionalnim 3. Gmajnice (Vihre) ali obdelovalna števcem) ZR = 2,6 km, zemlja poplavno področje, rjava naplavina 10. HRANA - MLEKO VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama 1. Pesje 2. Drnovo enkratni vzorec vsakih 31 dni 1-krat na 31 dni 1-krat na 31 dni 12 x 3 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 3. Skopice enkratni vzorec vsakih 31 dni 12 x 3 I-131, specifična analiza enkratni vzorec vsakih 31 dni med pašo - 8 mesecev 8 X 3 11. HRANA - SADJE VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama izbrani kraji na krško-brežiškem polju: enkratni sezonski vzorci raznega sadja: 1-krat na 365 dni 1 -krat na 365 dni 10 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza sadovnjak AKK pri NEK, AKK Sremič, sadovnjak Leskovec jabolka, hruške, ribez, jagode, vino 10 12. HRANA - POVRTNINE IN POLJŠČINE VRSTA IN OPIS MERITVE VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama izbrani kraji na krško-brežiškem polju: enkratni sezonski vzorci širokolistnatih 1-krat na 365 dni 1 -krat na 365 dni 20 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza Brege, Žadovinek, Vrbina, Spodnji Stari Grad, Trnje povrtnin in poljščin: solata, zelje, korenje, krompir, paradižnik, peteršilj, fižol, čebula, pšenica, ječmen, koruza, hmelj 20 13. HRANA - MESO, PERUTNINA, JAJCA VRSTA IN OPIS MERITEV VZORČEVALNO MESTO VRSTA VZORCA POGOSTOST VZORČEVANJA POGOSTOST MERITVE LETNO ŠT. MERITEV Izotopska analiza s spektrometrijo gama izbrani kraji na krško-brežiškem polju: Žadovinek, Vrbina, Spodnji Stari Grad, Pesje enkratni vzorci raznega mesa in jajc 1-krat na 365 dni 1 -krat na 365 dni 6 Stroncij Sr-90/Sr-89, specifična analiza 6 PROGRAM INTERKOMPARACIJSKIH MERITEV V LETU 2009 Program interkomparacijskih meritev, ki ga izvajajo laboratoriji, vključeni v radiološki nadzor za NE Krško, obsega mednarodne ali medsebojne medlaboratorijske primerjave naslednjih vzorcev (vsaj 5 vzorcev letno): - voda (sevalci gama, H-3, Sr-90) - zračni filter (sevalci gama) - zemlja ali sediment (sevalci gama) - vegetacija ali hrana (sevalci gama) - mleko (sevalci gama, I-131, Sr-89, Sr-90) Rezultati vseh interkomparacij in primerjalnih meritev morajo biti vključeni v zbirno letno poročilo. V poročilu mora biti navedeno, kateri laboratoriji so uspešno prestali preskuse in zadoščajo postavljenim merilom. Ustreznost laboratorija se izkazuje s primerjalnim indeksom glede na certificirano vrednost in z ovrednotenjem rezultata (sprejemljivo, sprejemljivo z opozorilom ter nesprejemljivo). ENOTE IN NAZIVI KOLIČIN V tabelah so dosledno uporabljene enote in oznake, ki naj bi najbolj neposredno "omogočale izračun" obremenitve človeka in so v skladu z zakonodajnimi podatki (Uradni list). 1 VODE (Sava, vodovod, zajetja, vrtine) 1.1 Aktivnost se navaja v enotah: Bq/m3 (1 Bq/m3 = 1E-3 Bq/kg = 1E-3 Bq/L). 1.2 Izraz "suspendirana snov" velja za ostanek filtracije nad 0,45 ^m. - aktivnost se navaja v enotah Bq/m3 prefiltrirane vode; izraz "groba suspendirana snov" (filtrski ostanek) velja za filtriranje skozi črni trak oz. velikosti delcev nad 6 ^m; - aktivnost se navaja v enotah Bq/m3 prefiltrirane vode, ki je dala ta filtrski ostanek. 1.3 H-3 iz vode Aktivnost se navaja v enotah Bq/m3 vode. 2 USEDI (padavine): aktivnost se podaja z dvema podatkoma: - Aktivnost se navaja v enotah Bq/m2 terena (vodoravne prestrezne površine). - Aktivnost se podaja v enotah Bq/m3 tekočih padavin. 3 HRANA Aktivnost se navaja v Bq/kg sveže snovi oz. snovi v takem stanju, kot se zaužije, z navedbo masnega deleža (%) "suhe snovi" v sveži snovi, kadar se pri meritvah uporablja osušena snov; suha snov se dobi s sušenjem na temperaturi od 60 °C do 80 °C. 4 BIOLOŠKI VZORCI Aktivnost se navaja v Bq/kg za sveže ribe, navede se tudi delež (%) suhe snovi v ribi; za mahove, ribjo hrano in drugo se podaja aktivnost v Bq/kg suhe snovi z navedbo deleža suhe snovi v vzorcu (%), kadar je to smiselno. 5 ZRAK Aktivnost se podaja za aerosole in jod v Bq/m3 (pri približno normalnih pogojih). 6 ZEMLJA Aktivnost se podaja v Bq/kg "zračno suhe zemlje" in v Bq/m2. 7 ZUNANJA DOZA Ta se podaja z absorbirano dozo v zraku (približno enaka absorbirani dozi v mehkem tkivu) v Gy (zrak) Pretvorba obsevne doze v absorbirano: 100 R = 2,58 E-2 C/kg; 1 Gy (zrak) = 1 J/kg Pod pogojem, da k merjeni absorbirani dozi prispeva samo sevanje z nizkim LET, je uporabna relacija: 1 Gy (zrak) = 1 Sv (mehko tkivo) TABELA RADIONUKLIDOV Seznam imen radioaktivnih izotopov, ki jih omenja poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolici NEK ter njihovih simbolov in razpolovnih časov. Podatki o razpolovnih časih so iz vzeti iz E. Browne, R. B. Firestone, Table of Radioactive isotopes, John Wiley and Sons, 1986. Element Simbol izotopa ali izomera Razpolovni čas tritij H-3 12,33 let berilij Be-7 53,29 dni ogljik C-14 5730 let natrij Na-22 2,602 let natrij Na-24 14,66 ur kalij K-40 1,277 1 09 let argon Ar-41 1,827 ure krom Cr-51 27,70 dni mangan Mn-54 312,2 dni železo Fe-55 2,73 let kobalt Co-57 271,77 dni kobalt Co-58 70,916 dni železo Fe-59 44,47 dni kobalt Co-60 5,271 let cink Zn-65 244,1 dni selen Se-75 119,7 dni stroncij Sr-89 50,55 dni stroncij Sr-90 28,5 let itrij Y-90 2,671 dni cirkonij Zr-95 64,02 dni niobij Nb-95 34,97 dni niobij Nb-97 1,202 ure molibden Mo-99 2,748 dni rutenij Ru-103 39,254 dni rutenij Ru-106 1,020 leto srebro Ag-110m 249,76 dni kositer Sn-113 115,09 dni kositer Sn-117m 13,61 dni telur Te-123m 119,7 dni antimon Sb-124 60,20 dni antimon Sb-125 2,73 let telur Te-125m 57,4 dni jod I-125 60,14 dni telur Te-127m 109 dni telur Te-129m 33,6 dni jod I-131 8,040 dni ksenon Xe-131 m 11,9 dni telur Te-132 2,36 dni ksenon Xe-133 2,19 dni jod I-133 20,8 ur cezij Cs-134 2,062 let ksenon Xe-135 9,104 dni cezij Cs-137 30,0 let barij Ba-140 12,746 dni lantan La-140 1,678 dni cer Ce-141 32,50 dni cer Ce-144 284,9 dni živo srebro Hg-203 46,60 dni svinec Pb-210 22,3 let radon Rn-222 3,835 dni radij Ra-226 1600 let radij Ra-228 5,75 let torij Th-228 1,913 let uran U-238 4,468 109 let IZVAJALCI MERITEV INSTITUT "JOŽEF STEFAN" (IJS), LJUBLJANA Koordinator projekta za IJS: doc. dr. Matej Lipoglavšek Izvajalci na IJS: D. Brodnik, B. Črnič, dipl. inž. fiz., mag. D. Glavič - Cindro, S. Gobec, dr. M. Korun, K. Kovačič, univ. dipl. inž. geol., dr. J. Kožar Logar, R. Krištof, dipl. san. inž., P. Maver Modec, dipl. inž. fiz., dr. M. Nečemer, B. Svetek, inž. kem. tehnol., iz. prof. dr. V. Stibilj, Z. Trkov, inž. kem. tehnol., mag. B. Vodenik ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU (ZVD), LJUBLJANA Koordinator projekta za ZVD: dr. Gregor Omahen Izvajalci na ZVD: dr. M. Giacomelli, P. Jovanovič, inž. fiz., D. Konda, M. Levstek, dr. G. Omahen, L. Peršin INSTITUT "RUDER BOŠKOVIC" (IRB), ZAGREB Koordinator projekta za IRB - ZIMO: dr. Stipe Lulic, od maja 2008 dr. Željko Grahek Izvajalci na IRB - Zavod za istraživanje mora i okoliša (IRB - ZIMO): dr. D. Barišic, dr. Ž. Grahek, T. Kardum, mag. K. Košutic, R. Kušic, I. Lovrenčic, L. Mikelic, dipl. inž., dr. V. Orešcanin, I. Panjkret, dr. M. Rožmaric - Mačefat Izvajalci na IRB - Laboratorij za mjerenje niskih aktivosti- Zavod za eksperimentalnu fiziku: dr. B. Obelic, dr. I. Krajcar Bronic, dr. N. Horvantičic, mag. J. Barešic, A. Sironič, dipl. inž., A. Rajtaric Izvajalci na IRB- Služba zaštite od zračenja i Laboratorij za radijacijsku kemiju i dozimetriju : mag. B. Vekic, dr. F. Ranogajec, R. Ban, dipl. inž. IZVAJALCI EMISIJSKIH MERITEV ZNOTRAJ OGRAJE NE KRŠKO NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO (NEK), KRŠKO Nosilec projekta za NE Krško: mag. Borut Breznik Izvajalci v NEK: M. Simončič, univ. dipl. kem., L. Mikelic, dipl. kem., M. Pavlin, dipl. str., M. Urbanč, D. Mešiček, B. Vene, kem. tehnik, A.Volčanšek, univ. dipl. kem. MERSKE METODE Koncentracije radioaktivnih snovi v okolju se merijo s specifičnimi metodami, ki omogočajo določanje njihove izotopske sestave. Uporaba nespecifičnih metod je dopustna le v primeru, da je izotopska sestava dobro znana in se s časom ne spreminja. Metode morajo omogočiti merjenje množine radioaktivnih snovi, ki povzročijo manj kot tretjino avtorizirane mejne doze. Detekcijske meje metod, s katerimi se merijo posamezne specifične aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja, morajo biti manjše od aktivnosti, ki povzroči tridesetino avtorizirane dozne meje za posamezne radionuklide. Seznam radionuklidov, katerih aktivnosti se merijo v okolju, mora ustrezati podatkom o emisiji in mora vsebovati najbolj radiotoksične izotope. Navadno se vzorci iz okolja merijo s spektrometrom gama, kjer se aktivnosti posameznih radionuklidov določi iz energije in intenzitete vrhov v spektru. Aktivnosti radionuklidov, ki ne sevajo žarkov gama, se merijo z metodami, ki vključujejo njihovo radiokemično separacijo. V okviru meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško se po kemični separaciji merijo aktivnosti tritija in stroncijevih izotopov Sr-89 in Sr-90. V emisijah iz jedrske elektrarne pa se taka metoda uporablja še za meritve C-14 in Fe-55. Pri izvedbi meritev sodeluje več institucij, vsaka institucija izvaja meritve po svojih merskih metodah in postopkih. V nadaljevanju poglavja so opisane merske metode, ki jih uporabljajo posamezni izvajalci pri meritvah. INSTITUT "JOŽEF STEFAN" Institut "Jožef Stefan", Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (Odsek F-2), Laboratorij za radiološke merilne sisteme in meritve radioaktivnosti je od marca 2003 akreditiran pri Slovenski lo(J/lt,W ll U20 ••• sn a s. t -t v »l-l _ . . , , LP-022 akreditaciji (SA) pod zaporedno številko LP-022 za laboratorijske meritve aktivnosti sevalcev gama in rentgenskih žarkov z visokoločljivostno spektrometrijo gama v energijskem območju od 5 keV do 3000 keV v trdnih in tekočih vzorcih. Vzorci morajo biti cilindrični z največjim premerom 12 cm in največjo debelino 6 cm [v]. Biti morajo homogeni, kar pomeni, da so sevalci gama enakomerno porazdeljeni v vzorcu in da je matrika vzorca homogena. Vzorec se obravnava kot homogen, če je karakteristična dolžina, ki opisuje strukturo vzorca (npr. premer zrn ali debelina plasti), manjša od razdalje, na kateri se izkoristek za točkast vir spremeni za 2 %, ali pa če je najmanj desetkrat manjša od dimenzije vzorca. Obseg emisij iz vzorca je med 0,005 s-1 in 50 000 s-1. Laboratorij za tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo je od oktobra 2008 akreditiran pri Slovenski akreditaciji pod zaporedno številko LP-022 za laboratorijske meritve tritija v vzorcih vode in urina po direktni metodi in metodi z elektrolitsko obogatitvijo [v]. Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo je od julija 2005 akreditiran pri Slovenski akreditaciji pod zaporedno številko LP-022 za meritve doz Hv (10), H (10), air-Kerma in Hp (0,07) s termoluminiscen-čnimi dozimetri TLD-400 (CaF2:Mn) za uporabo v osebni in okoljski dozimetriji v energijskem območju od 40 keV do 1,2 MeV in v območju doz od 7,5 /Sv do 5 Sv [v]. Celovito poročilo o vseh meritvah, opravljenih v okviru pogodbe POG-3439 na IJS, in napisano v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 smo izdali ločeno pod zaporedno številko 8/2010. En izvod tega poročila smo poslali naročniku, en izvod pa arhivirali na IJS. Rezultate iz celovitega poročila 8/2010 smo v poročilu Ovrednotenje rezultatov meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško poročali na način, ki je najbolj ustrezen svojemu namenu. V tem poročilu se ob posameznih rezultatih ne podajata niti znak akreditacije niti besedilo, da je rezultat dobljen v okviru akreditirane metode. Institut "Jožef Stefan", Odsek za znanosti o okolju (Odsek O-2), je za meritve stroncija, tritija in C-14 akreditiran pri Slovenski akreditaciji (SA) od junija 2009 dalje. Sr-90, Sr-89 ali Sr-90/Sr-89 se lahko določa v tekočinah, trdnem stanju ali usedlinah na zračnem filtru. Specifično aktivnost tritija v vodi se ugotavlja z direktno metodo ali z elektrolitsko obogatitvijo. Specifično aktivnost C-14 se določa v bazični raztopini. Specifične aktivnosti navedenih radionuklidov se izraža v Bq/kg ali Bq/g prinesenega vzorca. SLOVENSKA AKREDITACIJA SIST EN ISO/IEC 17025 LP-090 a) VISOKOLOČLJIVOSTNA SPEKTROMETRIJA GAMA (Odsek F-2) Aktivnosti sevalcev žarkov gama in rentgenskih žarkov (to so vsi izotopi, navedeni v tabelah, razen H-3, Sr-89, Sr-90) so bile izmerjene s spektrometrijo gama. Vsi spektrometri gama, ki so bili uporabljeni za meritve in razmere v okolju, v katerem delujejo, ustrezajo merilom, ki so navedeni v [i]. Meritve so bile opravljene po postopku, opisanem v [ii]. Rezultati meritev so sledljivi k aktivnostim primarnih standardov v francoskem laboratoriju LPRI. Sistematski vplivi geometrije vzorca, matrike vzorca, gostote vzorca, koincidenčnih korekcij in hitrosti štetja na rezultate, so upoštevani pri računu vseh aktivnosti. Negotovosti rezultatov so ocenjene v skladu z vodilom [iii] in postopkom [iv]. Poleg statistične negotovosti prispevajo k negotovosti rezultatov še negotovosti predpostavk pri računu ploščin vrhov, kalibracije detektorjev, lastnosti vzorca, razpadnih konstant, merjenja količine vzorca in trajanja meritve. Najmanjša negotovost aktivnosti, ki je dosegljiva pri rutinskih meritvah in v ugodnih merskih razmerah je 5%. Reference: [i] Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, Uradni list RS 20 (2007) 2509 [ii] Visokoločljivostna spektrometrija gama v laboratoriju (LMR-DN-10), izdaja 10 (do maja 2009), izdaja 11 (od maja 2009 dalje), IJS, Ljubljana [iii] Guide on Expression of Uncertainty in Measurement, ISO 1995, Geneva [iv] Ocena merilne negotovosti (LMR-RP-05), izdaja 02, oktober 2003, IJS, Ljubljana [v] PRILOGA K AKREDITACIJSKI LISTINI, Annex to the Accreditation Certificate, št./no. LP-022, Slovenska akreditacija, 2. 4. 2007 in 25. 10. 2008 ORIENTACIJSKE SPODNJE DETEKCIJSKE MEJE ZA VLG-SPEKTROMETRIJO Medij ZRAK ZEMLJA SEDIMENT VODA RIBE GOMOLJ-NICE MESO SADJE SOLATA MLEKO Enota Bq/m3 Bq/kg Bq/kg Bq/m3 Bq/kg Bq/kg Bq/kg Bq/kg Bq/kg Bq/kg Količina vzorca (*) 10.000 m3 0,5 kg 0,1 kg 0,05 m3 0,5 kg 2 kg 1 kg 2 kg 4 kg 4 kg Be-7 Na-22 Cr-51 Mn-54 Co-57 Co-58 Fe-59 Co-60 Zn-65 Zr-95 Nb-95 Ru-103 Ru-106 Sb-124 Sb-125 I-131 Cs-134 Cs-137 Ba-140 Pb-210 Ra-226 Ra-228 Th-228 U-238 5, 6, 1, 4, 1, 2, 1, 1, 1, ,2 2, 1, 2, 2, 2, 1, 1, 1, 6, 4000000000000000000 ------------------- L/i'——J'—J'—J'—] LA ■—] 2,0 E+0 2,0 E-1 2,0 E+0 2,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E-1 5,0 E-1 2,0 E-1 5,0 E-1 5,0 E-2 3,0 E-1 3,0 E-1 2,0 E+0 5,0 E-1 1,0 E-0 1,0 E-0 2,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E+0 2,0 E+0 2,0 E-1 2,0 E-0 2,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E-1 5,0 E-1 2,0 E-1 5,0 E-1 5,0 E-2 3,0 E-1 3,0 E-1 2.0 E-0 5,0 E-1 1,0 E+0 1,0 E+2 2,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E+0 2,0 E+0 2,0 E-1 1,0 E+0 1,0 E-1 3,0 E-2 2,0 E-1 3,0 E-1 2,0 E-1 3,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E-1 1,0 E+0 5,0 E-1 2,0 E-1 2,0 E+0 1,0 E-1 1,0 E-1 2,0 E+0 1,0 E+1 2,0 E+0 1,0 E+0 1,0 E+0 3,0 E+0 ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 0, ,0 0, ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 0, ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 ,0 2,0 E-1 5,0 E-2 2,0 E-1 3,0 E-2 2,0 E-2 3,0 E-2 1,0 E-1 3,0 E-2 6,0 E-2 5,0 E-2 3,0 E-2 3,0 E-2 2,0 E-1 3,5 E-2 3,0 E-1 5,0 E-2 2,0 E-2 2,0 E-2 2,0 E-1 6,0 E-1 5,0 E-1 1,0 E-1 1,0 E-1 5,0 E-1 1, 2 2, 2, 6, 2, 3, 3, 5, 1, 1, 3, .4 5, 5, 1, 4, 1, 5, 4, 5, 3, 5, 4, o ~0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o MmMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM 011111221111222121222121 2,0 E-1 2,0 E-2 2,0 E-1 2,0 E-2 6,0 E-2 2,0 E-2 5,0 E-2 2,0 E-2 4,0 E-2 3.0 E-2 2.1 E-2 2,0 E-2 1,0 E-1 3,0 E-2 3,0 E-2 3,0 E-2 2,0 E-2 3,0 E-2 1,0 E-1 6,0 E-1 2,0 E-1 1,0 E-1 4,0 E-1 2,0 E-0 2,0 E-1 2,0 E-2 8,0 E-2 1,0 E-2 1,0 E-2 1,0 E-2 2,0 E-2 8,0 E-3 2,0 E-2 2,0 E-2 2,0 E-2 2,0 E-2 1,0 E-1 2,0 E-2 3,0 E-2 3,0 E-2 1,0 E-2 1,0 E-2 1,0 E-1 0,5 E-1 1,0 E-1 4,0 E-2 2,0 E-2 1,0 E-0 4,0 E-2 1,0 E-2 3,0 E-2 6,0 E-3 2,0 E-3 6,0 E-3 2,0 E-2 8,0 E-3 2,0 E-2 1,0 E-2 6,0 E-3 6,0 E-3 5,0 E-2 8,0 E-3 2,0 E-2 1,0 E-2 5,0 E-3 5,0 E-3 3,0 E-2 5,0 E-2 2,0 E-2 3,0 E-2 2,0 E-2 1,0 E-1 (*) Količina vzorca, podana v enotah druge vrstice, velja za sveže vzorce, razen pri zemlji, sedimentih in algah, kjer velja za suhi vzorec. (**) Zbiranje I-131 se opravlja s posebnimi filtri, opremljenimi z aerosolnim filtrom in filtrom iz aktivnega oglja, impregniranega s TEDA pri volumnu 1000 m3. Komentar: Tabelirane spodnje detekcijske meje z intervalom zaupanja 95 % dosegamo: - z detektorji (spektrometri), ki ustrezajo pogojem, navedenim v [i]; - z vzorci iz navadnega nekontaminiranega materiala; velike koncentracije posameznih radionuklidov dvignejo (poslabšajo) detekcijsko mejo za radionuklide, katerih karakteristične črte ležijo v območju comptonskega praga intenzivnih črt v odvisnosti od vrste detektorja; - ob predpostavki, da je čas zakasnitve tn med časom vzorčevanja (postavljenim v sredo vzorčevalnega intervala) in časom meritve pri zraku 0 dni, pri vodi 30 dni in pri drugih vzorcih 60 dni. Kadar je dejanska zakasnitev td različna od navedene nominalne tn, potem se spodnjo detekcijsko mejo dobi, če se tabelirana vrednost pomnoži s faktorjem: -0,692(tn td) e Ty2 kjer je T1/2 razpolovna doba opazovanega radionuklida. b) RADIOKEMIČNA ANALIZA Sr-90 / Sr-89 (Odsek O-2) Princip določanja stroncija v okoljskih vzorcih (voda, hrana in krma, tla in sedimenti) temelji na raztapljanju vzorca v ustreznih raztopinah [vi]. Radiokemična separacija temelji na ločitvi stroncija od kalcija s kadečo dušikovo kislino. Izkoristek separacije določimo gravimetrično s tehtanjem oborine SrCO3. Aktivnosti beta se izmeri na proporcionalnem števcu beta s pretokom plina. Najbolj pogosto se uporablja mešanica 90 % Ar in 10 % CH4. Izkoristek števca EBERLINE Multi-Low-Level Counter FHT 770 T za izbrane radionuklide je določen s certificiranimi standardi francoskega laboratorija LEA, division de CERCA. V primerih, ko je potrebna določitev Sr-89, se izvrši separacija stroncija Sr-90/Sr-89 ter po izpostavljenem ravnotežju Sr-90/Y-90 izolacija itrija. Iz prve meritve SrCO3 izmerimo skupno aktivnost obeh, Sr-90/Sr-89; iz meritve Y-90 pa najprej izračunamo aktivnost Sr-90 ter nato še aktivnost Sr-89. Natančni postopek določanja Sr-90/Sr-89 z beta štetjem je opisan v standardnem delovnem navodilu SDN-O2-STC(01) [vii] in v delovnem navodilu DP-O2-STC(01) [viii], izračun merilne negotovosti pa v [vii, xi]. Reference: [vi] B. Vokal, Š. Fedina, J. Burger, I. Kobal, Ten year Sr-90 survey at the Krško Nuclear Power Plant, Annali di Chimica, 88 (1998) 731 [vii] Določanje stroncija z beta štetjem, SDN-O2-STC(01), 4. izdaja, dec. 2009 [viii] Navodilo za uporabo proporcionalnega števca, DP-O2-STC(01), 2. izdaja, sep. 2008 [ix] Poročilo o validaciji metode za določanje stroncija z beta štetjem, IJS-DP-9893, maj 2008 [x] Poročilo o validaciji metod STC v letu 2009, IJS-DP-10349, december 2009 [xi] IAEA-TECDOC-1401, Quantifying uncertainty in nuclear analytical measurements, 2004 c) RADIOKEMIČNA ANALIZA H-3 (Odsek O-2) Tritij določamo v desorbirani vodi z adsorbenta in v vodnih vzorcih po postopkih, ki so natančno opisani v [xii] in [xiii] ter v referencah [xiv-xviii]. Vzorce vode najprej destiliramo in nato izvedemo elektrolizo. Po končani elektrolizi, s tritijem obogateni preostanek destiliramo, odvzamemo alikvot in dodamo koktajl ULTIMA GOLD LLT. Aktivnost tritija merimo z instrumentom Tri Carb 3170 TR/SL, Super Low Level Liquid Scintilation Analyzer (Canberra Packard). Števec je umerjen s certificiranim standardom proizvajalca Perkin Elmer. Reference: [xii] Določanje tritija s tekočinskim scintilacijskim štetjem, SDN-O2-STC(02), 3 izdaja, marec, 2009 [xiii] Navodilo za uporabo tekočinsko scintilacijskega števca TRICARB 3170 TR/SL, DP-O2-STC(02), 2 izdaja, sept., 2008 [xiv] IAEA-TECD0C-1401, Quantifying uncertainty in nuclear analytical measurements; K. Rozanski, M. Groning, Tritium Assay in water samples using electrolytic enrichment and liquid scintillation spectrometry, 2004 [xv] Validacija metode za določitev tritija s tekočinskim scintilacijskim štetjem v letu 2007, IJS-DP-9890, 2008 [xvi] Poročilo o validaciji metod STC v letu 2009, IJS-DP-10349, december 2009 [xvii] HASL-300, Procedure Manual, November 1990 [xviii] Isotope Hydrology lab.; Tehnical Procedure Note 19, Procedure and Technique Critique for Tritium Enrichment by Electrolysis at the IAEA Laboratory, IAEA 1976 d) RADIOKEMIČNA ANALIZA H-3 (Odsek F-2) Na Odseku F-2 poteka določitev tritija v vzorcih vod z elektrolitsko obogatitvijo in tekočinskoscintilacij skim štetj em. Vzorce najprej destiliramo, preverimo pH destilata in mu dodamo natrijev peroksid. Pol litra vzorca elektrolitsko obogatimo, preostanku dodamo svinčev klorid in opravimo drugo destilacijo. V tekočinskoscintilacijskem števcu Quantulus 1220 (Wallac, PerkinElmer) merimo merjence, pripravljene iz destilata vzorca in scintilacijskega koktajla po postopkih LSC-DN-06 in LSC-DN-07. Za kalibracijo števca in pripravo krivulje dušenja uporabljamo certificiran NIST-ov standard, za dodatno kontrolo pa certificirane pripravke Perkin Elmerja. Reference: [xix] Umeritvene krivulje za tekočinskoscintilacijski spektrometer (LSC-DN-05), izdaja 00, jan. 2008, IJS, Ljubljana [xx] Vzorčenje in priprava vzorcev za določitev tritija (LSC-DN-06), izdaja 01 (do avg. 2009), izdaja 02 (od avg. 2009 dalje), IJS, Ljubljana [xxi] Meritev, analiza in izračun vsebnosti tritija (LSC-DN-07), izdaja 02 (do avg. 2009), izdaja 03 (od avg. 2009 dalje), IJS, Ljubljana e) RADIOKEMIČNA ANALIZA C-14 (Odsek O-2) Ogljik C-14 določamo v bazični raztopini po postopku, ki je opisan v [xxii- xxvi]. Raztopljeni 14CO2 oborimo z BaCl2 iz lužne raztopine. Uprašeni oborini BaCO3 dodamo scintilacijski koktajl Insta-gel in destilirano vodo. Aktivnost C-14 merimo na instrumentu Tri Carb 3170 TR/SL, Super Low Level Liquid Scintilation Analyzer (Canberra Packard). Števec je umerjen s certificiranim standardom proizvajalca Perkin Elmer. Reference: [xxii] Woo H. J., Chun S. K., Cho S. Y., Kim Y. S., Kang D. W., Kim E. H., Optimization of liquid scintillation counting techniques for the determination of carbon-14 in environmental samples, Radional. Nucl. Cem. 239, 3, 1999, str. 649-655 [xxiii] IAEA-TECD0C-1401, Quantifying uncertainty in nuclear analytical measurements (2004) [xxiv] Določanje 14C v bazični raztopini, SDN-02-STC(03), 3. izdaja, marec, 2009 [xxv] Navodilo za uporabo tekočinsko scintilacijskega števca TRICARB 3170 TR/SL, D-O2-STC(02), 2. izdaja, sept.,2008 [xxvi] Poročilo o validaciji metode za določanje 14C v bazični raztopini, IJS-DP-9892, april 2008 f) TERMOLUMINISCENČNA DOZIMETRIJA (Odsek F-2) Merilni sistem MR 200 (C) z računalnikom, pečica za brisanje tablet, vsebnik za shranjevanje tablet, jeklenka z dušikom in veliko število dozimetrov tvorijo celovit sistem za termoluminiscenčno dozimetrijo, ki omogoča enostavno, hitro in natančno merjenje absolutnih doz sevanja v okolju in osebni dozimetriji. Dozimetre sestavljajo tablete CaF2:Mn z odličnimi odzivnimi lastnostmi, saj lahko merimo zelo nizke doze (manjše od 20 ^Sv). Meritve zunanje doze so bile opravljene po postopku, opisanem v TLD-DN-02 [xxxii]. V letu 2002 smo posodobili in izboljšali prvi merilni sistem, leta 2007 pa smo posodobili in izboljšali še drugi merilni sistem. Karakteristike merilnih sistemov MR 200 (C) so pregledno zbrane v diplomskem delu D. Jezerška [xxvii] ter delovnih poročilih IJS [xxviii-xxx]: a) ponovljivost sistema je 5 % b) ponovljivost tabletk je 2 % c) detekcijski prag je 5,7 ^Sv č) bledenje je manjše kot 10 % d) linearnost sistema je ± 10 % e) spomin je 0,1 % doze obsevanja f) samoobsevanje je zanemarljivo Vse karakteristike sistema, preverjene v letu 2008 in 2009, so v skladu s standardom CEI/IEC 61066 [xxxi]. Reference: [xxvii] D. Jezeršek, diplomsko delo, Univerza v Ljubjani, 2002 [xxviii] Validation of the TLD IJS MR 200C (3) measuring system, IJS-DP-9519, jan. 2007 [xxix] Validation of the TLD IJS MR 200C (2) measuring system, IJS-DP-9520, jan., 2007 [xxx] Validacija termoluminiscenčnega sistema TLD IJS MR 200 C po standardu IEC/CEI 61066, IJS-DP-10126, feb. 2009 [xxxi] International standard CEI/IEC 61066; Thermoluminescence dosimetry systems for personal and environmental monitoring; Second Edition, IEC Central Office Geneva, Switzerland, 2006 [xxxii] Čitanje (merjenje) termoluminiscenčnih dozimetrov (TLD) (TLD-DN-02), izdaja 05 (do apr. 2009), izdaja 06 (od apr. 2009 dalje), IJS, Ljubljana INSTITUT "RUDER BOŠKOVIC" Institut "Ruder Boškovic", Laboratorij za radioekologijo je novembra 2008 pridobil akreditacijo pri Hrvatski akreditacijski agenciji (HAA) v skladu s standardom HRN EN ISO/IEC 17025:2007 pod zaporedno številko 1162/08 za določanje vsebnosti radionuklidov z visokoločljivostno spektrometrijo gama in za določanje vsebnosti Sr-90 po radiokemijski metodi v vzorcih iz okolja in proizvodih, vključno s hrano in pitno vodo, ter za določanje vsebnosti Fe-55 v vodnih vzorcih. Metodi določanja tritija in Sr-89/Sr-90 sta akreditirani pri Hrvatski akreditacijski agenciji (HAA) od konca leta 2009 dalje. Reference: [xxxiii] Priručnik sustava upravljanja kvalitetom P SUK (izdaji 04 in 05), Institut Ruder Boškovic, 2008/2009 a) VISOKOLOČLJIVOSTNA SPEKTROMETRIJA GAMA Spektre gama merimo na germanijevih detektorjih, in sicer: - na germanijevem detektorju BE3830 z ločljivostjo 0,38 keV pri 5,9 keV (Fe-55), 0,55 keV pri 59,5 keV (Am-241), 0,69 keV pri 122 keV (Co-57) in 2,05 keV pri 1332,5 keV (Co-60); - na germanijevem detektorju GC2519 z izkoristkom 25,4 % glede na izkoristek detektorja z natrijevim jodidom, ki ima kristal z dimenzijami (3 x 3) inčev; germanijev detektor ima ločljivost 1,82 keV pri 1332,5 keV in razmerje vrh/compton 52,3. Germanijevi detektorji so povezani z računalnikom s programsko opremo GENIE 2000. Ta se uporablja za analizo izmerjenih spektrov skladno s postopki, opisanimi v PS 5.4/1 [xxiv]. Izkoristke detektorjev merimo s certificiranim standardi ČMI in LEA-CERCA, skladno z zahtevami, predpisanimi v postopkih in delovnih navodilih PS 5.4/1, RU 5.4/1-1 [xxxiv]. Meritve so bile opravljene po postopku, opisanem v PS 5.4/1 [xxxiv]. Negotovosti rezultatov so ocenjene v skladu z vodilom IAEA-TECDOC-1401 [xxxvi] in postopkom SUK PS 5.4/6 [xxxv]. Spodnja meja detekcije in minimalna aktivnost (MDA), ki so določene z intervalom zaupanja 95 %, je za izmerjene vzorce (Currie 1968, IAEA 295) [xxxvii]: MDA = 211 + 4,66VB : K = I • t • (V,m) • * K Kjer je: t - čas merjenja V, m - volumen ali masa vzorca (m3 ali kg) s - izkoristek I - jakost žarkov gama B - ozadje v času meritve t ORIENTACIJSKE SPODNJE DETEKCIJSKE MEJE (MDA) ZA SPEKTROMETRIJO GAMA ZA DVA DETEKTORJA* Detektor BE3830 GC2519 Medij RIBE VODA SEDIMENT RIBE VODA SEDIMENT Enota kg m3 kg kg m3 kg Količina vzorca (**) 0,4 0,05 0,115 0,4 0,05 0,115 Radionuklid Bq/kg Bq/m3 Bq/kg Bq/kg Bq/m3 Bq/kg Be-1 0,03 0,1 0,01 0,05 0,1 0,1 K-40 0,1 0,3 0,2 4,5 22,1 10,36 Mn-54 0,01 0,02 0,014 0,01 0,02 0,02 Co-58 0,01 0,02 0,01 0,01 0,02 0,02 Co-60 0,01 0,3 0,02 0,01 0,03 0,02 Zn-65 0,02 0,05 0,04 0,02 0,06 0,04 Ru-103 0,004 0,01 0,01 0,005 0,02 0,01 Sb-124 0,02 0,01 0,05 0,03 0,1 0,06 Sb-125 0,01 0,03 0,02 - - - I-131 0,003 0,01 0,01 0,005 0,01 0,01 Cs-134 0,005 0,01 0,01 0,01 0,02 0,02 Cs-131 0,006 0,02 0,01 0,01 0,02 0,02 Bi-214 0,01 0,03 0,02 0,01 2,3 1,0 Pb-214 0,01 0,03 0,02 0,4 1,9 1,0 Ra-228 0,02 0,01 0,05 0,4 2,4 1,1 Ra-226 0,03 0,1 0,01 1,8 9,0 4,1 U-238 0,6 2,9 1,3 2,26 11,29 5,16 * Spodnje meje detekcije se lahko spreminjajo v odvisnosti od pogojev meritev (števni čas, masa, statistične fluktuacije sevanja ipd.) Reference: [xxxiv] SUK PS 5.4/1 (izdaja 04), RU 5.4/1-1 Gama spektrometrija, Institut Ruder Boškovic, 2008/2009 [xxxv] SUK PS 5.4/6 (izdaji 04 in 05) Mjerna nesigurnost kod gama spektrometrijskih odredivanja, Institut Ruder Boškovic, 2008/2009 [xxxvi] IAEA-TECDOC-1401, Quantifying uncertainty in nuclear analytical measurements, 2004 [xxxvii] IAEA, Technical Reports Series No. 295, Measurement of radionuclides in food and the environment, 1989 b) RADIOKEMIČNA ANALIZA Sr-90/Sr-89 Princip določanja stroncija v okoljskih vzorcih (voda, hrana in krma, tla in sedimenti) temelji na raztapljanju vzorca v ustreznih raztopinah in uporabi ionskih izmenjevalcev [xxxviii, xxxix]. Radiokemična separacija temelji na ločitvi stroncija od kalcija na koloni, napolnjeni z anionskim izmenjevalcem Amberlite CG-400 in raztopino 0,25 M HNO3 v metanolu [xl]. Izkoristek separacije določimo gravimetrično s tehtanjem oborine SrCO3. Aktivnosti beta se izmeri na proporcionalnem števcu beta s pretokom plina. Najbolj pogosto se uporablja mešanica 90 % Ar in 10 % CH4. Aktivnost izmerimo s plinskim proporcionalnim števcem in s števcem s silicijevim detektorjem (2404 Alpha/Beta System, i-Matic, Canberra). V primerih, ko je potrebna določitev Sr-89, se izvrši separacija stroncija in izolacija itrija. Iz prve meritve na SrCO3 izmerimo aktivnost obeh, Sr-89 in Sr-90; iz meritve Y-90 pa določimo aktivnost Sr-90. Natančni postopek določanja Sr-90/Sr-89 z beta štetjem je opisan v sistemskem postopku PS 5.4/2 [xli] in v delovnih navodilih RU 5.4/2-1/ [xlii], izračun merilne negotovosti pa v PS 5.4/7 in IAEA-TECDOC-1401 [xliv, xliii]. Reference: [xxxviii] IAEA, Technical Reports Series No. 295, Measurement of radionuclides in food and the environment, 1989 [xxxix] Grahek Ž., Košutic K., Rožmaric-Mačefat M., Strontium isolation from natural samples with Sr resin and subsequent determination of Sr-90. Journal of Radioanalytical & Nuclear Chemistry, 268 (2006), 179-190 [xl] Grahek Ž et al, Improved methods for the radioactive strontium determination, Journal Radioanal. Nucl. Chem., 242 (1999), 33-40 [xli] SUK PS 5.4/2 (izdaji 04 in 05) Odredivanje 89,90Sr, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 [xlii] SUK RU 5.4/2-1/ (izdaji 04 in 05) Odredivanje 89,90Sr, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 [xliii] IAEA-TECD0C-1401, Quantifying uncertainty in nuclear analytical measurements, 2004 [xliv] SUK PS 5.4/7 (izdaji 04 in 05) Mjerna nesigurnost kod odredivanja 89,90Sr, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 c) RADIOKEMIČNA ANALIZA H-3 Tritij določamo v zračnih izpustih in v vodnih vzorcih po postopkih, ki so natančno opisani v referencah [xlv-l]. Vzorec vode se predestilira z dodatkom KMnO4. 250 mL destilirane vode se elektrolitsko obogati. Koncentracijo H-3 določamo tako, da merimo 7 mL vodne raztopine, ki smo ji dodali 13 mL scintilatorja (ULTIMA GOLD) v polietilenski plastični posodici volumna 20 mL (Low diffusion plastic vial) na scintilacijskem števcu Liquid scintillation Analyser (Tri-Carb, Packard, Model 2770TR/SL). Ozadje je nižje od 2 impulza na minuto. Izkoristek določamo z uporabo "quench-standarda" in certificiranih standardov H-3 (Perkin Elmer). Reference: [xlv] Reference Manual TRI-CARB Liquid Scintillation Analyzer, Model 2770 TR/SL Series, Packard a Canberra Company, 1995 [xlvi] IAEA, Technical Reports Series No. 295, Measurement of radionuclides in food and the environment, 1989 [xlvii] IAEA-TECD0C-1401, Quantifying uncertainty in nuclear analytical measurements; K. Rozanski, M. Groning, Tritium Assay in water samples using electrolytic enrichment and liquid scintillation spectrometry, 2004 [xlviii] SUK PS 5.4/3 (izdaje 04-06) Odredivanje tritija, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 [xlix] SUK PS 5.4/8 (izdaje 04-06) Mjerna nesigurnost kod odredivanje tritija, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 [l] SUK RU 5.4/3-1/ (izdaji 04 in 05) Odredivanje tritija, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 d) DOLOČANJE Fe-55 Fe-55 se določa z izolacijo Fe-55 na koloni, napolnjeni s smolo TRU. Podrobnosti so opisane v sistemskem postopku PS 5.4/4 in delovnem navodilu 5.4/4-1 [li, lii]. Aktivnost Fe-55 v vzorcih se izmeri na spektrometru Liquid Scintilation Spectrometra Packard TRI-CARB Model 2770TR/SL. Aktivnost se izračuna iz dobljenega neto števila sunkov in izkoristka, ki se določi iz spektralnega indeksa iz "quench krivulje" ter izkoristka izolacije, dobljenega z merjenjem koncentracije Fe na AAS Perkin Elmer 3110. Postopek določanja aktivnosti in merske negotovosti je opisan sistemskih postopkih in delovnih navodilih PS 5.4/4, PS 5.4/9 [li, liii] ter v referencah [liv, lv]. Reference: [li] SUK PS 5.4/4 (izdaji 04 in 05) Odredivanje 55Fe, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 [lii] SUK RU 5.4/4-1/ (izdaji 04 in 05) Odredivanje 55Fe, Institut "Ruder Boškovic", 2008/2009 [liii] SUK PS 5.4/9 (izdaji 04 in 05) Mjerna nesigurnost kod odredivanja 55Fe, Institut "Ruder Boškovic", 2008/09 [liv] Ž. Grahek, M. Rožmaric, Extraction chromatographic separation of iron from complex liquid samples and the determination of Fe-55, Journal of Radioanalytical & Nuclear Chemistry, 267 (2006) 1, 131-137 [lv] Ž. Grahek, M. Rožmaric, Isolation of iron and strontium from liquid samples and the determination of 55Fe and 89,90Sr in liquid radioactive waste, Analytica Chimica Acta, 511 (2004), 339-348 e) TERMOLUMINISCENČNA DOZIMETRIJA Termoluminiscenčni dozimetri TLD-100H (po dva dozimetra na vsaki lokaciji) se uporabljajo od 10. 1. 2008. Menjava starih dozimetrov, ki jih je do tedaj uporabljal IMI, z novimi je bila izvršena na vseh desetih lokacijah na isti dan. Dozimetri TLD-100H so iz litijevega fluorida in so dopirani z magnezijem, fosforjem in bakrom. Za odčitavanje dozimetrov smo uporabljali čitalnik TOLEDO 654 (Vinten). Čitalnik je priklopljen na računalnik s programsko opremo TEMES za čitanje dozimetrov, ki je bila razvita v sodelovanju s sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Čitalnik TOLEDO in programski paket TEMES omogočata kontrolo in spreminjanje hitrosti gretja, grafično in numerično obdelavo izmerjenih vrednosti (integrala sevalne krivulje, določanje maksimumov krivulje, računanje doze) ter zbiranje in obdelavo merskih rezultatov iz različnih dozimetrov. Dozimetri so individualno kalibrirani. Vse dozimetre obsevamo v laboratoriju za sekundarne dozimetrične standarde na IRB. Laboratorij je opremljen skladno s priporočilom Madnarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU SLOVENSKA AKREDITACIJA SISTEN ISO/IEC 17025 LP-032 Zavod za varstvo pri delu, Laboratorij za merjenje specifičnih aktivnosti radionuklidov je marca 2004 pridobil akreditacijo za izvajanje visokoločljivostne spektrometrije gama v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 pod zaporedno številko LP-032. Akreditacija zajema meritve vzorcev zemlje, sedimentov, zraka, padavin ter živil živalskega in rastlinskega porekla. Metoda določitve stroncija je akreditirana od februarja 2009 dalje pri Slovenski akreditaciji (SA). Ta metoda je v našem laboratoriju LMSAR podrobno opisana v dokumentu DP-LMSAR-09, in sicer v petih sklopih: energijska kalibracija, izkoristek detektorja, izračun lokacije in ploščine vrha, identifikacija radionuklida ter izračun specifične aktivnosti in merilne negotovosti rezultata. Vse naštete korake izvajamo s programsko opremo GENIE 2000, katere algoritmi so opisani v knjigi GENIE 2000 - Customization Tools Manual. Opora temu programskemu paketu pa so naslednji mednarodni standardi: - IEC-1452: Nuclear instrumentation - Measurement of gamma-ray emission rates of radionuclides-Calibration and use of germanium spectrometers - IEC-973: Test procedures for germanium gamma-ray detectors - IEC-759: Standard test procedures for semiconductor X-ray energy spectrometers - IEC-61976: Nuclear instrumentation-Spectrometry - Characterization of the spectrum background in HPGe gamma-ray spectrometry - ISO-11929-3: Determination of the detection limit and decision treshold for ionizing radiation measurements Sledljivost rezultatov dosegamo s kalibracijskimi standardi specifičnih geometrij in matrik, ki so podobne vzorcem, ki jih merimo za naše naročnike. Te standarde naročamo pri organizacijah, ki so akreditirane za pripravo teh standardov (npr. Analytics iz ZDA in AEA Technology QSA GmbH iz Nemčije). Vse sistematske vplive, kot so razlike v gostoti vzorcev, parametrov, ki vplivajo na atenuacijo gama sevanja v matriki in odmike od geometrije vzorca glede na standardne vzorce, izračunavamo z validirano programsko opremo Canberra, ki je navedena v dokumentu: Model S573/S574 IS OCS/LabS OCS, Validation & Verification Manual. a) VISOKOLOČLJIVOSTNA SPEKTROMETRIJA GAMA ORIENTACIJSKE SPODNJE DETEKCIJSKE MEJE ZA VLG-SPEKTROMETRIJO (*) Medij BIOLOŠKI VZORCI ZEMLJA VODA SEDIMENT ZRAK Enota kg kg m3 kg m3 Količina vzorca (**) 3 0,15 0,1 0,05 10000 Radionuklid Bq/kg Bq/kg Bq/m3 Bq/kg Bq/m3 K-40 0,2 4,7 4,7 5,8 4,0 E-05 Mn-54 0,03 0,7 0,9 0,8 6,0 E-06 Co-57 0,01 0,4 0,3 0,8 2,0 E-06 Co-58 0,03 0,8 1,2 1,0 7,0 E-06 Co-60 0,03 0,7 0,7 0,8 6,0 E-06 Zn-65 0,06 1,5 2,0 1,8 1,0 E-05 Ru-103 0,10 0,9 1,6 1,0 7,0 E-06 Sb-124 0,03 0,8 1,2 1,0 7,0 E-06 Sb-125 0,06 1,7 1,8 2,0 1,0 E-05 I-131 0,20 5,0 1,5 6,0 4,0 E-05 Cs-134 0,03 0,6 0,7 0,8 5,0 E-06 Cs-137 0,03 0,7 0,7 0,8 5,0 E-06 Pb-210 0,20 8,0 3,3 8,0 4,0 E-05 Ra-228 0,07 2,0 2,0 2,0 2,0 E-05 Th-228 0,06 2,0 1,2 2,0 1,0 E-05 Ra-226 0,5 4,0 2,0 4,0 8,0 E-06 U-238 0,1 4,0 3,0 4,0 2,0 E-05 Am-241 0,0 1,0 0,7 1,0 5,0 E-06 (*) Tabelirane spodnje detekcijske meje so podane z intervalom zaupanja 68 % . (**) Količina vzorca, podana v enotah druge vrstice, velja za sveže vzorce, razen pri zemlji in sedimentih, kjer velja za suhi vzorec. b) RADIOKEMIČNA ANALIZA Sr-89/Sr-90 IN I-131 Natančen opis metod določitve Sr-89/90 v različnih vzorcih in določitve I-131 v mleku, kakor tudi vzorčenje in priprava vzorcev, so predstavljene v naslednjih internih delovnih postopkih: - Vzorčenje, pakiranje, pošiljanje vzorcev iz biosfere, hrane in drugih bioloških vzorcev (DP-LMSAR-02) - Priprava bioloških in nebioloških vzorcev za gamaspektrometrično in radiokemično analizo (DP-LMSAR-03) - Opis metode za določitev aktivnosti Sr-89/90 v vzorcih iz okolja (DP-LMSAR-4.01) - Kemijska obdelava vzorcev in merjenje aktivnosti Sr-89/90 (DP-LMSAR-4.02) - Izračun specifične aktivnosti Sr-89/90 in merilna negotovost (DP-LMSAR-4.03) - Zagotavljanje kakovosti meritev aktivnosti Sr-89/90 (DP-LMSAR-4.04) - Določitev specifične aktivnosti I-131 v mleku (DP-LMSAR-16) - Kalibracija beta števca za določitev specifične aktivnosti I-131 (DP-LMSAR-18) Sledljivost rezultatov je dosežena z redno kalibracijo instrumenta BERTHOLD LB770 s standardnimi raztopinami proizvajalca Amersham. Postopek kalibracije je opisan v delovnih postopkih DP-LMSAR-4.03 in DP-LMSAR-18. TABELARIČNI ZAPISI MERITEV Izmerki v tabelah in posredno v preglednicah so zapisani po naslednjih pravilih: 1. Specifične aktivnosti sevalcev gama pri enkratno odvzetih vzorcih so preračunane na datum vzorčevanja. Specifične aktivnosti sevalcev gama pri kontinuirano zbiranih vzorcih so izračunane pri predpostavki, da sta bili hitrost zbiranja vzorca in kontaminacija konstantni v času vzorčevanja. 2. Število, ki sledi znaku ±, je številska vrednost združene standardne negotovosti specifične aktivnosti in se nanaša na interval zaupanja z 68-odstotno zanesljivostjo. Združena standardna negotovost pri rutinskih meritvah na visokoločljivostni spektrometriji gama vključuje statistično negotovost števila sunkov v vrhovih v spektru, negotovost metode določanja števila sunkov v vrhovih, ozadja, umeritve spektrometra, jedrskih podatkov in količine vzorca. Negotovosti, ki izvirajo iz vzorčevanja, razen količine vzorca, niso upoštevane. Pri radiokemičnih meritvah vsebuje merska negotovost statistično negotovost meritve (negotovost tipa A) in druge ocenjene negotovosti tipa A in B, ki sledijo iz postopka in so bolj ali manj za določen postopek stalne. Poročane negotovosti so izračunane v skladu z vodili GUM (1995). 3. Pri IRB so rezultati meritev z visokoločljivostno spektrometrijo gama izraženi kot A ± k, kjer je k razširjena merska negotovost s faktorjem pokritja k = 2. Ko je k > 0,9 A, se pojmuje, da je rezultat pod mejo kvantifikacije in ni zapisan v tabeli. Na isti način so poročani tudi rezultati meritev Sr-90 in H-3. Ta način poročanja rezultatov se nanaša na nizke aktivnosti, ki se določajo v bližini meje kvantifikacije (<5 Bq/kg za Cs-137). 4. V tabele ne pišemo spodnjih detekcijskih mej, ki so ocenjene iz velikosti ozadja in verjetnosti za detekcijo. Meja detekcije se poroča le za Pb-210, ki je zaradi visokega doznega faktorja pomemben pri oceni doz. Skladno s standardom Determination of the detection limit and decision threshold for ionizing radiation measurements - Part 7: Fundamentals and general applications (ISO 11929-7:2005) je interval zaupanja 95 %. Za druge nedetektirane radionuklide se predpostavlja, da so njihove meje detekcije zanemarljive v primerjavi z drugimi vrednostmi in se jih zaradi preglednosti v tabele ne piše. Pri izračunih letnih povprečij se prazna polja upoštevajo kot ničle. 5. Če je pri detektirani prisotnosti radionuklida negotovost aktivnosti večja od 80 % vrednosti izmerka, se poroča meja kvantifikacije - k vrednosti izmerka se prišteje negotovost, pomnožena s 1,65, rezultat pa se označi kot manjši (<) od dobljene številčne vrednosti. V tem primeru je verjetnost, da je prava vrednost pod dobljeno številčno vrednostjo 95 %. Pri računanju povprečja upoštevamo podatke, ki so označeni z < a, kot 0 ± a (meja kvantifikacije). Kadar podatka v tabelah ni (kar pomeni, da radionuklid ni bil detektiran in je njegova koncentracija pod mejo detekcije), privzamemo 0 ± 0. Prednosti tega postopka so naslednje: - Negotovost povprečja je mogoče oceniti iz apriorne in aposteriorne negotovosti, to je iz negotovosti posameznih izmerkov in iz disperzije populacije izmerkov. V tabelah se kot negotovost povprečja navaja večja od apriorne ali aposteriorne negotovosti. - Povprečna vrednost ni odvisna od meje kvantifikacije, torej od pogojev merjenja. Od pogojev merjenja je odvisna le negotovost povprečja, podobno kot so od pogojev merjenja odvisne negotovosti posameznih izmerkov. Vpliv negativnih vrednosti izmerkov, ki se pri računu povprečja upoštevajo kot ničle, se delno uravna z vplivom vrednosti, ki so pod mejo kvantifikacije, ki se prav tako upoštevajo kot ničle. Ker je meja kvantifikacije postavljena tik nad mejo detekcije, se vpliv negativnih vrednosti izmerkov dobro uravna z vplivom vrednosti, ki so pod mejo kvantifikacije. Omeniti je treba, da interpretacija rezultatov blizu detekcijske meje vnese sistematski vpliv v merske rezultate. Merski rezultati, ki so v bližini detekcijske meje, so med seboj korelirani. Omenjeni sistematski vpliv je sicer manjši od negotovosti posameznih izmerkov, vendar pa bi se praviloma morale negotovosti teh rezultatov računati po postopku za korelirane vrednosti. Ker uporabljeni račun povprečja ni tak, so negotovosti povprečij izmerkov v bližini detekcijskih mej podcenjene. Ker se doze računajo iz povprečnih aktivnosti, so njihove negotovosti lahko zaradi omenjenega sistematskega vpliva podcenjene. 6. Število za znakom < je torej ali meja kvantifikacije ali številska vrednost meje detekcije pri danih pogojih meritve in se nanaša na interval zaupanja z 68-odstotno zanesljivostjo (le pri Pb-210). 7. Pri računu doz za neko časovno obdobje T (npr. dan, mesec, leto) predpostavljamo, da poteka vnos medija (npr. vode, zraka) v organizem s stalno hitrostjo dV/dt = V = konst. Ta predpostavka nam omogoča, da v organizem vneseno aktivnost A posameznih radionuklidov izrazimo s: - časovnim integralom specifične aktivnosti (s časovnim integralom koncentracije aktivnosti) ali s - povprečno specifično aktivostjo v obdobju T, ki je enaka specifični aktivnosti sestavljenega vzorca, zbranega v obobju T. Velja namreč: T 3 B 1 T A/(Bq) = fV/(—) 'a(t)/(-|)'dt/(s) = (V' T)— f a(t)'dt = VT-la(t)) = VT ■ aT J s m3 v ' T 0 kjer je: VT = (V' T) v času T vnesena količina (volumen) medija v organizem; (a(t)) = aT povprečna specifična aktivnost v obdobju T, ki je enaka specifični aktivnosti sestavljenega vzorca aT, zbranega iz enako velikih delnih vzorcev (volumnov) v obdobju T. Slednja enakost velja tudi za diskretno zbiranje sestavljenega vzorca, ko v enakih časovnih presledkih (skozi obdobje T) naberemo N delnih vzocev z volumnom v: 1 N lT = -' / V' a: = (a) T N' V J j=1 Kadar računamo vneseno aktivnost za neko obdobje (npr. leto) iz zaporedja ločenih (diskretnih) meritev (npr. mesečnih sestavljenih vzorcev; T = mesec), nadomestimo zgornji integral z vsoto: 12 12 1 12 Vmes ' ames,i = Vmes ames,i = (Vmes ' 12) 12 i=1 i=1 i=1 1 12 Aleto = Vleto'12 amesi i=1 kjer je pomen veličin isti kot zgoraj. 8. Aktivnost Ra-226 je določena iz aktivnosti kratkoživih radonovih potomcev (Pb-214 in Bi-214). Faktor, ki opisuje ravnovesje med radijem in radonovimi potomci, izračunamo iz ekshalacije in časovnega intervala med pripravo in meritvijo vzorca. 9. Aktivnost urana je določena pri predpostavki, da je U-238 v ravnovesju s potomci Th-234 in Pa-234M ter da sta koncentraciji izotopov U-235 in U-238 v naravnem razmerju. 0 10. Notranje doze so izračunane iz vsebnosti radionuklidov v mediju, doznih faktorjev in iz predpostavljene porabe hrane, vode ali frekvence vdihovanja zraka. Negotovosti doz so izračunane iz negotovosti vsebnosti radionuklidov, povprečenih preko celega leta. Negotovosti porabe in doznih faktorjev v negotovostih doz niso upoštevane. 11. Negotovosti zunanjih doz so ocenjene tam, kjer obstaja več izmerkov. Ocena negotovosti temelji na stresanju izmerkov in pomeni njihovo standardno deviacijo. SEZNAM TABEL MERITEV IZ PROGRAMA IMISIJSKIH MERITEV 1. REKA SAVA sestavljeni mesečni vzorci filtrirane vode in filtrskega ostanka - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Tabele Stran 1. KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem REKA SAVA - enkratni vzorci nefiltrirane vode - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 T - 1, 2 T - 3, 4 T - 5, 6 M-2 M-3 M-6 KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem T - 1 T - 9 T - 10 M-8 M-9 M-9 2. REKA SAVA - sedimenti - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem KRŠKO pod mostom pod jezom NEK PESJE BREŽICE JESENICE na Dolenjskem PODSUSED (R Hrvaška) T - 11 T - 13 T - 14 T - 15/p T - 16/p1 T - 16/p2 T - 16/p3 T - 11/p T - 18 M-10 M-11 M-11 M-12 M-12 M-13 M-13 M-14 M-14 2. REKA SAVA - vodna biota - ribe - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 KRŠKO BREŽICE JESENICE na Dolenjskem JESENICE na Dolenjskem OTOK (R Hrvaška) PODSUSED (R Hrvaška) T - 19 T - 21 T - 22 T - 22/p1 T - 24 T - 25 M-15 M-15 M-16 M-16 M-H M-H 3. VODOVODI - enkratni vzorci pitne vode - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 T - 28 M-20 T - 29 M-20 T - V1 M-21 T - V2 M-21 vodovod KRŠKO vodovod BREŽICE vrtina E1 v NEK vrtina VOP-4 v Vrbini 4. ČRPALIŠČA VODOVODOV - sestavljeni mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 vodovod BREŽICE T - 30 M- 22 črpališče BREGE T - 31 M- 23 črpališče DRNOVO T - 32 M- 24 vodovod SPODNJI STARI GRAD T - 33 M- 25 črpališče BREŽICE - Glogov Brod T - 34 M- 26 4. PODTALNICE - enkratni oz. sestavljeni mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 MEDSAVE (R Hrvaška) T - 35 M-27 ŠIBICE (R Hrvaška) T - 36 M-28 5. PADAVINE - mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 BREGE T - 37 M 30 KRŠKO T - 38 M 32 DOBOVA T - 39 M 34 LJUBLJANA *) T - 40 M 36 PREGLED SPECIFIČNIH ANALIZ H-3 V DEŽEVNICI T - 41 M 38 6. SUHI USEDI - mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama SUHI USED - vazelinske plošče T - 42 M-39 *) Iz programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS 7. ZRAK - zračni jod ter aerosoli - izotopska analiza sevalcev gama PREGLED MERITEV JODA V ZRAKU SPODNJI STARI GRAD STARA VAS LESKOVEC BREGE VIHRE GORNJI LENART LIBNA DOBOVA LJUBLJANA *) 8. DOZA ZUNANJEGA SEVANJA TL-dozimetri v okolici NEK in na ograji NEK TL-dozimetri v Republiki Sloveniji TL-dozimetri v Republiki Hrvaški Kontinuirni merilniki hitrosti doze MFM-202 T - 43 T - 44 T - 45 T - 46 T - 47 T - 48 T - 49 T - 50 T - 51 T - 52 T - 53 T - 54 T - 55 T - 56 M-44 M-45 M-46 M-47 M-48 M-49 M-50 M-51 M-52 M-54 M-56 M-60 M-62 M-63 9. ZEMLJA - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 GMAJNICE - neobdelana zemlja - normalno orana njiva KUSOVA VRBINA - neobdelana zemlja AMERIKA - neobdelana zemlja 10. MLEKO - enkratni oz. sestavljeni mesečni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90 in I-131 PESJE VIHRE BREGE PESJE, VIHRE, BREGE (I-131) T - 57 T - 58 T - 59 T - 60 T - 61 T - 62 T - 63 T - 64 M-70 M-72 M-74 M-76 M-80 M-81 M-82 M-83 11. SADJE - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 JABOLKA HRUŠKE JAGODE VINO T - 65 T - 66 T - 67 T - 68 M-83 M-84 M-84 M-85 *) Iz programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju RS 12. POVRTNINE IN POLJŠČINE - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 SOLATA, PETERŠILJ, BUČKE, ČEBULA T - 69 M- -85 KROMPIR, KORUZA, PŠENICA, SOLATA T - - 70 M- 86 PARADIŽNIK, PAPRIKA, FEFERONI, MALANCANI T - 71 M- 86 OHROVT, ZELJE, FIŽOL V ZRNJU, KROMPIR T - 72 M- 87 KROMPIR, KORENJE, KUMARE, JEČMEN T - 73 M- 87 13. MESO IN KOKOŠJA JAJCA - enkratni vzorci - izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 KOKOŠJE MESO IN JAJCA SVINJSKO IN GOVEJE MESO T - 74 T - 75 M-88 M-88 TABELE REZULTATOV PRIMERJALNIH MERITEV M-89 Vse tabele z rezultati imisijskih meritev (meritev v okolju jedrske elektrarne) in tabele medlaboratorijskih primerjalnih meritev so na zgoščenki, ki je priložena temu poročilu. PROGRAM IMISIJSKIH MERITEV 1, 2 REKA SAVA Sava2009.pdf 3, 4 VODOVODI, ČRPALIŠČA, PODTALNICE VodovodiCrpalisca2009.pdf 5, 6 PADAVINE, TALNI USEDI PadavineUsedi2009.pdf 7 ZRAK Zrak2009.pdf 8 DOZA ZUNANJEGA SEVANJA ZunanjeSevanje2009.pdf 9 ZEMLJA Zemlja2009.pdf 10, 11, 12, 13 HRANA Hrana2009.pdf TABELE REZULTATOV PRIMERJALNIH MERITEV Rezultati mednarodnih primerjalnih meritev MednarodnePrimerjave2009.pdf 1. VODA - REKA SAVA VODA - SESTAVLJENI MESEČNI VZORCI VODA - ENKRATNI VZORCI 2. SEDIMENTI VODNA BIOTA - RIBE Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Januar - Marec April - Junij Julij - September Oktober - December Kol. vzorca (L) 144,00 139,90 136,90 138,9 Pretok(m3/s) 277,3 256,6 142,9 237,3 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca NEKVKRK109 NEKVKRK209 NEKVKRK309 NEKVKRK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 3,1E+00 ± 1E+00 4,2E+00 ± 9E-01 6,3E+00 ± 2E+00 5,2E+00 ± 1E+00 4,7E+00 ± 7E-01 Ra-226 2,8E+00 ± 2E-01 1,0E+00 ± 1E-01 8,3E-01 ± 1E-01 1,6E+00 ± 1E-01 1,6E+00 ± 4E-01 Pb-210 1,5E+01 ± 1E+00 1,9E+00 ± 2E+00 4,5E+00 ± 1E+00 8,7E+00 ± 2E+00 7,5E+00 ± 3E+00 Ra-228 4,4E-01 ± 3E-01 1,0E+00 ± 2E-01 5,3E-01 ± 3E-01 1,8E+00 ± 4E-01 9,4E-01 ± 3E-01 Th-228 4,6E-01 ± 2E-01 6,7E-01 ± 3E-01 2,9E-01 ± 2E-01 4,7E-01 ± 1E-01 Th-230 K-40 3,3E+01 ± 2E+00 3,4E+01 ± 2E+00 4,0E+01 ± 2E+00 4,7E+01 ± 3E+00 3,9E+01 ± 3E+00 Be-7 6,6E+01 ± 3E+00 7,7E+00 ± 1E+00 7,2E+01 ± 3E+00 3,6E+01 ± 2E+01 I-131 1,6E+01 ± 1E+00 1,0E+01 ± 2E+00 8,6E+00 ± 5E+00 Cs-134 Cs-137 < 6E-01 < 4E-01 < 6E-01 < 6E-01 < 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,6E+00 ± 1E-01 2,7E+00 ± 2E-01 2,7E+00 ± 2E-01 3,0E+00 ± 2E-01 2,5E+00 ± 3E-01 Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 2a 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Januar - Marec April - Junij Julij - September Oktober - December Kol. vzorca (L) 144,0 145,6 147,2 147,2 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca NEKFKRK109 NEKFKRK209 NEKFKRK309 NEKFKRK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,2E+00 ± 7E-01 5,5E-01 ± 6E-01 Ra-226 5,2E-01 ± 8E-02 2,0E+00 ± 1E-01 4,1E-01 ± 1E-01 1,4E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 4E-01 Pb-210 2,9E+00 ± 9E-01 2,7E+00 ± 9E-01 3,7E+00 ± 1E+00 3,4E+00 ± 1E+00 3,2E+00 ± 5E-01 Ra-228 5,2E-01 ± 2E-01 2,4E+00 ± 2E-01 4,7E-01 ± 2E-01 9,6E-01 ± 2E-01 1,1E+00 ± 5E-01 Th-228 2,9E+00 ± 8E-01 2,1E+00 ± 2E-01 6,0E-01 ± 2E-01 1,2E+00 ± 2E-01 1,7E+00 ± 5E-01 Th-230 4,3E+00 ± 1E+00 3,3E+01 ± 2E+00 6,7E+00 ± 1E+00 1,1E+01 ± 2E+00 1,4E+01 ± 6E+00 K-40 1,6E+00 ± 4E-01 6,0E+00 ± 9E-01 3,9E+00 ± 8E-01 2,3E+00 ± 8E-01 3,4E+00 ± 1E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 4,2E-01 ± 6E-02 3,9E-01 ± 6E-02 6,0E-01 ± 9E-02 3,5E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,4E-01 ± 3E-02 3,3E-01 ± 3E-02 3,5E-01 ± 3E-02 6,5E-02 ± 3E-02 2,7E-01 ± 7E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 00 Institut M "Jožef Stefan" LETO 2009 T - 1b, 2b • • Ljubljana 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrirane vode (voda + fina susp. snov) * S|ovenija Specifična analiza H-3 (**) Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (L) Pretok (m/s) 242,4 326,6 262,9 366,5 206,8 196,5 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 8,0E+ 02 ± 9E+01 6,9E+02 ± 7E+01 1,0E+03 ± 4E+02 8,3E+02 ± 8E+01 9,5E+02 ± 1E+02 8,0E+ 02 ± 8E+01 8,5E+02 ± 7E+01 Vzorč. mesto Krško Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (L) Pretok (m3/s) 204,5 94,4 129,7 95,0 162,8 454,0 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 9,3E+ 02 ± 2E+02 5,0E+02 ± 8E+01 6,9E+02 ± 7E+01 1,3E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 1E+02 7,6E+ 02 ± 8E+01 8,7E+02 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2 . LETO 2009 T - 4a, 4b 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. Kol. vzorca (L) Oznaka vzorca Januar - Marec 222,4 NEKFBRK109 April - Junij 219,1 NEKFBRK209 Julij - September 234,0 NEKFBRK309 Oktober - December 210,1 NEKFBRK409 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Sr-89/Sr-90 < 4E-02 < 1E-02 9,0E-02 ± 1E-02 2,5E-02 ± 2E-02 2,9E-02 ± 2E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (L) Pretok (m3/s) 44,88 242,4 42,68 326,6 49,28 262,9 45,9 366,5 47,78 206,8 43,62 196,5 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca NEKVBR0109 NEKVBR0209 NEKVBR0309 NEKVBR0409 NEKVBR0509 NEKVBR0609 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 5,3E+00 ± 2E+00 8,1E+00 ± 2E+00 4,1E+00 ± 2E+00 3,9E+00 ± 2E+00 < 4E+00 7,7E+00 ± 2E+00 4,8E+00 ± 1E+00 Ra-226 2,7E-01 ± 2E-01 8,4E-01 ± 3E-01 7,1E+00 ± 4E-01 1,0E+00 ± 2E-01 5,6E-01 ± 3E-01 7,1E-01 ± 2E-01 1,8E+00 ± 1E+00 Pb-210 2,5E+01 ± 6E+00 2,0E+01 ± 5E+00 6,0E+00 ± 2E+00 6,0E+00 ± 2E+00 8,0E+00 ± 3E+00 < 2E+00 1,1E+01 ± 4E+00 Ra-228 1,0E+ 00 ± 5E-01 1,8E+00 ± 9E-01 2,9E+00 ± 7E-01 2,2E+00 ± 7E-01 1,8E+00 ± 6E-01 7,9E-01 ± 5E-01 1,7E+00 ± 3E-01 Th-228 7,8E-01 ± 6E-01 7,3E-01 ± 6E-01 6,5E+ 00 ± 2E+00 1,3E+00 ± 1E+00 Th-230 K-40 3,4E+01 ± 4E+00 2,4E+01 ± 4E+00 3,0E+01 ± 4E+00 2,8E+01 ± 4E+00 2,6E+01 ± 4E+00 3,0E+01 ± 4E+00 2,9E+01 ± 2E+00 Be-7 1,7E+02 ± 1E+01 1,5E+02 ± 1E+01 2,2E+01 ± 2E+00 7,9E+00 ± 2E+00 2,1E+01 ± 2E+00 6,1E+01 ± 3E+01 I-131 8,9E+00 ± 9E-01 3,6E+00 ± 9E-01 8,1E+00 ± 9E-01 5,5E+00 ± 9E-01 4,4E+00 ± 2E+00 Cs-134 Cs-137 5,5E-01 ± 1E-01 4,5E-01 ± 1E-01 < 1E+00 3,7E-01 ± 1E-01 3,5E-01 ± 1E-01 < 8E-01 2,9E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,1E+ 00 ± 1E-01 2,3E+00 ± 2E-01 1,4E+00 ± 1E-01 2,3E+00 ± 2E-01 3,2E+00 ± 2E-01 3,6E+00 ± 2E-01 2,4E+00 ± 3E-01 H-3 2,4E+ 03 ± 2E+02 4,8E+03 ± 4E+02 7,0E+03 ± 4E+02 2,4E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,1E+ 03 ± 1E+02 3,2E+03 ± 9E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 so bile opravljene na ZVD, radiokemijske analize H-3 pa na IJS na Odseku F-2. LETO 2009 T - 4a 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (L) 68,7 70,0 83,7 70,9 71,4 76,8 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca NEKFBR0109 NEKFBR0209 NEKFBR0309 NEKFBR0409 NEKFBR0509 NEKFBR0609 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,5E+00 ± 2E+00 4,4E+00 ± 1E+00 < 1E+00 1,2E+00 ± 8E-01 Ra-226 3,7E-01 ± 2E-01 1,6E-01 ± 1E-01 7,9E-01 ± 1E-01 1,5E+00 ± 3E-01 < 2E+00 < 2E-01 4,7E-01 ± 3E-01 Pb-210 8,7E-01 ± 8E-01 2,8E+00 ± 1E+00 1,8E+00 ± 1E+00 9,1E-01 ± 5E-01 Ra-228 2,5E+00 ± 1E+00 5,8E-01 ± 3E-01 1,1E+00 ± 3E-01 6,8E-01 ± 4E-01 8,5E-01 ± 4E-01 9,6E-01 ± 3E-01 Th-228 1,3E+00 ± 4E-01 7,3E-01 ± 3E-01 3,3E-01 ± 2E-01 Th-230 7,0E+00 ± 2E+00 8,0E+00 ± 2E+00 8,6E+00 ± 2E+00 2,2E+00 ± 2E+00 5,8E+00 ± 2E+00 5,3E+00 ± 1E+00 K-40 5,5E+00 ± 1E+00 9,2E-01 ± 9E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 7E-01 < 5E-01 2,4E-01 ± 2E-01 < 8E-01 < 7E-01 4,0E-02 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (L) 46,5 45,8 46,2 45,6 45,9 47,7 Pretok (m3/s) 204,5 94,4 129,7 95,0 162,8 454,0 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca NEKVBR0709 NEKVBR0809 NEKVBR0909 NEKVBR1009 NEKVBR1109 NEKVBR1209 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 8,3E+ 00 ± 2E+00 4,0E+00 ± 2E+00 5,3E+00 ± 2E+00 7,9E+00 ± 2E+00 4,3E+00 ± 3E+00 6,5E+ 00 ± 1E+00 5,4E+00 ± 7E-01 Ra-226 1,4E+ 00 ± 3E-01 8,6E-01 ± 3E-01 1,4E+00 ± 3E-01 8,6E-01 ± 3E-01 3,0E+00 ± 4E-01 9,9E-01 ± 2E-01 1,6E+00 ± 5E-01 Pb-210 4,9E+ 00 ± 2E+00 1,4E+00 ± 1E+00 1,4E+01 ± 4E+00 4,7E+00 ± 3E+00 7,4E+00 ± 2E+00 Ra-228 1,4E+ 00 ± 5E-01 1,4E+00 ± 7E-01 2,4E+00 ± 6E-01 3,5E+00 ± 6E-01 1,2E+00 ± 7E-01 1,4E+ 00 ± 4E-01 1,8E+00 ± 2E-01 Th-228 7,6E-01 ± 6E-01 7,5E-01 ± 6E-01 1,4E+00 ± 6E-01 7,8E-01 ± 4E-01 9,8E-01 ± 5E-01 Th-230 K-40 3,6E+01 ± 4E+00 3,6E+01 ± 5E+00 3,1E+01 ± 5E+00 3,7E+01 ± 4E+00 3,2E+01 ± 5E+00 3,1E+01 ± 4E+00 3,1E+01 ± 1E+00 Be-7 3,0E+01 ± 4E+00 7,5E+01 ± 6E+00 3,9E+01 ± 2E+01 I-131 7,9E+00 ± 1E+00 7,9E+00 ± 1E+00 1,9E+ 00 ± 2E+00 3,7E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 2E+00 2,9E-01 ± 1E-01 1,7E-01 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,8E+ 00 ± 1E-01 3,2E+00 ± 2E-01 3,3E+00 ± 2E-01 2,5E+00 ± 2E-01 3,6E+00 ± 2E-01 4,3E+ 00 ± 3E-01 2,8E+00 ± 2E-01 H-3 1,6E+ 03 ± 3E+02 1,0E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 1E+02 1,9E+03 ± 1E+02 1,2E+ 03 ± 1E+02 2,3E+03 ± 5E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 so bile opravljene na ZVD, radiokemijske analize H-3 pa na IJS na Odseku F-2. LETO 2009 T - 4b 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama ZVD Vzorč. mesto Brežice (kont. vz.) - 8,2 km od NEK Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzorca (L) 76,9 77,5 79,6 70,0 73,6 66,5 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca NEKFBR0709 NEKFBR0809 NEKFBR0909 NEKFBR1009 NEKFBR1109 NEKFBR1209 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 4,0E+00 ± 1E+00 1,7E+00 ± 1E+00 3,2E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 9E-01 3,9E+01 ± 6E+00 3,7E+00 ± 1E+00 5,0E+00 ± 3E+00 Ra-226 4,1E+00 ± 3E-01 3,4E-01 ± 2E-01 3,8E-01 ± 2E-01 7,3E-01 ± 2E-01 4,7E-01 ± 2E-01 2,3E+00 ± 2E-01 9,3E-01 ± 3E-01 Pb-210 3,6E+00 ± 2E+00 4,2E+00 ± 2E+00 9,9E-01 ± 9E-01 3,7E+00 ± 1E+00 1,5E+00 ± 5E-01 Ra-228 1,4E+00 ± 7E-01 8,9E-01 ± 3E-01 7,6E-01 ± 4E-01 1,2E+00 ± 6E-01 3,2E+00 ± 4E-01 1,1E+00 ± 3E-01 Th-228 9,2E-01 ± 4E-01 3,9E-01 ± 3E-01 6,7E-01 ± 4E-01 4,3E-01 ± 4E-01 2,6E+00 ± 4E-01 5,8E-01 ± 2E-01 Th-230 8,4E+00 ± 3E+00 2,2E+00 ± 2E+00 7,1E+00 ± 1E+00 1,3E+00 ± 1E+00 3,2E+01 ± 3E+00 6,8E+00 ± 2E+00 K-40 5,4E+00 ± 1E+00 4,6E+00 ± 1E+00 1,3E+00 ± 7E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 8E-01 3,4E-01 ± 9E-02 < 7E-01 1,3E-01 ± 1E-01 1,4E+00 ± 1E-01 1,8E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzor. (L) 271,9 244,8 272,3 266,0 268,9 244,3 Pretok (m3/s) Polletno povprečj e (*) 312,0 441,0 311,0 466,0 238,0 211,0 Oznaka vzorca JFV01-09 JFV02-09 JFV03-09 JFV04-09 JFV05-09 JFV06- 09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,9E+ 00 ± 1E+00 7,3E+00 ± 1E+00 7,5E+00 ± 1E+00 5,9E+00 ± 1E+00 4,7E+00 ± 1E+00 5,5E+00 ± 1E+00 6,3E+00 ± 5E-01 Ra-226 1,4E+ 00 ± 3E-01 1,4E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 3E-01 1,2E+00 ± 3E-01 1,1E+00 ± 3E-01 1,4E+ 00 ± 3E-01 1,3E+00 ± 1E-01 Pb-210 Ra-228 1,1E+ 00 ± 4E-01 1,5E+00 ± 5E-01 1,1E+00 ± 4E-01 9,4E-01 ± 4E-01 8,7E-01 ± 4E-01 1,2E+ 00 ± 4E-01 1,1E+00 ± 2E-01 Th-228 Th-230 K-40 4,8E+01 ± 6E+00 4,8E+01 ± 6E+00 4,4E+01 ± 6E+00 3,2E+01 ± 4E+00 3,4E+01 ± 5E+00 3,5E+01 ± 5E+00 4,0E+01 ± 3E+00 Be-7 3,9E+ 00 ± 1E+00 1,9E+00 ± 1E+00 2,3E+00 ± 9E-01 4,7E+00 ± 2E+00 4,7E+00 ± 1E+00 4,9E+ 00 ± 1E+00 3,7E+00 ± 5E-01 I-131 7,7E+00 ± 2E+00 7,0E+00 ± 2E+00 1,4E+01 ± 2E+00 4,7E+00 ± 3E+00 7,9E+00 ± 2E+00 5,8E+00 ± 2E+00 7,8E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 1,5E-01 ± 1E-01 2,1E-01 ± 1E-01 1,8E-01 ± 1E-01 9,0E-02 ± 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 3,0E+00 ± 3E-01 1,8E+00 ± 2E-01 2,6E+00 ± 3E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,9E+00 ± 3E-01 3,3E+00 ± 3E-01 2,7E+00 ± 2E-01 H-3 1,5E+ 03 ± 3E+02 2,9E+03 ± 4E+02 3,4E+03 ± 4E+02 1,0E+03 ± 2E+02 1,1E+03 ± 2E+02 1,2E+ 03 ± 2E+02 1,8E+03 ± 4E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 6a 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzor. (L) Susp. snov (g/m3) 279,0 5,3 252,0 10,5 279,0 6,7 270,0 5,4 279,0 3,4 270,0 14,5 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca JST01-09 JST02-09 JST03-09 JST04-09 JST05-09 JST06-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,3E+00 ± 7E-01 6,6E-01 ± 5E-01 7,4E-01 ± 5E-01 7,3E-01 ± 5E-01 7,7E-01 ± 5E-01 6,9E-01 ± 2E-01 Ra-226 1,9E-01 ± 2E-01 4,9E-01 ± 2E-01 2,7E-01 ± 2E-01 2,6E-01 ± 1E-01 6,6E-01 ± 2E-01 3,1E-01 ± 9E-02 Pb-210 Ra-228 3,5E-01 ± 2,7E-01 9,0E-01 ± 3,6E-01 5,2E-01 ± 3E-01 2,8E-01 ± 2E-01 9,3E-01 ± 3,8E-01 5,0E-01 ± 1E-01 Th-228 Th-230 K-40 3,0E+ 00 ± 1E+00 8,5E+00 ± 2E+00 4,8E+00 ± 1E+00 4,3E+00 ± 1E+00 2,0E+00 ± 1E+00 7,5E+00 ± 1E+00 5,0E+00 ± 1E+00 Be-7 1,7E+00 ± 1E+00 2,8E+00 ± 2E+00 2,0E+00 ± 1E+00 2,4E+00 ± 1E+00 4,8E+00 ± 1E+00 9,6E+00 ± 2E+00 3,9E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 1,1E-01 ± 7,0E-02 2,7E-01 ± 1E-01 1,3E-01 ± 1E-01 1,5E-01 ± 1E-01 3,6E-01 ± 1E-01 1,7E-01 ± 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzor. (L) 263,6 273,8 251,5 281,1 268,8 271,6 Pretok (m3/s) 230,0 107,0 134,0 33,0 86,0 375,0 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca JFV07-09 JFV08-09 JFV09-09 JFV10-09 JFV11-09 JFV12-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 5,2E+ 00 ± 1E+00 6,0E+00 ± 1E+00 5,3E+00 ± 1E+00 7,3E+00 ± 2E+00 5,8E+00 ± 2E+00 5,6E+00 ± 6E-01 Ra-226 1,7E+00 ± 3E-01 1,5E+00 ± 3E-01 1,6E+00 ± 3E-01 2,4E+00 ± 5E-01 6,0E-01 ± 3E-01 9,9E-01 ± 4E-01 1,4E+00 ± 1E-01 Pb-210 Ra-228 9,0E-01 ± 4E-01 9,5E-01 ± 4E-01 1,4E+00 ± 5E-01 7,0E-01 ± 5E-01 6,1E-01 ± 4E-01 9,4E-01 ± 1E-01 Th-228 Th-230 K-40 4,4E+01 ± 6E+00 4,7E+01 ± 6E+00 5,1E+01 ± 6E+00 4,7E+01 ± 7E+00 5,8E+01 ± 7E+00 5,8E+01 ± 7E+00 4,5E+01 ± 2E+00 Be-7 5,1E+ 00 ± 1E+00 3,4E+00 ± 1E+00 5,1E+00 ± 2E+00 4,3E+ 00 ± 2E+00 3,4E+00 ± 5E-01 I-131 2,4E+ 00 ± 2E+00 2,5E+00 ± 1E+00 1,0E+01 ± 2E+00 4,3E+00 ± 2E+00 1,0E+01 ± 2E+00 4,8E+ 00 ± 3E+00 6,7E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 2,7E-01 ± 1E-01 2,0E-01 ± 2E-01 8,5E-02 ± 3E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 3,3E+00 ± 3E-01 2,6E+00 ± 2E-01 3,1E+00 ± 2E-01 2,5E+00 ± 2E-01 3,1E+00 ± 3E-01 3,1E+00 ± 2E-01 2,8E+00 ± 1E-01 H-3 9,4E+02 ± 2E+02 9,1E+02 ± 2E+02 1,3E+03 ± 2E+02 4,2E+02 ± 2E+02 5,9E+02 ± 2E+02 6,5E+ 02 ± 2E+02 1,3E+03 ± 3E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 6b 1. REKA SAVA - VODA - sestavljeni vzorci filtrskega ostanka (groba susp. snov) Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November December Kol. vzor. (L) 279,0 279,0 270,0 279,0 270,0 279,0 Susp. snov (g/m3) 14,9 4,3 10,6 3,4 3,2 13,1 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca JST07-09 JST08-09 JST09-09 JST10-09 JST11-09 JST12-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,4E+ 00 ± 6E-01 4,7E-01 ± 2E-01 Ra-226 8,3E-01 ± 2E-01 3,1E-01 ± 2E-01 4,3E-01 ± 2E-01 9,0E-01 ± 3E-01 1,3E+ 00 ± 4E-01 4,7E-01 ± 1E-01 Pb-210 Ra-228 1,3E+ 00 ± 4E-01 5,3E-01 ± 3E-01 1,0E+00 ± 4E-01 2,4E+ 00 ± 7E-01 6,8E-01 ± 2E-01 Th-228 Th-230 K-40 1,8E+01 ± 3E+00 2,8E+00 ± 1E+00 1,1E+01 ± 2E+00 6,7E+00 ± 3E+00 2,9E+01 ± 5E+00 8,0E+00 ± 2E+00 Be-7 1,1E+01 ± 2E+00 4,7E+00 ± 1E+00 6,2E+00 ± 1E+00 2,0E+00 ± 1E+00 3,9E+00 ± 1E+00 Cs-134 Cs-137 7,7E-01 ± 2E-01 1,5E-01 ± 9E-02 6,6E-01 ± 2E-01 2,7E-01 ± 1E-01 4,5E-01 ± 2E-01 1,2E+ 00 ± 3E-01 3,8E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. Kol. vzorca (L) Susp. snov (g/m3) Oznaka vzorca Januar - Marec 810,0 7,4 JST-I-09 April - Junij 819,0 7,7 JST-II-09 Julij - September 828,0 10,0 JST-III-09 Oktober - December 828,0 6,6 JST-IV-09 Letno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Sr-89/Sr-90 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 1E+00 < 5E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 7 1. REKA SAVA - VODA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 11. 3. 2009 16. 4. 2009 10. 7. 2009 8. 10. 2009 Kol. vzorca (kg) 44,76 45,10 48,70 46,14 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RSKRK109 RSKRK209 RSKRK309 RSKRK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,5E+00 ± 1E+00 8,7E+00 ± 3E+00 2,6E+00 ± 2E+00 Ra-226 7,1E-01 ± 3E-01 6,3E+00 ± 4E-01 4,7E+00 ± 4E-01 2,0E+00 ± 4E-01 3,4E+00 ± 1E+00 Pb-210 1,3E+01 ± 4E+00 3,5E+01 ± 8E+00 2,2E+01 ± 6E+00 1,8E+01 ± 5E+00 2,2E+01 ± 5E+00 Ra-228 2,1E+00 ± 7E-01 2,3E+00 ± 5E-01 3,2E+00 ± 8E-01 1,1E+00 ± 8E-01 2,2E+00 ± 4E-01 Th-228 1,0E+00 ± 7E-01 6,2E+00 ± 2E+00 1,1E+00 ± 8E-01 2,1E+00 ± 1E+00 K-40 3,1E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 4E+00 5,2E+01 ± 6E+00 4,3E+01 ± 6E+00 3,7E+01 ± 7E+00 Be-7 4,8E+01 ± 6E+00 1,1E+02 ± 8E+00 4,1E+01 ± 4E+00 5,8E+01 ± 5E+00 6,4E+01 ± 2E+01 I-131 4,1E+00 ± 4E-01 8,2E+00 ± 1E+00 3,1E+00 ± 2E+00 Cs-134 Cs-137 < 2E+00 2,0E-01 ± 1E-01 1,0E+00 ± 2E-01 3,4E-01 ± 2E-01 3,8E-01 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,7E+00 ± 1E-01 2,6E+00 ± 2E-01 3,6E+00 ± 3E-01 2,4E+00 ± 2E-01 2,6E+00 ± 4E-01 H-3 1,0E+03 ± 8E+01 9,3E+02 ± 1E+02 1,0E+03 ± 1E+02 7,5E+02 ± 1E+02 9,4E+02 ± 7E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijska analiza Sr-90/Sr-89 sta bili opravljeni na ZVD, analiza H-3 pa na IJS na Odseku F-2 . Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. 11. 3. 2009 16. 4. 2009 10. 7 2009 8. 10. 2009 Kol. vzorca (kg) 43,70 44,90 48,66 44,10 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RSBRK109 RSBRK209 RSBRK309 RSBRK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,4E+01 ± 3E+00 3,4E+00 ± 3E+00 Ra-226 7,2E+00 ± 6E-01 4,2E+00 ± 6E-01 2,4E+00 ± 3E-01 2,9E+00 ± 3E-01 4,2E+00 ± 1E+00 Pb-210 1,2E+01 ± 4E+00 2,0E+00 ± 1E+00 1,4E+01 ± 4E+00 3,5E+01 ± 9E+00 1,6E+01 ± 7E+00 Ra-228 3,1E+00 ± 1E+00 1,5E+00 ± 8E-01 2,1E+00 ± 7E-01 1,7E+00 ± 6E-01 Th-228 1,2E+00 ± 8E-01 1,6E+00 ± 9E-01 3,1E+00 ± 8E-01 1,0E+00 ± 7E-01 1,7E+00 ± 5E-01 K-40 2,9E+01 ± 5E+00 2,2E+01 ± 5E+00 5,7E+01 ± 7E+00 5,2E+01 ± 6E+00 4,0E+01 ± 9E+00 Be-7 3,0E+01 ± 4E-01 1,9E+01 ± 3E+00 9,6E+01 ± 7E+00 3,6E+01 ± 2E+01 I-131 3.6E+00 ± 5E-01 1,6E+01 ± 4E+00 6,2E+00 ± 1E+00 6,4E+00 ± 3E+00 Cs-134 Cs-137 2,9E-01 ± 2E-01 4,3E-01 ± 3E-01 1,3E+00 ± 3E-01 5,1E-01 ± 2E-01 6,3E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,8E+00 ± 1E-01 3.5E+00 ± 2E-01 3,6E+00 ± 2E-01 2,4E+00 ± 2E-01 2,8E+00 ± 4E-01 H-3 6,5E+02 ± 1E+02 8,2E+02 ± 1E+02 7,3E+02 ± 8E+01 9,0E+02 ± 6E+01 7,8E+02 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijska analiza Sr-90/Sr-89 sta bili opravljeni na ZVD, analiza H-3 pa na IJS na Odseku F-2 . LETO 2009 T - 10 1. REKA SAVA - VODA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) ZVD Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. 12. 3. 2009 16. 4. 2009 10. 7 2009 8. 10. 2009 Kol. vzorca (kg) 43,24 44,14 44,08 46,14 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RSJEK109 RSJEK209 RSJEK309 RSJEK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 4,8E+00 ± 2E+00 5,8E+00 ± 2E+00 3,7E+00 ± 3E+00 3,6E+00 ± 1E+00 Ra-226 1,2E+00 ± 3E-01 1,2E+00 ± 3E-01 3,4E+00 ± 3E-01 1,5E+00 ± 7E-01 Pb-210 2,4E+01 ± 6E+00 4,9E+00 ± 2E+00 1,1E+01 ± 3E+00 5,6E+00 ± 3E+00 1,1E+01 ± 4E+00 Ra-228 9,2E-01 ± 8E-01 1,3E+00 ± 6E-01 2,9E+00 ± 5E-01 1,4E+00 ± 1E+00 1,6E+00 ± 4E-01 Th-228 2,1E+00 ± 6E-01 1,7E+00 ± 8E-01 9,5E-01 ± 6E-01 K-40 3,1E+01 ± 4E+00 2,1E+01 ± 4E+00 6,1E+01 ± 5E+00 3,5E+01 ± 5E+00 3,7E+01 ± 8E+00 Be-7 2,6E+01 ± 2E+00 5,6E+00 ± 1E+00 2,6E+01 ± 2E+00 1,4E+01 ± 7E+00 I-131 2,5E+00 ± 5E-01 3,1E+00 ± 3E-01 8,9E+00 ± 9E-01 1,1E+01 ± 2E+00 6,3E+00 ± 2E+00 Cs-134 Cs-137 5,9E-01 ± 1E-01 < 1E+00 < 8E-01 < 2E+00 1,5E-01 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,5E+00 ± 2E-01 2,3E+00 ± 2E-01 3,0E+00 ± 2E+00 2,0E+00 ± 2E+00 2,4E+00 ± 6E-01 H-3 7,5E+02 ± 8E+01 9,8E+02 ± 1E+02 8,9E+02 ± 8E+01 6,3E+02 ± 1E+02 8,1E+02 ± 8E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijska analiza Sr-90/Sr-89 sta bili opravljeni na ZVD, analiza H-3 pa na IJS na Odseku F-2 . Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 11. 3 2009 16. 4. 2009 10. 7. 2009 8. 10. 2009 Kol. vzor. (kg) 0,0883 0,079 0,07 0,0753 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SDKRK109 SDKRK209 SDKRK309 SDKRK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,1E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 3E+00 5,1E+01 ± 6E+00 2,7E+01 ± 4E+00 2,8E+01 ± 8E+00 Ra-226 2,0E+01 ± 7E-01 2,1E+01 ± 7E-01 3,3E+01 ± 7E-01 2,6E+01 ± 8E-01 2,5E+01 ± 3E+00 Pb-210 2,0E+01 ± 4E+00 2,4E+01 ± 4E+00 4,2E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 5E+00 3,1E+01 ± 6E+00 Ra-228 1,9E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 1E+00 3,5E+01 ± 9E-01 2,1E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 4E+00 Th-228 2,0E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 1E+00 3,1E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 1E+00 2,2E+01 ± 3E+00 K-40 2,4E+02 ± 2E+01 2,6E+02 ± 2E+01 4,4E+02 ± 2E+01 2,7E+02 ± 1E+01 3,0E+02 ± 5E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,8E+00 ± 3E-01 2,2E+00 ± 3E-01 6,8E+00 ± 2E-01 1,9E+00 ± 3E-01 3,2E+00 ± 1E+00 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,1E-01 ± 3E-02 1,2E-01 ± 3E-02 2,4E-01 ± 4E-02 1,2E-01 ± 4E-02 1,5E-01 ± 3E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. 11. 3 2009 16. 4. 2009 10. 7. 2009 8. 10. 2009 Kol. vzor. (kg) 0,0826 0,089 0,0833 0,0776 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SDBRK109 SDBRK209 SDBRK309 SDBRK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,1E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 2E+00 2,7E+01 ± 4E+00 2,2E+01 ± 5E+00 2,2E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,1E+01 ± 8E-01 2,4E+01 ± 5E-01 2,5E+01 ± 7E-01 2,1E+01 ± 8E-01 2,3E+01 ± 1E+00 Pb-210 1,9E+01 ± 4E+00 1,2E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 4E+00 2,1E+01 ± 4E+00 Ra-228 1,9E+01 ± 1E+00 2,1E+01 ± 7E-01 2,5E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 1E+00 2,1E+01 ± 1E+00 Th-228 1,7E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 7E-01 2,2E+01 1E+00 1,6E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 1E+00 K-40 2,5E+02 ± 2E+01 2,1E+02 ± 1E+01 2,6E+02 ± 2E+01 2,6E+02 ± 2E+01 2,4E+02 ± 1E+01 Be-7 3.0E+00 ± 1E+00 1,6E+00 ± 5E-01 3,9E+00 ± 3E+00 2,1E+00 ± 9E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 2,2E+00 ± 2E-01 1,6E+00 ± 1E-01 2,8E+00 ± 3E-01 2,0E+00 ± 3E-01 2,1E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,0E-01 ± 4E-02 1,4E-01 ± 4E-02 2,1E-01 ± 4E-02 1,2E-01 ± 3E-02 1,7E-01 ± 2E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 14 2. REKA SAVA - SEDIMENTI - enkratni vzorci sedimentov Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD ZVD Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. 11. 3 2009 16. 4. 2009 10. 7. 2009 8. 10. 2009 Kol. vzor. (kg) 0,0791 0,0 888 0,0908 0,0779 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SDJEK109 SDJEK209 SDJEK309 SDJEK409 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3,1E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 4E+04 2,8E+01 ± 6E+00 2,6E+01 ± 1E+04 Ra-226 2,4E+01 ± 8E-01 2,2E+01 ± 6E-01 2,0E+01 ± 4E-01 2,3E+01 ± 7E-01 2,2E+01 ± 1E+00 Pb-210 2,6E+01 ± 4E+00 1,9E+01 ± 4E+00 1,9E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 5E+00 2,3E+01 ± 2E+00 Ra-228 2,0E+01 ± 1E+00 1,7E+01 ± 8E-01 1,9E+01 ± 6E-01 2,3E+01 ± 1E+00 2,0E+01 ± 1E+00 Th-228 1,8E+01 ± 1E+00 1,5E+01 ± 8E-01 1,8E+01 7E-01 2,0E+01 ± 1E+00 1,8E+01 ± 1E+00 K-40 2,5E+02 ± 1E+01 1,7E+02 ± 1E+01 1,8E+02 ± 1E+01 3,2E+02 ± 2E+01 2,3E+02 ± 3E+01 Be-7 1,6E+01 ± 2E+00 4,0E+00 ± 4E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E+00 ± 2E-01 3,3E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 9E-02 2,5E+00 ± 2E-01 1,4E+00 ± 5E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,9E-01 ± 4E-02 1,3E-01 ± 4E-02 1,2E-02 ± 4E-02 2,3E-01 ± 5E-02 1,4E-01 ± 5E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Krško (pod mostom) Datum vzor. 15. 2. 2009 14. 5 2009 15. 8 2009 16. 11 . 2009 Kol. vzor. (kg) 0,191 0,178 0,174 0,164 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SIZ02-09 SIZ05-09 SIZ08-09 SIZ11-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/lg) U-238 1,7E+01 ± 3E+00 1,9E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 4E+00 1,1E+01 ± 5E+00 1,6E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,0E+01 ± 2E+00 2,0E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 2E+00 2,0E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 1,6E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 3E+00 1,3E+01 ± 3E+00 1,6E+01 ± 1E+00 Th-228 K-40 2,3E+02 ± 3E+01 2,5E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 3E+01 2,0E+02 ± 2E+01 2,4E+02 ± 1E+01 Be-7 9,7E+00 ± 4E+00 1,3E+01 ± 5E+00 1,1E+01 ± 5E+00 8,6E+00 ± 3E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,4E+00 ± 4E-01 2,8E+00 ± 6E-01 3,3E+00 ± 5E-01 2,1E+00 ± 5E-01 2,4E+00 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 16/p1 2. REKA SAVA - SEDIMENTI Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Krško (pod jezom NEK) Datum vzor. 15. 2. 2009 14. 5. 2009 15. 8 2009 16. 11 . 2009 Kol. vzor. (kg) 0,182 0,191 0,174 0,181 Letno povprečje (*) Oznak vzorca SIS02-09 SIS05-09 SIS08-09 SIS11-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/lg) U-238 2,3E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 4E+00 1,9E+01 ± 6E+00 2,0E+01 ± 2E+00 Ra-226 1,9E+01 ± 2E+00 1,8E+01 ± 2E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 1,7E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 4E+00 2,0E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 2E+00 Th-228 K-40 2,4E+02 ± 3E+01 2,3E+02 ± 3E+01 3,0E+02 ± 3E+01 2,4E+02 ± 3E+01 2,5E+02 ± 2E+01 Be-7 2,2E+01 ± 6E+00 3,1E+01 ± 9E+00 1,3E+01 ± 8E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 2,1E+00 ± 6E-01 1,9E+00 ± 5E-01 3,5E+00 ± 6E-01 3,4E+00 ± 9E-01 2,7E+00 ± 4E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Pesje Datum vzor. 15. 2. 2009 14. 5. 2009 15. 8 2009 16. 11. 2009 Kol. vzor. (kg) 0,186 0,188 0,191 0,179 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SPE02-09 SPE05-09 SPE08-09 SPE11-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 2,1E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 4E+00 9,5E+00 ± 5E+00 1,7E+01 ± 2E+00 Ra-226 1,9E+01 ± 2E+00 1,9E+01 ± 2E+00 1,8E+01 ± 2E+00 8,3E+00 ± 1E+00 1,6E+01 ± 3E+00 Pb-210 Ra-228 1,7E+01 ± 3E+00 1,9E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 3E+00 7,3E+00 ± 2E+00 1,5E+01 ± 3E+00 Th-228 K-40 2,3E+02 ± 3E+01 2,3E+02 ± 3E+01 2,5E+02 ± 3E+01 1,7E+02 ± 2E+01 2,2E+02 ± 2E+01 Be-7 1,6E+01 ± 4E+00 4,0E+00 ± 4E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E+00 ± 5E-01 9,9E-01 ± 7E-01 2,1E+00 ± 5E-01 1,2E+00 ± 6E-01 1,5E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 16/p3 2. REKA SAVA - SEDIMENTI Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Brežice Datum vzor. 15. 2. 2009 14. 5. 2009 15. 8 . 2009 16. 11 . 2009 Kol. vzor. (kg) 0,196 0,205 0,201 0,195 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SBR02-09 SBR05-09 SBR08-09 SBR11-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,8E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 3E+00 1,4E+01 ± 3E+00 1,1E+01 ± 5E+00 1,5E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,2E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 2E+00 1,8E+01 ± 2E+00 1,7E+01 ± 2E+00 1,9E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 2,1E+01 ± 3E+00 1,6E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 1E+00 Th-228 K-40 1,8E+02 ± 2E+01 1,9E+02 ± 2E+01 1,9E+02 ± 2E+01 2,0E+02 ± 2E+01 1,9E+02 ± 1E+01 Be-7 6,2E+00 ± 5E+00 1,5E+00 ± 2E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,1E+00 ± 4E-01 4,3E-01 ± 3E-01 6,9E-01 ± 4E-01 9,3E-01 ± 5E-01 7,8E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Datum vzor. 15. 2 2009 14. 5. 2009 15. 8 2009 16. 11. 2009 Kol. vzor. (kg) 0,193 0,184 0,183 0,177 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SJE02-09 SJE05-09 SJE08-09 SJE11-09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,6E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 4E+00 2,2E+01 ± 4E+00 2,1E+01 ± 6E+00 1,9E+01 ± 2E+00 Ra-226 1,8E+01 ± 2E+00 2,0E+01 ± 2E+00 2,0E+01 ± 2E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 1,4E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 3E+00 1,9E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 3E+00 1,7E+01 ± 1E+00 Th-228 K-40 2,1E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 2,5E+02 ± 3E+01 2,5E+02 ± 1E+01 Be-7 5,8E+00 ± 4E+00 8,2E+00 ± 4E+00 2,4E+01 ± 4E+00 7,6E+00 ± 5E+00 1,1E+01 ± 4E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 1,5E+00 ± 5E-01 1,8E+00 ± 5E-01 2,7E+00 ± 6E-01 2,7E+00 ± 5E-01 2,2E+00 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T -18 . ■) 2. REKA SAVA - SEDIMENTI W^SfK Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Podsused (R Hrvaška) Datum vzor. 15. 2. 2009 14. 5. 2009 15. 8. 2009 16. 11. 2009 Kol. vzor. (kg) 0,202 0,200 0,204 0,197 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SPO02-09 SPO05-09 SPO08-09 SPO11- 09 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 1,9E+01 ± 4E+00 1,5E+01 ± 3E+00 1,0E+01 ± 3E+00 1,3E+01 ± 5E+00 1,4E+01 ± 2E+00 Ra-226 1,7E+01 ± 2E+00 1,7E+01 ± 2E+00 1,7E+01 ± 2E+00 1,6E+01 ± 2E+00 1,7E+01 ± 1E+00 Pb-210 Ra-228 1,2E+01 ± 2E+00 1,4E+01 ± 2E+00 1,4E+01 ± 2E+00 1,3E+01 ± 2E+00 1,3E+01 ± 1E+00 Th-228 K-40 1,9E+02 ± 2E+01 1,6E+02 ± 2E+01 1,7E+02 ± 2E+01 1,7E+02 ± 2E+01 1,7E+02 ± 1E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 5,2E-01 ± 4E-01 4,8E-01 ± 3E-01 5,9E-01 ± 3E-01 1,1E+00 ± 3E-01 6,8E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 < 4E-01 < 4E-01 < 4E-01 < 4E-01 < 2E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 Vzorč. mesto Krško Vrsta vzorca klen mrena podust podust Datum vzor. 23. 6 2009 23. 6. 2009 24. 7. 2009 27. 8. 2009 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RIKR0109 RIKR0409 RIKR0709 RIKR1009 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 4,4E-01 ± 2E-01 5,6E-01 ± 2E-01 8,9E-01 ± 2E-01 1,3E+00 ± 2E-01 7,9E-01 ± 2E-01 Ra-226 1,9E-01 ± 2E-02 4,3E-01 ± 4E-02 9,4E-02 ± 5E-02 3,1E-01 ± 4E-02 2,6E-01 ± 7E-02 Pb-210 2,3E-01 ± 2E-01 4,4E-01 ± 4E-01 2,5E-01 ± 3E-01 2,3E-01 ± 1E-01 Ra-228 1,2E-01 ± 4E-02 7,4E-02 ± 7E-02 8,9E-02 ± 6E-02 1,6E-01 ± 7E-02 1,1E-01 ± 3E-02 Th-228 6,6E-02 ± 4E-02 1,4E-01 ± 7E-02 7,2E-02 ± 6E-02 6,8E-02 ± 3E-02 K-40 9,2E+01 ± 6E+00 9,5E+01 ± 6E+00 9,9E+01 ± 7E+00 9,5E+01 ± 5E+00 9,5E+01 ± 3E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E-02 8,2E-02 ± 2E-02 4,9E-02 ± 1,4E-02 6,8E-02 ± 2E-02 5,0E-02 ± 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-90 4,2E-01 ± 3E-02 2,3E-01 ± 3E-02 1,5E-01 ± 2E-02 2,1E-01 ± 3E-02 2,5E-01 ± 6E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 21 2. REKA SAVA - VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD ZVD Vzorč. mesto Brežice Vrsta vzorca klen mrena podust klen Datum vzor. 23. 6. 2009 24. 7. 2009 27. 8. 2009 27,8,09 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RIBR0209 RIBR0509 RIBR0809 RIBR1109 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 7,9E-01 ± 2E-01 3,1E-01 ± 3E-01 2,8E-01 ± 2E-01 Ra-226 1,3E-01 ± 2E-02 1,7E-01 ± 4E-02 1,2E-01 ± 4E-02 3,5E-01 ± 4E-02 1,9E-01 ± 5E-02 Pb-210 1,1E+00 ± 4E-01 4,5E-01 ± 3E-01 3,9E-01 ± 3E-01 Ra-228 1,2E-01 ± 5E-02 2,5E-01 ± 7E-02 1,3E-01 ± 8E-02 1,3E-01 ± 5E-02 Th-228 5,7E-02 ± 3E-02 1,1E-01 ± 8E-02 1,2E-01 ± 7E-02 7,2E-02 ± 3E-02 K-40 5,7E+01 ± 3E+00 9,2E+01 ± 6E+00 1,2E+02 ± 7E+00 8,8E+01 ± 3E+00 8,9E+01 ± 1E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 2,0E-02 ± 8E-03 9,2E-02 ± 2E-02 1,2E-01 ± 2E-02 1,3E-01 ± 3E-02 9,1E-02 ± 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-90 5,8E-01 ± 4E-02 7,6E-02 ± 2E-02 1,2E-01 ± 2E-02 5,7E-01 ± 4E-02 3,3E-01 ± 1E-01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90 ZVD Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Vrsta vzorca klen mrena podust mrena Datum vzor. 23. 6. 2009 24. 7. 2009 27. 8. 2009 27. 8. 2009 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca RIJE0309 RIJE0609 RIJE0909 RIJE1209 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 4,7E-01 ± 2E-01 8,1E-01 ± 2E-01 6,5E-01 ± 2E-01 4,8E-01 ± 2E-01 Ra-226 3,1E-01 ± 4E-02 2,4E-01 ± 3E-02 4,2E-01 ± 4E-02 1,2E-01 ± 3E-02 2,7E-01 ± 6E-02 Pb-210 6,2E-01 ± 3E-01 3,5E-01 ± 3E-01 5,2E-01 ± 3E-01 4,3E-01 ± 3E-01 4,8E-01 ± 2E-01 Ra-228 4,0E-01 ± 1E-01 1,5E-01 ± 8E-02 1,8E-01 ± 7E-02 2,1E-01 ± 6E-02 2,4E-01 ± 6E-02 Th-228 2,2E-01 ± 8E-02 4,2E-02 ± 4E-02 6,6E-02 ± 5E-02 K-40 1,0E+02 ± 5E+00 9,8E+01 ± 6E+00 1,0E+02 ± 6E+00 7,8E+01 ± 4E+00 9,5E+01 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,0E-01 ± 2E-02 3,1E-02 ± 1E-02 7,4E-02 ± 1E-02 < 1E-01 5,1E-02 ± 3E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-90 4,5E-01 ± 4E-02 2,0E-01 ± 2E-02 1,4E-01 ± 3E-02 1,5E-01 ± 2E-02 2,4E-01 ± 7E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 22/p1 2. REKA SAVA - VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Jesenice na Dolenjskem Vrsta vzorca Klen Leuciscus cephalus Sivi tolstolobik Aristichthy s nobilis Bolen Aspius aspius Sivi tolstolobik Aristichthys nobilis Datum vzor. Kol. vzor. (kg) 15. 6. 2009 0,419 15. 6. 2009 0,496 2. 11. 2009 0,504 2. 11. 2009 0,345 Letno povprečje (*) Delež suhe snovi (%) 30,12 25,56 23,55 28,27 Oznaka vzorca JE0609R1 JE1109R2 JE1109R1 JE1109R2 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 Ra-226 9,9E-01 ± 5E-01 2,5E-01 ± 2E-01 Pb-210 Ra-228 Th-228 K-40 8,7E+01 ± 1E+01 7,5E+01 ± 9E+00 9,2E+01 ± 1E+01 9,1E+01 ± 1E+01 8,6E+01 ± 5E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Otok (R Hrvaška) Vrsta vzorca Jez Leuciscus idus Mrena Barbus barbus Podust Chondrostom a nasus Bolen Aspius aspius Datum vzor. Kol. vzor. (kg) 15. 6. 2009 0,329 15. 6. 2009 0,478 2. 11. 2009 0,378 2. 11. 2009 0,395 Letno povprečje (*) Delež suhe snovi ( % ) 33,74 25,55 29,14 25,03 Oznaka vzorca OT0609R1 OT0609R2 OT1109R1 OT1109R2 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 Ra-226 2.6E-01 ± 2E-01 6,5E-02 ± 6E-02 Pb-210 Ra-228 Th-228 K-40 1.1E+02 ± 1E+01 9,5E+01 ± 1E+01 9,9E+01 ± 1E+01 9,9E+01 ± 1E+01 1,0E+02 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T-25 £%1>") 2. REKA SAVA - VODNA BIOTA - RIBE Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Podsused (R Hrvaška) Vrsta vzorca Podust Chondrostoma nasus Mrena Barbus barbus Som Silurus glanis Mrena Barbus barbus Datum vzor. Kol. vzor. (kg) 15. 6. 2009 0,349 15. 6. 2009 0,376 2. 11. 2009 0,266 2. 11. 2009 0,405 Letno povprečje (*) Delež suhe snovi ( % ) 32,03 27,61 26,54 27,50 Oznaka vzorca PO0609R1 PO0609R2 P01109R1 P01109R2 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/lg> U-238 Ra-226 3,9E-01 ± 2E-01 3,5E-01 ± 3E-01 1,9E-01 ± 1E-01 Pb-210 Ra-228 Th-228 K-40 1,0E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 1E+01 9,8E+01 ± 1E+01 9,2E+01 ± 1E+01 1,0E+02 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. VODOVODI, ČRPALIŠČA in ZAJETJA 3. ENKRATNI VZORCI PITNE VODE PODTALNICE 4. ČRPALIŠČA VODOVODA KRŠKO IN BREŽICE Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Krško (Petrol) Datum vzor. 10. 2. 2009 8. 4. 2009 13. 7. 2009 27. 10. 2009 Kol. vzorca (L) 49,46 52,16 48,14 38,48 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VD121 K09VD141 K09VD171 K09VD1A1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 4,7E+00 ± 2E+00 4,8E+00 ± 3E+00 3,4E+00 ± 7E-01 4,6E+00 ± 2E+00 4,4E+00 ± 1E+00 Ra-226 < 3E+00 9,1E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 5E-01 2,1E+00 ± 7E-01 3.4E+00 ± 2E+00 Pb-210 < 3E+00 < 4E+00 < 2E+00 4,6E+00 ± 2E+00 1,2E+00 ± 1E+00 Ra-228 1,0E+00 ± 3E-01 1,4E+00 ± 3E-01 1,3E+00 ± 3E-01 1,4E+00 ± 5E-01 1,3E+00 ± 2E-01 Th-228 3,9E-01 ± 2E-01 4,9E-01 ± 1E-01 < 3E-01 6,5E-01 ± 4E-01 3.8E-01 ± 1E-01 K-40 6,2E+01 ± 6E+00 7,5E+01 ± 8E+00 7,6E+01 ± 1E+01 8,0E+01 ± 8E+00 7,3E+01 ± 4E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 < 5E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 9,5E-01 ± 1E-01 3,7E-01 ± 6E-02 9,1E-01 ± 9E-02 1,3E+00 ± 1E-01 8,7E-01 ± 2E-01 H-3 1,2E+03 ± 8E+01 1,2E+03 ± 2E+02 1,1E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 29 •• 3. VODOVOD BREŽICE - enkratni vzorci • Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Brežice (Petrol) Datum vzor. 10. 2. 2009 8. 4. 2009 13. 7. 2009 27. 10. 2009 Kol. vzorca (L) 51,76 48,2 50,72 37,98 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VD321 K09VD341 K09VD371 K09VD3A1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,5E+00 ± 1E+00 2,3E+00 ± 8E-01 4,8E+00 ± 3E+00 < 1E+01 2,1E+00 ± 2E+00 Ra-226 4,7E-01 ± 2E-01 < 9E-01 1,2E-01 ± 2E-01 Pb-210 1,2E+00 ± 6E-01 2,3E+00 ± 7E-01 1,5E+00 ± 1E+00 < 8E+00 1,2E+00 ± 1E+00 Ra-228 4,2E-01 ± 2E-01 < 7E-01 < 2E+00 1,1E-01 ± 3E-01 Th-228 1,1E-01 ± 6E-02 3,9E-01 ± 8E-02 < 1E+00 < 6E-01 1,3E-01 ± 2E-01 K-40 1,9E+01 ± 2E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,7E+01 ± 5E+00 2,4E+01 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 2,8E-01 ± 2E-01 < 2E-01 9,4E-02 ± 7E-02 9,2E-02 ± 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 < 3E-01 4,3E-01 ± 7E-01 4,4E-01 ± 7E-02 7,8E-01 ± 1E-01 4,1E-01 ± 2E-01 H-3 1,7E+02 ± 3E+01 < 1E+02 8,2E+01 ± 2E+01 2,2E+02 ± 2E+01 1,2E+02 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. H Institut H "Jožef Stefan" 0 Q Ljubljana 0 Slovenija Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija LETO 2009 T - V1 •• "JoŽef Stefan" 0 0 Ljubljana 3. VRTINA E1 V NEK - enkratni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vrtina E1 - NEK Datum vzor. 10. 2. 2009 8. 4. 2009 13. 7. 2009 27. 10. 2009 Kol. vzorca (L) 48,72 48,6 44,06 46,6 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VRE121 K09VRE141 K09VRE171 K09VRE1A1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,5E+00 ± 1E+00 4,8E+00 ± 2E+00 8,9E+00 ± 4E+00 9,2E+00 ± 3E+00 6,3E+00 ± 2E+00 Ra-226 4,4E+00 ± 1E+00 < 4E+00 1,9E+01 ± 3E+00 < 3E+00 5,9E+00 ± 5E+00 Pb-210 1,8E+00 ± 8E-01 < 4E+00 < 8E+00 < 4E+00 4,6E-01 ± 1E+00 Ra-228 1,9E+00 ± 4E-01 1,7E+00 ± 7E-01 1,1E+00 ± 4E-01 2,1E+00 ± 6E-01 1,7E+00 ± 3E-01 Th-228 9,4E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 5E-01 6,7E-01 ± 3E-01 1,3E+00 ± 3E-01 1,0E+00 ± 2E-01 K-40 1,1E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 < 1E+00 < 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 3,7E+00 ± 3E-01 2,9E+00 ± 1E-01 3,3E+00 ± 2E-01 4,0E+00 ± 4E-01 3,5E+00 ± 2E-01 H-3 2,0E+03 ± 6E+02 1,8E+03 ± 2E+02 1,6E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 1E+02 1,7E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Institut LETO 2009 T - V2 •• "Jožef Stefan" Ljubljana 3. VRTINA VOP-4 V VRBINI - enkratni vzorci 0 Slovenija Specifična analiza H-3 (**) Vzorč. mesto Datum vzor. Kol. vzorca (L) Oznaka vzorca 28. 12. 2008 0 K09VRP411 2. 2. 2009 0 K09VRP421 2. 3. 2009 0 K09VRP431 1. 4. 2009 0 K09VRP441 4. 5 . 2009 0 K09VRP451 1 . 6. 2009 0 K09VRP461 Polletno povprečje (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 1,7E+03 ± 1E+02 I 1,5E+03 ± 2E+02 1 1,7E+03 ± 2E+02 1 1,4E+03 ± 2E+02 1 2,7E+03 ± 3E+02 2,0E+03 ± 2E+02 1,8E+03 ± 2E+02 Vzorč. mesto Datum vzor. Kol. vzorca (L) Oznaka vzorca 1. 7. 2009 0 K09VRP471 3. 8. 2009 0 K09VRP481 1 . 9. 2009 0 K09VRP491 5. 10. 2009 0 K09VRP4A1 2. 1 1 . 2009 0 K09VRP4B1 1 . 1 2. 2009 0 K09VRP4C1 Letno povprečj e (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) H-3 5,9E+02 ± 6E+01 1 1,9E+03 ± 2E+02 1 1,5E+03 ± 9E+01 1 1,4E+03 ± 6E+01 1 1,1E+03 ± 9E+01 2,4E+03 ± 2E+02 1,7E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2. LETO 2009 T - 30a J*. JUff" 4. VODOVOD BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Brežice (M. Volčanšek) Datum vzor. 15.12.2008 - 16.1.2009 16. 1. 2009 - 15. 2. 2009 16.2.2009 - 15.3.2009 16. 3.2009 - 15.4.2009 27.5.2009 - 27.5.2009 16. 5. 2009 - 15. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 45,4 47,78 43,04 45,52 46,18 46,2 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09VC3111 K09VC3121 K09VC3131 K09VC3141 K09VC3152 K09VC3161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 3,3E+00 ± 2E+00 2,9E+00 ± 2E+00 < 9E+00 < 5E+00 7,8E+00 ± 2E+00 7,3E+00 ± 4E+00 3,5E+00 ± 1E+00 Ra-226 2,3E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 7E-01 5,8E-01 ± 4E-01 Pb-210 4,5E+00 ± 2E+00 < 2E+00 < 3E+00 2,5E+00 ± 1E+00 5,1E+00 ± 1E+00 < 4E+00 2,0E+00 ± 1E+00 Ra-228 < 2E+00 < 2E+00 < 9E-01 < 1E+00 5,9E-01 ± 5E-01 8,4E-01 ± 6E-01 2,4E-01 ± 3E-01 Th-228 8,6E-01 ± 3E-01 < 1E+00 < 4E+00 < 5E-01 < 8E-01 < 5E-01 1,4E-01 ± 4E-01 K-40 2,6E+01 ± 4E+00 2,8E+01 ± 5E+00 2,5E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 3E+00 3,1E+01 ± 4E+00 2,5E+01 ± 5E+00 2,6E+01 ± 2E+00 Be-7 < 6E+00 < 6E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E-01 < 1E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 4,6E-01 ± 1E-01 < 3E-01 8,2E-01 ± 8E-02 3,2E-01 ± 7E-02 < 3E-01 < 4E-01 2,7E-01 ± 1E-01 H-3 1,4E+02 ± 3E+01 3,0E+02 ± 6E+01 < 1E+02 1,5E+02 ± 4E+01 1,4E+02 ± 3E+01 2,3E+02 ± 6E+01 1,6E+02 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. •• Institut LETO 2009 T - 30b •• "JoAef Stefan" v 9 9 Ljubljana 4. VODOVOD BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Brežice (M. Volčanšek) Datum vzor. 16. 6. 2009 - 15. 7. 2009 16. 7. 2009 - 15. 8. 2009 16. 8. 2009 - 15. 9. 2009 16.9.2009 - 15.10.2009 16. 10. 2009 - 15. 11. 2009 16. 11. 2009 - 15. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 50,16 46,14 48,94 45,6 45,38 44,11 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VC3171 K09VC3181 K09VC3191 K09VC31A1 K09VC31B1 K09VC31C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U- 238 3,8E+00 ± 1E+00 2,7E+00 ± 2E+00 3,0E+00 ± 2E+00 3,8E+00 ± 1E+00 < 4E+00 2,8E+00 ± 2E+00 3,1E+00 ± 8E-01 Ra-226 5,7E-01 ± 3E-01 1,2E+00 ± 8E-01 < 2E+00 < 5E+00 4,4E-01 ± 3E-01 Pb-210 < 2E+00 < 2E+00 < 6E+00 4,3E+00 ± 2E+00 4,5E+00 ± 2E+00 < 5E+00 1,7E+00 ± 6E-01 Ra-228 < 1E+00 < 1E+00 1,7E+00 ± 5E-01 4,1E-01 ± 3E-01 < 1E+00 1,4E+00 ± 7E-01 4,1E-01 ± 2E-01 Th-228 2,7E-01 ± 2E-01 3,3E-01 ± 2E-01 2,8E-01 ± 2E-01 < 5E-01 < 5E-01 3,2E-01 ± 2E-01 1,7E-01 ± 2E-01 K- 40 2,4E+01 ± 3E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 1,3E+01 ± 3E+00 1,4E+01 ± 4E+00 2,4E+01 ± 1E+00 Be-7 1,1E+00 ± 8E-01 9,2E-02 ± 3E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 < 5E-01 < 3E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn- 54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,1E-01 ± 9E-02 3,7E-01 ± 8E-02 < 3E-01 3,8E-01 ± 8E-02 5,1E-01 ± 8E-02 8,1E-01 ± 1E-01 3,5E-01 ± 9E-02 H- 3 2,1E+02 ± 2E+01 < 6E+02 8,2E+01 ± 2E+01 3,4E+02 ± 4E+01 4,7E+02 ± 1E+02 2,4E+02 ± 3E+01 1,9E+02 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 31a J*. JUff" 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brege Datum vzor. 16. 12. 2008 - 15.1.2009 16. 1. 2009 - 15. 2. 2009 16 .2.2009 - 15.3.2009 16.3.2009 - 15.4.2009 16. 4. 2009 - 15. 5. 2009 16. 5. 2009 - 15. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 50,1 42,0 8 44,22 41,04 37,32 46,64 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09VC1111 K09VC1121 K09VC1131 K09VC1141 K09VC1151 K09VC1161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,2E+00 ± 8E-01 < 4E+00 < 9E+00 < 2E+01 2,0E-01 ± 2E+00 Ra-226 1,6E+00 ± 5E-01 < 4E+00 < 2E+00 5,0E+00 ± 1E+00 2,5E+01 ± 5E+00 5,4E+00 ± 4E+00 Pb-210 < 8E-01 < 1E+01 < 5E+00 < 1E+01 < 5E+00 < 6E+00 < 2E+00 Ra-228 9,8E-01 ± 3E-01 1,4E+00 ± 7E-01 1,4E+00 ± 6E-01 1,6E+00 ± 6E-01 1,1E+00 ± 6E-01 1,1E+00 ± 2E-01 Th-228 3,0E-01 ± 8E-02 5,2E-01 ± 4E-01 < 7E-01 3,0E-01 ± 2E-01 < 9E-01 < 5E-01 1,9E-01 ± 1E-01 K-40 9,0E+01 ± 9E+00 8,9E+01 ± 1E+01 9,3E+01 ± 1E+01 8,6E+01 ± 1E+01 8,2E+01 ± 1E+01 8,5E+01 ± 9E+00 8,7E+01 ± 4E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 < 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,1E+00 ± 1E- 01 1,2E+00 ± 1E-01 8,0E-01 ± 1E-01 2,8E-01 ± 8E-02 6,5E-01 ± 2E-01 5,9E-01 ± 8E-02 7,6E-01 ± 1E-01 H-3 1,3E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,3E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 31b 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brege Datum vzor. 16. 6. 2009 - 15. 7.2009 16. 7. 2009 - 15. 8. 2009 16. 8. 2009 - 15. 9. 2009 16.9.2009 - 16.10.2009 16. 10. 2009 - 15. 11. 2009 16. 11. 2009 - 15. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 43,24 46,6 41,88 43,44 46,56 43,49 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VC1171 K09VC1181 K09VC1191 K09VC11A1 K09VC11B1 K09VC11C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U- 238 < 7E+00 < 8E+00 < 1E+01 < 9E+00 2,2E+00 ± 2E+00 2,8E-01 ± 1E+00 Ra-226 5,4E+00 ± 2E+00 < 3E+00 1,2E+00 ± 5E-01 3,2E+00 ± 2E+00 Pb-210 < 6E+00 < 4E+00 < 4E+00 < 5E+00 < 2E+00 < 4E+00 < 1E+00 Ra-228 1,3E+00 ± 7E-01 1,7E+00 ± 7E-01 1,6E+00 ± 6E-01 9,4E-01 ± 3E-01 8,2E-01 ± 4E-01 1,1E+00 ± 2E-01 Th-228 4,6E-01 ± 2E-01 < 8E-01 < 6E-01 8,2E-01 ± 2E-01 < 4E-01 < 4E-01 2,0E-01 ± 1E-01 K- 40 8,5E+01 ± 9E+00 8,0E+01 ± 8E+00 9,4E+01 ± 1E+01 8,6E+01 ± 1E+01 7,4E+01 ± 9E+00 8,0E+01 ± 8E+00 8,5E+01 ± 3E+00 Be-7 1,8E+00 ± 1E+00 2,3E+00 ± 1E+00 3,4E-01 ± 2E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 < 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn- 54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,3E-01 ± 1E-01 7,1E-01 ± 1E-01 1,3E+00 ± 2E-01 1,3E+00 ± 2E-01 8,5E-01 ± 1E-01 1,9E+00 ± 2E-01 9,3E-01 ± 1E-01 H- 3 1,5E+03 ± 1E+02 1,5E+03 ± 9E+01 1,3E+03 ± 1E+02 1,3E+03 ± 1E+02 1,9E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 32a JUff" 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Drnovo Datum vzor. 15.12.2008 - 16.1.2009 16. 1. 2009 - 15. 2. 2009 16.2.2009 - 15.3.2009 16. 3.2009 - 15.4.2009 16. 4. 2009 - 15. 5. 2009 16. 5. 2009 - 15. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 42,52 43,72 37,88 42,26 39,68 38,34 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09VC1211 K09VC1221 K09VC1231 K09VC1241 K09VC1251 K09VC1261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1,4E+00 ± 9E-01 < 7E+00 < 1E+01 < 8E+00 < 9E+00 3,5E+00 ± 2E+00 8,1E-01 ± 2E+00 Ra-226 1,4E+00 ± 5E-01 1,9E+00 ± 1E+00 < 4E+00 2,2E+00 ± 1E+00 5,2E+00 ± 1E+00 1,8E+00 ± 8E-01 Pb-210 3,7E+00 ± 8E-01 < 4E+00 < 3E+00 < 4E+00 < 9E+00 < 5E+00 6,2E-01 ± 1E+00 Ra-228 1,0E+00 ± 4E-01 1,0E+00 ± 6E-01 1,6E+00 ± 8E-01 < 2E+00 1,3E+00 ± 7E-01 2,0E+00 ± 7E-01 1,2E+00 ± 3E-01 Th-228 3,9E-01 ± 1E-01 < 7E-01 4,5E-01 ± 3E-01 < 7E-01 < 7E-01 8,0E-01 ± 3E-01 2,7E-01 ± 1E-01 K-40 6,7E+01 ± 7E+00 6,8E+01 ± 7E+00 7,4E+01 ± 8E+00 5,8E+01 ± 8E+00 6,7E+01 ± 7E+00 6,4E+01 ± 7E+00 6,6E+01 ± 3E+00 Be-7 3,6E+00 ± 2E+00 6,0E-01 ± 6E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 5E-01 < 6E-01 < 1E- 01 < 8E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,3E+00 ± 1E-01 1,0E+00 ± 2E-01 1,9E+00 ± 1E-01 8,6E-01 ± 9E-02 1,0E+00 ± 1E-01 7,0E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 2E-01 H-3 1,3E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,1E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 2E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,3E+03 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 32b 4. ČRPALIŠČE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Drnovo Datum vzor. 16. 6. 2009 - 15. 7.2009 16. 7. 2009 - 15. 8. 2009 16. 8. 2009 - 15. 9. 2009 16.9.2009 - 15.10.2009 16. 10. 2009 - 15. 11. 2009 16. 11. 2009 - 15. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 22,26 16,94 39,82 41,64 41,86 39,04 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VC1271 K09VC1281 K09VC1291 K09VC12A1 K09VC12B1 K09VC12C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U- 238 < 4E+00 < 1E+01 9,6E+00 ± 5E+00 < 5E+00 1,8E+00 ± 1E+00 1,4E+00 ± 1E+00 Ra-226 6,0E+00 ± 3E+00 6,5E+00 ± 4E+00 < 4E+00 1,9E+00 ± 7E-01 Pb-210 < 4E+00 < 7E+00 < 4E+00 < 4E+00 < 2E+00 < 2E+00 3,1E-01 ± 8E-01 Ra-228 1,7E+00 ± 9E-01 < 6E+00 < 2E+00 2,3E+00 ± 5E-01 1,1E+00 ± 6E-01 < 1E+00 1,0E+00 ± 4E-01 Th-228 1,1E+00 ± 3E-01 < 2E+00 < 6E-01 7,7E-01 ± 2E-01 3,6E-01 ± 2E-01 3,2E-01 ± 1E-01 K- 40 7,3E+01 ± 2E+01 6,1E+01 ± 9E+00 6,7E+01 ± 7E+00 6,8E+01 ± 7E+00 5,3E+01 ± 6E+00 6,3E+01 ± 7E+00 6,5E+01 ± 3E+00 Be-7 3,0E-01 ± 3E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 7E-01 < 3E-01 < 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn- 54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 7,8E-01 ± 2E-01 1,3E+00 ± 2E-01 1,4E+00 ± 2E-01 1,1E+00 ± 1E-01 1,6E+00 ± 2E-01 1,5E+00 ± 2E-01 1,2E+00 ± 1E-01 H- 3 1,3E+03 ± 1E+02 1,1E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 5E+01 1,4E+03 ± 1E+02 1,3E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 2E+02 1,3E+03 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Spodnji Stari Grad Datum vzor. 21. 1. 2009 - 21. 1. 2009 19. 1. 2009 - 16. 2. 2009 16.2.2009 - 16.3.2009 16.3.2009 - 16.4.2009 16.4.2009 - 18.5.2009 18. 5. 2009 - 16. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 51,18 48,76 43,66 45,3 47,26 48,74 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09VC212 K09VC221 K09VC231 K09VC241 K09VC251 K09VC261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 < 8E+00 3,4E+00 ± 2E+00 < 9E+00 1,9E+00 ± 2E+00 1,8E+00 ± 6E-01 4,6E+00 ± 2E+00 2,0E+00 ± 1E+00 Ra-226 1,0E+00 ± 5E-01 < 2E+00 < 5E+00 2,1E+00 ± 8E-01 5,1E-01 ± 6E-01 Pb-210 < 3E+00 < 3E+00 < 2E+00 < 3E+00 < 6E-01 < 8E+00 < 1E+00 Ra-228 < 2E+00 1,5E+00 ± 5E-01 < 2E+00 7,2E-01 ± 4E-01 7,8E-01 ± 3E-01 < 1E+00 4,9E-01 ± 3E-01 Th-228 4,0E-01 ± 2E-01 < 7E-01 4,4E-01 ± 3E-01 < 5E-01 4,7E-01 ± 1E-01 < 5E-01 2,2E-01 ± 1E-01 K-40 1,0E+01 ± 5E+00 2,4E+01 ± 3E+00 1,8E+01 ± 3E+00 2,0E+01 ± 3E+00 2,1E+01 ± 8E+00 1,8E+01 ± 4E+00 1,8E+01 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-01 < 3E-01 < 3E-01 < 3E-01 < 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,1E+00 ± 1E-01 1,5E+00 ± 3E-01 1,7E+00 ± 2E-01 7,1E+00 ± 7E-01 1,2E+00 ± 1E-01 1,2E+00 ± 1E-01 2,3E+00 ± 1E+00 H-3 6,3E+02 ± 6E+01 6,9E+02 ± 6E+01 7,0E+02 ± 8E+01 6,6E+02 ± 1E+02 8,1E+02 ± 8E+01 8,4E+02 ± 1E+02 7,2E+02 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 33b 4. ZAJETJE VODOVODA KRŠKO - mesečni sestavljeni vzorci Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto vodovod Spodnji Stari Grad Datum vzor. 16. 6. 2009 - 16. 7.2009 16. 7. 2009 - 17. 8. 2009 17. 8. 2009 - 16. 9. 2009 17.9.2009 - 19.10.2009 19. 10. 2009 - 16. 11. 2009 16. 11. 2009 - 16. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 43,54 50,23 43,96 47,64 43,88 32,94 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09VC271 K09VC281 K09VC291 K09VC2A1 K09VC2B1 K09VC2C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U- 238 < 1E+01 5,5E+00 ± 1E+00 1,7E+00 ± 5E-01 2,9E+00 ± 8E-01 2,7E+00 ± 1E+00 4,3E+00 ± 2E+00 2,4E+00 ± 9E-01 Ra-226 6,6E+00 ± 3E+00 < 2E+00 1,4E+00 ± 9E-01 < 3E+00 < 2E+00 < 5E+00 9,2E-01 ± 6E-01 Pb-210 < 1E+01 < 2E+00 < 3E+00 < 2E+00 1,4E+00 ± 1E+00 3,7E+00 ± 2E+00 4,3E-01 ± 7E-01 Ra-228 1,0E+00 ± 6E-01 1,5E+00 ± 1E+00 8,8E-01 ± 3E-01 < 1E+00 1,0E+00 ± 6E-01 < 1E+00 6,1E-01 ± 2E-01 Th-228 < 8E-01 < 2E-01 4,5E-01 ± 1E-01 5,6E-01 ± 2E-01 7,8E-01 ± 3E-01 1,0E+00 ± 3E-01 3,4E-01 ± 1E-01 K- 40 1,9E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 4E+00 5,3E+01 ± 1E+01 2,8E+01 ± 4E+00 3,2E+01 ± 4E+00 3,9E+01 ± 5E+00 2,6E+01 ± 3E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 < 3E-01 < 4E-01 < 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn- 54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 9,5E-01 ± 1E-01 9,8E-01 ± 1E-01 9,8E-01 ± 1E-01 1,4E+00 ± 1E-01 1,1E+00 ± 1E-01 2,1E+00 ± 3E-01 1,8E+00 ± 5E-01 H- 3 7,2E+02 ± 1E+02 9,7E+02 ± 2E+02 9,6E+02 ± 2E+02 7,8E+02 ± 9E+01 1,2E+03 ± 9E+01 1,2E+03 ± 1E+02 8,5E+02 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 34a J*. LJ^ff" 4. ČRPALIŠČE VODOVODA BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brežice (Glogov Brod novo) Datum vzor. 16.12.2008 - 19.1.2009 19 . 1. 2009 - 1 6. 2. 2009 16.2.2009 - 16.3.2009 16.3.2009 - 16.4.2009 16.4.2009 - 18.5.2009 18. 5. 2009 16. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 49,1 41,72 41,78 45,94 46,64 43 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09VC3211 K09VC3221 K09VC3231 K09VC3241 K09VC3251 K09VC3261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2,8E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 8E-01 3,1E+00 ± 2E+00 < 5E+00 < 5E+00 1,3E+00 ± 8E-01 Ra-226 < 1E+00 < 1E+00 < 4E+00 1,6E+00 ± 1E+00 8,0E+00 ± 2E+00 1,8E+00 ± 6E-01 1,9E+00 ± 1E+00 Pb-210 4,7E+00 ± 4E+00 < 5E+00 < 7E+00 4,7E+00 ± 3E+00 < 6E+00 < 6E+00 1,6E+00 ± 1E+00 Ra-228 8,2E-01 ± 4E-01 < 1E+00 1,5E+00 ± 7E-01 1,3E+00 ± 6E-01 1,3E+00 ± 4E-01 8,3E-01 ± 3E-01 Th-228 5,8E-01 ± 3E-01 2,6E-01 ± 1E-01 4,9E-01 ± 2E-01 4,9E-01 ± 2E-01 2,5E-01 ± 2E-01 < 3E-01 3,4E-01 ± 9E-02 K-40 2,0E+01 ± 3E+00 3,5E+01 ± 5E+00 2,6E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 2E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,9E+00 ± 2E-01 3,2E-01 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 4,4E-01 ± 9E-02 < 4E-01 < 4E-01 8,3E-01 ± 9E-02 < 3E-01 < 3E-01 2,1E-01 ± 1E-01 H-3 6,5E+01 ± 2E+01 < 6E+01 < 1E+02 1,0E+02 ± 3E+01 1,2E+02 ± 5E+01 1,6E+02 ± 4E+01 7,5E+01 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 34b 4. ČRPALIŠČE VODOVODA BREŽICE - mesečni sestavljeni vzorci Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**) Vzorč. mesto črpališče Brežice (Glogov Brod novo) Datum vzor. 16.6.2007 - 16.7.2007 16. 7. 2009 - 17. 8. 2009 17. 8. 2009 - 16. 9. 2009 17.9.2009 - 19.10.2009 19. 10. 2009 - 16. 11. 2009 16. 11. 2009 - 16. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 44,54 47,26 44,16 49,06 41,7 44,99 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09VC3271 K09VC3281 K09VC3291 K09VC32A1 K09VC32B1 K09VC32C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U- 238 < 5E+00 1,7E+00 ± 5E-01 4,0E+00 ± 1E+00 < 6E+00 8,2E+00 ± 2E+00 6,8E+00 ± 3E+00 2,4E+00 ± 8E-01 Ra-226 4,6E+00 ± 1E+00 < 2E+00 < 5E+00 1,3E+00 ± 7E-01 Pb-210 < 6E+00 3,3E+00 ± 5E-01 3,8E+00 ± 1E+00 4,3E+00 ± 2E+00 4,6E+00 ± 2E+00 < 3E+00 2,1E+00 ± 8E-01 Ra-228 1,6E+00 ± 6E-01 4,3E-01 ± 2E-01 8,0E-01 ± 5E-01 1,0E+00 ± 8E-01 2,2E+00 ± 2E+00 < 1E+00 9,2E-01 ± 2E-01 Th-228 < 6E-01 1,5E-01 ± 6E-02 3,7E-01 ± 2E-01 5,3E-01 ± 2E-01 9,9E-01 ± 2E-01 3,4E-01 ± 2E-01 3,7E-01 ± 8E-02 K- 40 2,5E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 3E+00 2,5E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 5E+00 1,5E+01 ± 2E+00 2,3E+01 ± 5E+00 2,4E+01 ± 1E+00 Be-7 2,4E+00 ± 1E+00 2,0E-01 ± 2E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 5E-01 < 3E-01 1,6E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn- 54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,0E-01 ± 1E-01 < 3E-01 5,1E-01 ± 1E-01 < 3E-01 < 5E-01 < 6E-01 1,9E-01 ± 9E-02 H- 3 < 5E+01 < 5E+02 < 5E+01 1,5E+02 ± 2E+01 4,0E+02 ± 4E+01 1,3E+02 ± 2E+01 9,3E+01 ± 3E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto MEDSAVE (R Hrvaška) Datum vzor. 8. 1. 2009 5. 2. 2009 9. 3. 2009 2.4.2009 5. 5. 2009 8. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 40,91 51,52 52,57 53,22 48,78 49,98 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca MED01-09 MED02-09 MED03-09 MED04-09 MED05-09 MED06-09 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 2.3E+01 ± 6E+00 2.0E+01 ± 5E+00 1.5E+01 ± 5E+00 6.7E+00 ± 2E+00 7.1E+00 ± 2E+00 8.4E+00 ± 2E+00 1.3E+01 ± 3E+00 Ra-226 1.4E+00 ± 1E+00 1.1E+00 ± 5E-01 1.1E+00 ± 7E-01 4.7E-01 ± 4E-01 8.0E-01 ± 5E-01 8.2E-01 ± 2E-01 Pb-210 Ra-228 2.1E+00 ± 1E+00 3.5E-01 ± 4E-01 Th-228 K-40 9.2E+01 ± 1E+01 1.5E+02 ± 2E+01 1.6E+02 ± 2E+01 8.1E+01 ± 1E+01 6.9E+01 ± 1E+01 1.1E+02 ± 1E+01 1.1E+02 ± 1E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 2.2E+00 ± 4E-01 2.9E+00 ± 3E-01 3.0E+00 ± 3E-01 2.9E+00 ± 3E-01 3.1E+00 ± 3E-01 3.6E+00 ± 3E-01 2.9E+00 ± 2E-01 H-3 1.3E+03 ± 2E+02 1.2E+03 ± 2E+02 9.4E+02 ± 2E+02 8.5E+02 ± 2E+02 1.1E+03 ± 2E+02 8.6E+02 ± 1E+02 1.0E+03 ± 8E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 35b 4. PODTALNICA - R HRVAŠKA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto MEDSAVE (R Hrvaška) Datum vzor. 2.7.2009 4. 8. 2009 11. 9. 2009 5. 10. 2009 3. 11. 2009 9. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 52,42 42,42 46,15 41,93 49,18 49,12 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca MED07-09 MED08-09 MED09-09 MED10-09 MED11-09 MED12-09 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 4.8E+00 ± 1E+00 8.4E+00 ± 2E+00 2.7E+00 ± 1E+00 7.9E+00 ± 2E+00 8.7E+00 ± 2E+00 Ra-226 6.9E-01 ± 4E-01 1.2E+00 ± 5E-01 1.9E+00 ± 7E-01 1.1E+00 ± 6E-01 3.4E+00 ± 1E+00 1.1E+00 ± 3E-01 Pb-210 Ra-228 1.1E+00 ± 8E-01 1.2E+00 ± 9E-01 2.1E+00 ± 1E+00 5.4E-01 ± 2E-01 Th-228 K-40 8.8E+01 ± 1E+01 4.8E+01 ± 8E+00 4.3E+01 ± 7E+00 5.4E+01 ± 9E+00 7.1E+01 ± 1E+01 9.6E+01 ± 2E+01 8.8E+01 ± 1E+01 Be-7 4.5E+00 ± 2E+00 3.7E-01 ± 4E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 2.1E+00 ± 2E-01 3.5E+00 ± 3E-01 4.0E+00 ± 3E-01 3.6E+00 ± 3E-01 2.7E+00 ± 3E-01 2.0E+00 ± 4E-01 3.0E+00 ± 2E-01 H-3 5.3E+02 ± 1E+02 6.0E+02 ± 2E+02 1.1E+03 ± 2E+02 8.4E+02 ± 2E+02 4.0E+02 ± 1E+02 4.3E+02 ± 1E+02 8.4E+02 ± 9E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto ŠIBICE (R Hrvaška) Datum vzor. 8. 1. 2009 5. 2. 2009 9. 3. 2009 2.4.2009 5. 5. 2009 8. 6. 2009 Kol. vzorca (L) 53 98 55,16 56,85 55,05 51,06 48 86 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca SIB01-09 SIB02-09 SIB03-09 SIB04-09 SIB05-05 SIB06-09 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 1.8E+01 ± 5E+00 1,3E+01 ± 3E+00 1,5E+01 ± 4E+00 7,1E+00 ± 2E+00 7,3E+00 ± 2E+00 7,5E+00 ± 2E+00 1,1E+01 ± 2E+00 Ra-226 2,1E+00 ± 1E+00 2,9E+00 ± 1E+00 4,0E+00 ± 1E+00 1,3E+00 ± 5E-01 2,3E+00 ± 7E-01 1,7E+00 ± 6E-01 2,4E+00 ± 4E-01 Pb-210 Ra-228 4,4E+00 ± 2E+00 3,9E+00 ± 2E+00 3,8E+00 ± 2E+00 1,9E+00 ± 9E-01 1,9E+00 ± 1E+00 2,6E+00 ± 7E-01 Th-228 K-40 8,8E+01 ± 2E+01 1,1E+02 ± 2E+01 9,1E+01 ± 1E+01 5,0E+01 ± 8E+00 4,6E+01 ± 7E+00 5,3E+01 ± 8E+00 7,3E+01 ± 1E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 3,5E+00 ± 4E-01 3,5E+00 ± 4E-01 3,6E+00 ± 4E-01 3,4E+00 ± 4E-01 3,5E+00 ± 4E-01 3,7E+00 ± 4E-01 3,5E+00 ± 2E-01 H-3 9,7E+02 ± 2E+02 7,0E+02 ± 2E+02 6,8E+02 ± 2E+02 5,6E+02 ± 2E+02 7,8E+02 ± 1E+02 7,3E+02 ± 1E+02 7,4E+02 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 36b 4. PODTALNICA - R HRVAŠKA - enkratni vzorci nefiltrirane vode Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 Vzorč. mesto ŠIBICE (R Hrvaška) Datum vzor. 2.7.2009 4. 8. 2009 11. 9. 2009 5. 10. 2009 3. 11. 2009 9. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 54,07 51,34 63,69 49,82 52,40 59,23 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca SIB07-09 SIB08-09 SIB09-09 SIB10-09 SIB11-09 SIB12-09 SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) U-238 6,3E+00 ± 2E+00 6,3E+00 ± 2E+00 5,1E+00 ± 1E+00 4,8E+00 ± 4E+00 7,6E+00 ± 2E+00 Ra-226 1.4E+00 ± 5E-01 1,9E+00 ± 7E-01 1,4E+00 ± 5E-01 4,2E+00 ± 1E+00 3,5E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 4E-01 Pb-210 Ra-228 1.8E+00 ± 9E-01 1,7E+00 ± 9E-01 1,6E+00 ± 8E-01 1,1E+00 ± 1E+00 1,8E+00 ± 4E-01 Th-228 K-40 5,8E+01 ± 9E+00 4,2E+01 ± 7E+00 4,5E+01 ± 7E+00 5,8E+01 ± 1E+01 6,2E+01 ± 1E+01 5,6E+01 ± 1E+01 6,3E+01 ± 6E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Zr-95 Ru-106 Sb-125 Sb-124 Sr-89/Sr-90 3,6E+00 ± 4E-01 3,6E+00 ± 3E-01 3,4E+00 ± 3E-01 4,5E+00 ± 4E-01 3,9E+00 ± 4E-01 3,1E+00 ± 5E-01 3,6E+00 ± 1E-01 H-3 7,5E+02 ± 2E+02 8,9E+02 ± 2E+02 9,0E+02 ± 2E+02 7,4E+02 ± 2E+02 8,8E+02 ± 2E+02 8,0E+02 ± 2E+02 7,8E+02 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 5. PADAVINE IN USEDI 6. USEDI - VAZELINSKE PLOŠČE Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 28.12.2008 - 2. 2.2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1 4. 2009 - 4. 5. 2009 4 . 5. 2009 - 1.6.2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (L) 34,34 14,82 23,82 27,04 8,1 37,48 Polletno povprečj e (*) Padavine (mm) 127,0 38,0 65,0 83,0 47,0 132,0 Oznaka vzorca K09PD211 K09PD221 K09PD231 K09PD241 K09PD251 K09PD261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 8,3E-01 ± 2E-01 9,1E-01 ± 6E-01 6,9E-01 ± 3E-01 4,1E-01 ± 2E-01 U-238 < 7E+00 < 2E+01 6,9E+00 ± 4E+00 < 5E+00 < 9E+00 < 8E+00 1,2E+00 ± 2E+00 Ra-226 < 2E+00 < 1E+01 5,5E+00 ± 4E+00 7,8E+00 ± 3E+00 8,1E+00 ± 2E+00 3,6E+00 ± 2E+00 Pb-210 3,2E+01 ± 2E+00 6,8E+01 ± 8E+00 3,3E+01 ± 5E+00 1,1E+02 ± 8E+00 1,4E+02 ± 9E+00 9,3E+01 ± 5E+00 8,0E+01 ± 2E+01 Ra-228 < 2E+00 6,9E+ 00 ± 2E+00 2,6E+00 ± 2E+00 < 7E+00 2,4E+00 ± 7E-01 2,0E+00 ± 1E+00 Th-230 7,3E+01 ± 3E+01 1,2E+01 ± 1E+01 Th-228 4,1E-01 ± 2E-01 8,0E-01 ± 6E-01 7,8E-01 ± 4E-01 6,6E-01 ± 3E-01 1,4E+00 ± 7E-01 1,5E+00 ± 4E-01 9,3E-01 ± 2E-01 K-40 2,2E+01 ± 5E+00 < 2E+01 < 8E+00 9,7E+00 ± 3E+00 6,7E+01 ± 5E+01 2,4E+01 ± 5E+00 2,0E+01 ± 1E+01 Be-7 4,3E+02 ± 5E+01 2,9E+ 02 ± 1E+01 3,1E+02 ± 2E+01 1,1E+03 ± 5E+01 5,4E+02 ± 3E+01 6,5E+02 ± 3E+01 5,5E+02 ± 1E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E-01 < 5E-01 < 2E-01 3,5E-01 ± 2E-01 5,8E-02 ± 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 6,5E-01 ± 1E-01 < 1E+00 3,2E+00 ± 3E-01 < 6E-01 < 3E+00 5,1E-01 ± 1E-01 7,3E-01 ± 5E-01 H-3 2,2E+03 ± 2E+02 2,4E+ 03 ± 3E+02 2,6E+03 ± 3E+02 3,6E+03 ± 3E+02 3,2E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 1E+02 2,6E+03 ± 3E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 28. 12. 2008 - 2. 2. 2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7 . 2 009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 34,3 127,0 14,8 38,0 23,8 65,0 27,0 83,0 8,1 47,0 37,5 132,0 Polletni used (*) Oznaka vzorca K09PD211 K09PD221 K09PD231 K09PD241 K09PD251 K09PD261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 6,9E-02 ± 2E-02 4,3E-02 ± 3E-02 9,1E-02 ± 4E-02 2,0E-01 ± 5E-02 U-238 < 9E-01 < 6E-01 4,5E-01 ± 3E-01 < 4E-01 < 4E-01 < 1E+00 4,5E-01 ± 1E+00 Ra-226 < 2E-01 < 6E-01 3,6E-01 ± 2E-01 3,7E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 3E-01 1,8E+00 ± 5E-01 Pb-210 4,0E+00 ± 3E-01 2,6E+ 00 ± 3E-01 2,1E+00 ± 3E-01 9,2E+00 ± 7E-01 6,8E+00 ± 4E-01 1,2E+01 ± 7E-01 3,7E+01 ± 1E+00 Ra-228 < 2E-01 2,6E-01 ± 9E-02 1,7E-01 ± 1E-01 < 3E-01 3,2E-01 ± 9E-02 7,5E-01 ± 3E-01 Th-230 2,8E+ 00 ± 1E+00 2,8E+00 ± 1E+00 Th-228 5,3E-02 ± 3E-02 3,0E-02 ± 2E-02 5,1E-02 ± 3E-02 5,5E-02 ± 2E-02 6,6E-02 ± 3E-02 2,0E-01 ± 5E-02 4,5E-01 ± 8E-02 K-40 2,8E+00 ± 6E-01 < 7E-01 < 6E-01 8,0E-01 ± 2E-01 3,1E+00 ± 2E+00 3,2E+00 ± 6E-01 9,9E+00 ± 2E+00 Be-7 5,5E+01 ± 7E+00 1,1E+01 ± 5E-01 2,0E+01 ± 1E+00 9,0E+01 ± 4E+00 2,6E+01 ± 1E+00 8,6E+01 ± 4E+00 2,9E+02 ± 9E+00 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E-02 < 4E-02 < 7E-03 4,6E-02 ± 3E-02 4,6E-02 ± 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 8,2E-02 ± 2E-02 < 4E-02 2,1E-01 ± 2E-02 < 5E-02 < 1E-01 6,8E-02 ± 1E-02 3,6E-01 ± 1E-01 H-3 2,8E+02 ± 2E+01 9,0E+01 ± 1E+01 1,7E+02 ± 2E+01 3,0E+02 ± 2E+01 1,5E+02 ± 1E+01 2,0E+02 ± 2E+01 1,2E+03 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Institut 00 "Jožef Stefan" LETO 2009 T - 37b Sojjj 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 1.7. 2009 - 3.8.2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2.11.2009 11. 2009 - 1. 12. 2009 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 20,4 73,0 33,56 119,0 9,56 14,0 17,1 69,0 32,38 91,0 26,46 107,0 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09PD271 K09PD281 K09PD291 K09PD2A1 K09PD2B1 K09PD2C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 2,0E-01 ± 1E-01 U-238 5,9E+00 ± 3E+00 < 6E+00 3,9E+00 ± 2E+00 < 2E+01 1,4E+00 ± 1E+00 Ra-226 5,1E+00 ± 2E+00 < 4E+00 2,2E+00 ± 1E+00 Pb-210 2,4E+01 ± 6E+00 6,0E+01 ± 5E+00 4,9E+01 ± 6E+00 3,8E+01 ± 6E+00 1,9E+01 ± 2E+00 < 1E+01 5,6E+01 ± 1E+01 Ra-228 4,4E+00 ± 2E+00 < 2E+00 3,1E+00 ± 1E+00 8,5E-01 ± 6E-01 1,7E+00 ± 6E-01 Th-230 6,1E+00 ± 6E+00 Th-228 7,5E-01 ± 6E-01 < 9E-01 1,8E+00 ± 6E-01 < 9E-01 6,9E-01 ± 4E-01 < 9E-01 7,4E-01 ± 2E-01 K-40 2,2E+01 ± 6E+00 8,6E+00 ± 4E+00 < 3E+01 1,1E+01 ± 4E+00 < 1E+01 < 1E+01 1,4E+01 ± 6E+00 Be-7 1,5E+02 ± 9E+00 5,3E+02 ± 5E+01 2,4E+02 ± 1E+01 2,1E+02 ± 1E+01 1,7E+02 ± 1E+01 8,5E+01 ± 5E+00 3,9E+02 ± 8E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E-01 3,6E-01 ± 3E-01 < 1E+00 5,9E-02 ± 8E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,6E+00 ± 3E-01 8,5E-01 ± 2E-01 < 2E+00 1,7E+00 ± 4E-01 < 9E-01 < 8E-01 7,0E-01 ± 3E-01 H-3 1,7E+03 ± 1E+02 1,3E+ 03 ± 2E+02 1,4E+03 ± 1E+02 1,6E+03 ± 2E+02 2,9E+03 ± 1E+02 2,4E+03 ± 4E+02 2,2E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2.11.2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 20,4 73,0 33,6 119,0 9,6 14,0 17,1 69,0 32,4 91,0 26,5 107,0 Letni used (*) Oznaka vzorca K09PD271 K09PD281 K09PD291 K09PD2A1 K09PD2B1 K09PD2C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 2,0E-01 ± 5E-02 U-238 7,1E-01 ± 3E-01 < 9E-02 3,5E-01 ± 2E-01 < 2E+00 1,5E+00 ± 2E+00 Ra-226 3,7E-01 ± 1E-01 < 3E-01 2,2E+00 ± 6E-01 Pb-210 1,8E+00 ± 5E-01 7,1E+00 ± 6E-01 6,9E-01 ± 8E-02 2,6E+00 ± 4E-01 1,7E+00 ± 2E-01 < 1E+00 5,1E+01 ± 2E+00 Ra-228 3,2E-01 ± 1E-01 < 2E-01 4,3E-02 ± 2E-02 7,7E-02 ± 5E-02 1,2E+00 ± 3E-01 Th-230 2,8E+00 ± 1E+00 Th-228 5,5E-02 ± 4E-02 < 1E-01 2,6E-02 ± 8E-03 < 6E-02 6,3E-02 ± 4E-02 < 1E-01 6,0E-01 ± 1E-01 K-40 1,6E+00 ± 4E-01 1,0E+ 00 ± 4E-01 < 4E-01 7,6E-01 ± 3E-01 < 1E+00 < 1E+00 1,3E+01 ± 3E+00 Be-7 1,1E+01 ± 7E-01 6,3E+01 ± 6E+00 3,4E+00 ± 2E-01 1,4E+01 ± 7E-01 1,5E+01 ± 1E+00 9,1E+00 ± 5E-01 4,0E+02 ± 1E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 6E-02 4,3E-02 ± 3E-02 < 7E-02 8,9E-02 ± 8E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,1E-01 ± 2E-02 1,0E-01 ± 2E-02 < 2E-02 1,1E-01 ± 3E-02 < 9E-02 < 9E-02 6,9E-01 ± 1E-01 H-3 1,2E+02 ± 9E+00 1,5E+ 02 ± 2E+01 1,9E+01 ± 2E+00 1,1E+02 ± 1E+01 2,6E+02 ± 1E+01 2,6E+02 ± 4E+01 2,1E+03 ± 6E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 28.12.2008 - 2. 2.2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1 . 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 28,04 127,0 12,3 38,3 18,82 65,0 21,08 83,1 7,26 30,5 38,8 153,0 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09PD311 K09PD321 K09PD331 K09PD341 K09PD351 K09PD361 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 4,4E-01 ± 3E-01 4,8E-01 ± 2E-01 1,5E-01 ± 1E-01 U-238 < 8E+00 6,2E+00 ± 5E+00 < 3E+00 2,6E+01 ± 9E+00 < 6E+00 5,3E+00 ± 4E+00 Ra-226 < 9E+00 1,6E+01 ± 1E+01 < 4E+00 5,3E+00 ± 4E+00 < 3E+00 3,5E+00 ± 3E+00 Pb-210 1,1E+02 ± 6E+00 8,4E+01 ± 1E+01 2,9E+01 ± 9E+00 1,9E+02 ± 9E+00 2,2E+02 ± 2E+01 3,2E+02 ± 2E+01 1,6E+02 ± 4E+01 Ra-228 2,9E+00 ± 1E+00 < 4E+00 1,8E+00 ± 1E+00 2,2E+00 ± 1E+00 < 1E+01 1,5E+00 ± 9E-01 1,4E+00 ± 1E+00 Th-230 Th-228 1,2E+00 ± 4E-01 3,1E+00 ± 2E+00 6,4E-01 ± 3E-01 1,0E+00 ± 4E-01 2,6E+00 ± 2E+00 7,3E-01 ± 3E-01 1,5E+00 ± 4E-01 K-40 5,2E+00 ± 4E+00 < 2E+01 6,6E+01 ± 2E+01 7,5E+01 ± 2E+01 2,1E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 1E+01 Be-7 8,1E+02 ± 4E+01 3,5E+02 ± 2E+01 2,7E+02 ± 1E+01 2,0E+03 ± 1E+02 7,2E+02 ± 4E+01 2,0E+03 ± 1E+02 1,0E+03 ± 3E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 7E-01 < 2E+00 4,2E-01 ± 2E-01 7,0E-02 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,3E+00 ± 2E-01 < 1E+00 4,3E+00 ± 2E-01 1,0E+00 ± 2E-01 < 2E+00 3,4E-01 ± 2E-01 1,2E+00 ± 7E-01 H-3 1,5E+03 ± 9E+01 1,6E+ 03 ± 2E+02 1,1E+03 ± 6E+01 2,4E+03 ± 3E+02 1,8E+03 ± 2E+02 1,1E+03 ± 4E+02 1,6E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Krško Datum vzor. .7. 2009 - 3.8.2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 10.2009 - 2.11.2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 21,02 46,2 33,92 65,8 6,98 9,4 16,06 47,8 32,88 120,4 23,1 109,4 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09PD371 K09PD381 K09PD391 K09PD3A1 K09PD3B1 K09PD3C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 < 2E+00 7,6E-02 ± 8E-02 U-238 < 7E+00 < 1E+01 < 6E+01 < 1E+01 1,0E+01 ± 6E+00 1,6E+01 ± 7E+00 4,9E+00 ± 4E+00 Ra-226 < 4E+00 5,2E+00 ± 2E+00 < 6E+00 2,2E+00 ± 1E+00 Pb-210 2,5E+01 ± 7E+00 2,5E+01 ± 5E+00 1,7E+02 ± 2E+01 9,1E+01 ± 8E+00 3,9E+01 ± 3E+00 3,0E+01 ± 6E+00 1,1E+02 ± 3E+01 Ra-228 < 4E+00 < 2E+00 5,1E+00 ± 4E+00 3,0E+00 ± 1E+00 1,4E+00 ± 7E-01 Th-230 Th-228 < 1E+00 < 2E+00 < 3E+00 7,1E-01 ± 4E-01 1,3E+00 ± 5E-01 9,4E-01 ± 3E-01 K-40 2,4E+01 ± 6E+00 7,8E+01 ± 2E+01 1,1E+01 ± 7E+00 4,2E+00 ± 3E+00 8,1E+00 ± 4E+00 2,4E+01 ± 9E+00 Be-7 3,7E+02 ± 2E+01 3,8E+02 ± 2E+01 1,2E+03 ± 6E+01 4,7E+02 ± 2E+01 4,7E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 1E+01 7,7E+02 ± 2E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 2,7E-01 ± 2E-01 6,7E-01 ± 3E-01 1,1E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,1E+00 ± 2E-01 6,5E-01 ± 1E-01 2,7E+00 ± 5E-01 1,3E+00 ± 3E-01 < 8E-01 < 9E-01 1,1E+00 ± 4E-01 H-3 1,4E+03 ± 2E+02 1,1E+ 03 ± 2E+02 1,0E+03 ± 1E+02 1,1E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 8,6E+02 ± 1E+02 1,4E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Krško Datum vzor. 1 . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 10.2009 - 2.11.2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 21,0 46,2 33,9 65,8 7,0 9,4 16,1 47,8 32,9 120,4 23,1 109,4 Letni used (*) Oznaka vzorca K09PD371 K09PD381 K09PD391 K09PD3A1 K09PD3B1 K09PD3C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 < 7E-02 1,1E-01 ± 6E-02 U-238 < 3E-01 < 6E-01 < 6E-01 < 7E-01 1,2E+00 ± 7E-01 1,8E+00 ± 7E-01 4,2E+00 ± 2E+00 Ra-226 < 2E-01 6,3E-01 ± 3E-01 < 6E-01 1,4E+00 ± 1E+00 Pb-210 1,2E+00 ± 3E-01 1,6E+ 00 ± 3E-01 1,6E+00 ± 2E-01 4,4E+00 ± 4E-01 4,6E+00 ± 4E-01 3,2E+00 ± 7E-01 1,1E+02 ± 3E+00 Ra-228 < 2E-01 < 1E-01 2,4E-01 ± 2E-01 3,3E-01 ± 2E-01 1,5E+00 ± 4E-01 Th-230 Th-228 < 5E-02 < 2E-02 < 1E-01 8,6E-02 ± 5E-02 1,4E-01 ± 5E-02 8,1E-01 ± 2E-01 K-40 1,1E+00 ± 3E-01 7,4E-01 ± 2E-01 5,2E-01 ± 3E-01 5,1E-01 ± 3E-01 8,9E-01 ± 5E-01 1,5E+01 ± 2E+00 Be-7 1,7E+01 ± 9E-01 2,5E+01 ± 1E+00 1,2E+01 ± 6E-01 2,2E+01 ± 1E+00 5,7E+01 ± 3E+00 2,9E+01 ± 1E+00 7,8E+02 ± 2E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,8E-02 ± 1E-02 7,3E-02 ± 3E-02 1,5E-01 ± 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,1E-02 ± 8E-03 4,3E-02 ± 7E-03 2,5E-02 ± 5E-03 6,4E-02 ± 1E-02 < 9E-02 < 1E-01 7,6E-01 ± 1E-01 H-3 6,6E+01 ± 1E+01 7,0E+01 ± 1E+01 9,7E+00 ± 9E-01 5,5E+01 ± 5E+00 1,7E+02 ± 1E+01 9,5E+01 ± 1E+01 1,2E+03 ± 7E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Institut 00 "Jožef Stefan" LETO 2009 T - 39a • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 28.12.2008 - 2. 2.2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4 5.2009 - 1.6.2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (L) 36,82 13,58 24,36 30,98 10,2 40,63 Polletno povprečj e (*) Padavine (mm) 119,0 54,0 70,0 65,0 65,0 115,0 Oznaka vzorca K09PD411 K09PD421 K09PD431 K09PD441 K09PD451 K09PD461 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 7,5E-01 ± 3E-01 7,2E-01 ± 2E-01 2,5E-01 ± 2E-01 U-238 < 3E+00 < 4E+00 3,6E+00 ± 2E+00 < 5E+00 < 6E+01 < 1E+01 6,0E-01 ± 6E+00 Ra-226 < 3E+00 < 1E+01 < 3E+00 1,6E+01 ± 4E+00 2,6E+00 ± 3E+00 Pb-210 1,4E+02 ± 7E+00 1,6E+ 02 ± 9E+00 2,4E+01 ± 2E+00 4,4E+01 ± 5E+00 1,4E+02 ± 2E+01 1,8E+02 ± 1E+01 1,2E+02 ± 3E+01 Ra-228 7,0E-01 ± 6E-01 < 3E+00 < 1E+00 < 7E+00 < 1E+00 1,2E-01 ± 8E-01 Th-230 Th-228 4,7E-01 ± 2E-01 1,2E+ 00 ± 5E-01 6,9E-01 ± 2E-01 4,7E-01 ± 2E-01 2,3E+00 ± 1E+00 7,5E-01 ± 3E-01 9,7E-01 ± 3E-01 K-40 2,2E+01 ± 4E+00 6,0E+01 ± 1E+01 2,3E+01 ± 4E+00 1,5E+01 ± 3E+00 < 5E+01 1,1E+01 ± 3E+00 2,2E+01 ± 8E+00 Be-7 9,7E+02 ± 4E+01 5,3E+02 ± 3E+01 2,6E+02 ± 2E+01 7,1E+02 ± 4E+01 8,4E+02 ± 4E+01 2,3E+03 ± 1E+02 9,3E+02 ± 3E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 6,0E-01 ± 3E-01 4,2E-01 ± 2E-01 < 2E+00 1,9E-01 ± 1E-01 2,0E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,2E+00 ± 1E-01 < 1E+00 6,6E+00 ± 4E-01 8,0E-01 ± 2E-01 < 2E+00 9,3E-01 ± 1E-01 1,6E+00 ± 1E+00 H-3 9,9E+02 ± 7E+01 1,1E+ 03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 1E+02 1,9E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 1E+02 2,0E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 28. 12. 2008 - 2. 2. 2009 2 . 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4 . 2 009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4 . 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 36,8 119,0 13,6 54,0 24,4 70,0 31,0 65,0 10,2 65,0 40,6 115,0 Polletni used (*) Oznaka vzorca K09PD411 K09PD421 K09PD431 K09PD441 K09PD451 K09PD461 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 4,9E-02 ± 2E-02 8,3E-02 ± 2E-02 1,3E-01 ± 3E-02 U-238 < 4E-01 < 2E-01 2,5E-01 ± 1E-01 < 3E-01 < 4E+00 < 1E+00 2,5E-01 ± 2E+00 Ra-226 < 3E-01 < 6E-01 < 2E-01 1,0E+00 ± 3E-01 1,0E+00 ± 5E-01 Pb-210 1,7E+01 ± 9E-01 8,8E+00 ± 5E-01 1,7E+00 ± 1E-01 2,8E+00 ± 3E-01 8,9E+00 ± 1E+00 2,1E+01 ± 1E+00 6,0E+01 ± 2E+00 Ra-228 8,4E-02 ± 7E-02 < 2E-01 < 6E-02 < 5E-01 < 2E-01 8,4E-02 ± 3E-01 Th-230 Th-228 5,6E-02 ± 2E-02 6,3E-02 ± 2E-02 4,9E-02 ± 1E-02 3,1E-02 ± 2E-02 1,5E-01 ± 7E-02 8,6E-02 ± 3E-02 4,3E-01 ± 8E-02 K-40 2,6E+00 ± 5E-01 3,2E+00 ± 7E-01 1,6E+00 ± 3E-01 9,4E-01 ± 2E-01 < 3E+00 1,2E+00 ± 3E-01 9,6E+00 ± 2E+00 Be-7 1,2E+02 ± 5E+00 2,8E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 1E+00 4,6E+01 ± 2E+00 5,5E+01 ± 3E+00 2,6E+02 ± 1E+01 5,3E+02 ± 1E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 4,2E-02 ± 2E-02 2,7E-02 ± 1E-02 < 1E-01 2,2E-02 ± 1E-02 9,1E-02 ± 9E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,5E-01 ± 2E-02 < 6E-02 4,6E-01 ± 3E-02 5,2E-02 ± 1E-02 < 1E-01 1,1E-01 ± 2E-02 7,7E-01 ± 1E-01 H-3 1,2E+02 ± 9E+00 6,0E+01 ± 7E+00 8,5E+01 ± 7E+00 1,2E+02 ± 1E+01 9,6E+01 ± 9E+00 2,3E+02 ± 1E+01 7,1E+02 ± 2E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. n Institut n "Jožef Stefan" LETO 2009 T - 39b • • Ljubljana 5. PADAVINE - mesečni sestavljeni vzorci Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 1 . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 10.2009 - 2.11.2009 11. 2009 - 1. 12. 2009 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 19,42 48,4 48,64 151,0 17,68 33,1 21,1 79,7 39,98 105,8 23,8 54,0 Letno povprečje (*) Oznaka vzorca K09PD471 K09PD481 K09PD491 K09PD4A1 K09PD4B1 K09PD4C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 < 2E+00 1,2E-01 ± 8E-02 U-238 < 1E+01 < 7E+00 < 2E+01 < 5E+01 < 1E+01 < 2E+01 3,0E-01 ± 4E+00 Ra-226 < 1E+01 < 8E+00 1,3E+00 ± 1E+00 Pb-210 < 3E+01 1,3E+ 02 ± 3E+01 1,1E+02 ± 9E+00 9,1E+01 ± 6E+00 8,4E+01 ± 5E+00 1,6E+02 ± 9E+00 1,1E+02 ± 2E+01 Ra-228 < 4E+00 < 8E-01 < 6E+00 < 1E+00 1,5E+00 ± 1E+00 < 3E+00 1,9E-01 ± 6E-01 Th-230 Th-228 1,5E+00 ± 6E-01 4,1E-01 ± 2E-01 2,1E+00 ± 6E-01 6,0E-01 ± 4E-01 < 4E-01 6,9E-01 ± 4E-01 9,3E-01 ± 2E-01 K-40 < 3E+01 7,0E+00 ± 2E+00 1,7E+01 ± 1E+01 1,3E+01 ± 9E+00 5,8E+00 ± 5E+00 < 2E+01 1,4E+01 ± 5E+00 Be-7 3,1E+02 ± 2E+01 8,7E+02 ± 4E+01 9,5E+02 ± 5E+01 4,9E+02 ± 2E+01 7,2E+02 ± 4E+01 9,7E+02 ± 5E+01 8,3E+02 ± 2E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E+00 < 3E-01 5,7E-01 ± 4E-01 1,5E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,7E+00 ± 4E-01 5,2E-01 ± 8E-02 1,6E+00 ± 4E-01 < 9E-01 7,5E-01 ± 1E-01 < 9E-01 1,2E+00 ± 5E-01 H-3 1,2E+03 ± 9E+01 1,1E+ 03 ± 2E+02 1,2E+03 ± 2E+02 9,8E+02 ± 1E+02 1,2E+03 ± 8E+01 6,8E+02 ± 9E+01 1,3E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifični analizi Sr-90/Sr-89 in H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 1 . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3 . 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2.11.2009 11. 2009 - 1. 12. 2009 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 19,4 48,4 48,6 151,0 17,7 33,1 21,1 79,7 40,0 105,8 23,8 54,0 Letni used (*) Oznaka vzorca K09PD471 K09PD481 K09PD491 K09PD4A1 K09PD4B1 K09PD4C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 < 5E-02 1,3E-01 ± 4E-02 U-238 < 7E-01 < 1E+00 < 7E-01 < 4E+00 < 1E+00 < 1E+00 2,5E-01 ± 4E+00 Ra-226 < 1E+00 < 4E-01 1,0E+00 ± 9E-01 Pb-210 < 1E+00 2,0E+01 ± 4E+00 3,6E+00 ± 3E-01 7,2E+00 ± 5E-01 8,9E+00 ± 5E-01 8,5E+00 ± 5E-01 1,1E+02 ± 5E+00 Ra-228 < 2E-01 < 1E-01 < 2E-01 < 9E-02 1,6E-01 ± 1E-01 < 1E-01 2,4E-01 ± 4E-01 Th-230 Th-228 7,4E-02 ± 3E-02 6,3E-02 ± 3E-02 6,9E-02 ± 2E-02 4,8E-02 ± 3E-02 < 5E-02 3,7E-02 ± 2E-02 7,2E-01 ± 1E-01 K-40 < 1E+00 1,1E+ 00 ± 3E-01 5,6E-01 ± 4E-01 1,0E+00 ± 7E-01 6,2E-01 ± 5E-01 < 1E+00 1,3E+01 ± 3E+00 Be-7 1,5E+01 ± 8E-01 1,3E+ 02 ± 7E+00 3,1E+01 ± 2E+00 3,9E+01 ± 2E+00 7,6E+01 ± 4E+00 5,3E+01 ± 3E+00 8,7E+02 ± 2E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 7E-02 < 4E-02 4,6E-02 ± 3E-02 1,4E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 8,4E-02 ± 2E-02 7,8E-02 ± 1E-02 5,4E-02 ± 1E-02 < 7E-02 7,9E-02 ± 2E-02 < 5E-02 1,1E+00 ± 1E-01 H-3 5,7E+01 ± 5E+00 1,7E+02 ± 3E+01 4,0E+01 ± 6E+00 7,8E+01 ± 9E+00 1,3E+02 ± 8E+00 3,7E+01 ± 5E+00 1,2E+03 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Ljubljana Datum vzor. 28 . 12. 2008 - 2. 2. 2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (L) 21,52 22,68 414,4 33,02 14,04 47,28 Polletno povprečj e (*) Padavine (mm) 89,0 103,0 158,0 113,0 59,0 170,0 Oznaka vzorca RP09PD111 RP09PD121 RP09PD131 RP09PD141 RP09PD151 RP09PD161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 4,3E-01 ± 2E-01 2,6E-01 ± 2E-01 1,2E-01 ± 8E-02 U-238 < 3E+01 < 7E+00 1,9E+00 ± 1E+00 < 2E+01 < 4E+00 3,1E-01 ± 3E+00 Ra-226 9,1E-01 ± 6E-01 3,7E+00 ± 2E+00 < 1E+01 4,4E+00 ± 2E+00 1,5E+00 ± 1E+00 Pb-210 8,2E+01 ± 1E+01 7,5E+01 ± 7E+00 4,5E+01 ± 3E+00 1,4E+02 ± 7E+00 3,0E+01 ± 7E+00 1,4E+02 ± 8E+00 8,7E+01 ± 2E+01 Ra-228 < 4E+00 < 2E+00 1,1E+00 ± 5E-01 < 2E+00 < 1E+01 < 2E+00 1,8E-01 ± 1E+00 Th-230 Th-228 1,8E+00 ± 1E+00 < 8E-01 4,2E-01 ± 2E-01 5,8E-01 ± 2E-01 1,3E+00 ± 6E-01 7,2E-01 ± 2E-01 8,0E-01 ± 3E-01 K-40 < 2E+01 < 1E+01 6,0E+00 ± 2E+00 2,0E+01 ± 1E+01 2,1E+01 ± 5E+00 1,4E+01 ± 4E+00 1,0E+01 ± 4E+00 Be-7 7,5E+02 ± 4E+01 3,8E+02 ± 3E+01 3,9E+02 ± 2E+01 1,5E+03 ± 7E+01 2,4E+02 ± 1E+01 1,2E+03 ± 6E+01 7,4E+02 ± 2E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 3,4E-01 ± 1E-01 < 7E-01 < 6E-01 2,8E-01 ± 2E-01 1,0E-01 ± 9E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 7,5E+02 ± 6E+01 7,0E+02 ± 7E+01 8,8E+02 ± 1E+02 1,7E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 2E+02 2,0E+03 ± 1E+02 1,3E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-89/Sr-90 pa na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Ljubljana Datum vzor. 28 . 12. 2008 - 2. 2. 2009 2 . 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7 . 2 009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 21,5 89,0 22,7 103,0 414,4 158,0 33,0 113,0 14,0 59,0 47,3 170,0 Polletni used (*) Oznaka vzorca RP09PD111 RP09PD121 RP09PD131 RP09PD141 RP09PD151 RP09PD161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 4,9E-02 ± 2E-02 4,5E-02 ± 3E-02 9,4E-02 ± 4E-02 U-238 < 2E+00 < 7E-01 2,1E-01 ± 1E-01 < 1E+00 < 6E-01 2,1E-01 ± 2E+00 Ra-226 1,4E-01 ± 9E-02 4,1E-01 ± 2E-01 < 6E-01 7,6E-01 ± 4E-01 1,3E+00 ± 5E-01 Pb-210 7,3E+00 ± 9E-01 7,7E+00 ± 7E-01 7,1E+00 ± 5E-01 1,6E+01 ± 8E-01 1,8E+00 ± 4E-01 2,4E+01 ± 1E+00 6,5E+01 ± 2E+00 Ra-228 < 3E-01 < 2E-01 1,7E-01 ± 9E-02 < 2E-01 < 6E-01 < 3E-01 1,7E-01 ± 5E-01 Th-230 Th-228 1,6E-01 ± 1E-01 < 9E-02 6,7E-02 ± 3E-02 6,5E-02 ± 3E-02 7,4E-02 ± 4E-02 1,2E-01 ± 4E-02 4,9E-01 ± 2E-01 K-40 < 2E+00 < 1E+00 9,5E-01 ± 3E-01 2,3E+00 ± 1E+00 1,2E+00 ± 3E-01 2,4E+00 ± 7E-01 6,9E+00 ± 2E+00 Be-7 6,7E+01 ± 3E+00 3,9E+01 ± 3E+00 6,2E+01 ± 3E+00 1,7E+02 ± 8E+00 1,4E+01 ± 7E-01 2,0E+02 ± 1E+01 5,5E+02 ± 1E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 5,4E-02 ± 2E-02 < 7E-02 < 3E-02 4,7E-02 ± 3E-02 1,0E-01 ± 6E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 6,7E+01 ± 6E+00 7,2E+01 ± 8E+00 1,4E+02 ± 2E+01 1,9E+02 ± 2E+01 8,9E+01 ± 1E+01 3,3E+02 ± 2E+01 8,9E+02 ± 4E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in specifična analiza H-3 je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN Vzorč. mesto Ljubljana Datum vzor. . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3 8. 2009 - 1. 9. 2009 1 9. 2009 - 5. 10. 2009 5. 10. 2009 - 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) 45,76 38,56 21,48 20,56 42,02 41,18 Letno povprečje (*) Padavine (mm) 168,0 77,0 64,0 93,0 127,0 185,0 Oznaka vzorca RP09PD171 RP09PD181 RP09PD191 RP09PD1A1 RP09PD1B1 RP09PD1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 2,7E-01 ± 1E-01 8,0E-02 ± 4E-02 U-238 3,5E+00 ± 1E+00 < 9E+00 1,1E+01 ± 7E+00 < 4E+00 < 5E+00 8,0E+00 ± 2E+00 2,1E+00 ± 2E+00 Ra-226 < 2E+00 < 3E+00 < 4E+00 < 2E-01 < 2E+00 7,5E-01 ± 6E-01 Pb-210 3,9E+01 ± 3E+00 1,2E+02 ± 9E+00 7,8E+01 ± 6E+00 1,3E+02 ± 7E+00 7,5E+01 ± 4E+00 4,7E+01 ± 7E+00 8,4E+01 ± 1E+01 Ra-228 < 1E+00 < 3E+00 < 4E+00 1,8E+00 ± 1E+00 < 1E+00 2,4E-01 ± 6E-01 Th-230 Th-228 3,5E-01 ± 3E-01 < 8E-01 < 2E+00 9,7E-01 ± 3E-01 3,0E+00 ± 2E+00 4,0E-01 ± 2E-01 7,9E-01 ± 3E-01 K-40 4,5E+00 ± 2E+00 6,1E+00 ± 3E+00 < 2E+01 1,4E+01 ± 7E+00 < 1E+01 < 8E+00 7,1E+00 ± 2E+00 Be-7 4,6E+02 ± 2E+01 1,0E+03 ± 6E+01 6,5E+02 ± 3E+01 8,5E+02 ± 4E+01 8,5E+02 ± 4E+01 4,5E+02 ± 4E+01 7,3E+02 ± 1E+02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-01 < 3E-01 < 1E+00 < 1E-01 < 4E-01 5,2E-02 ± 8E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 1,2E+03 ± 9E+01 1,3E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 8E+01 8,0E+02 ± 9E+01 9,2E+02 ± 7E+01 1,2E+03 ± 1E+02 1,2E+03 ± 1E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in specifična analiza H-3 je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza H-3 (**), preračunane na ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Ljubljana Datum vzor. 1 . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3 8. 2009 - 1. 9. 2009 1 9. 2009 - 5. 10. 2009 5. 10. 2009 - 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (L) Padavine (mm) 45,8 168,0 38,6 77,0 21,5 64,0 20,6 93,0 42,0 127,0 41,2 185,0 Letni used (*) Oznaka vzorca RP09PD171 RP09PD181 RP09PD191 RP09PD1A1 RP09PD1B1 RP09PD1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) Na-22 4,5E-02 ± 2E-02 1,4E-01 ± 4E-02 U-238 5,8E-01 ± 2E-01 < 7E-01 7,3E-01 ± 4E-01 < 3E-01 < 6E-01 1,5E+00 ± 4E-01 3,0E+00 ± 2E+00 Ra-226 < 3E-01 < 2E-01 < 4E-01 < 3E-02 < 3E-01 1,3E+00 ± 7E-01 Pb-210 6,6E+00 ± 5E-01 9,1E+00 ± 7E-01 5,0E+00 ± 4E-01 1,2E+01 ± 6E-01 9,5E+00 ± 5E-01 8,7E+00 ± 1E+00 1,2E+02 ± 3E+00 Ra-228 < 2E-01 < 2E-01 < 2E-01 1,7E-01 ± 1E-01 < 3E-01 3,4E-01 ± 6E-01 Th-230 Th-228 5,9E-02 ± 4E-02 < 6E-02 < 1E-01 9,1E-02 ± 3E-02 3,8E-01 ± 2E-01 7,3E-02 ± 3E-02 1,1E+00 ± 3E-01 K-40 7,5E-01 ± 3E-01 4,7E-01 ± 2E-01 < 1E+00 1,3E+00 ± 7E-01 < 1E+00 < 2E+00 9,4E+00 ± 3E+00 Be-7 7,7E+01 ± 4E+00 7,9E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 2E+00 7,9E+01 ± 4E+00 1,1E+02 ± 5E+00 8,3E+01 ± 7E+00 1,0E+03 ± 2E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 7E-02 < 3E-02 < 1E-01 < 2E-02 < 7E-02 1,0E-01 ± 1E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 H-3 1,9E+02 ± 2E+01 9,6E+01 ± 1E+01 7,5E+01 ± 5E+00 7,4E+01 ± 9E+00 1,2E+02 ± 9E+00 2,1E+02 ± 2E+01 1,7E+03 ± 5E+01 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost useda. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama in specifična analiza H-3 je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. LETO 2009 T - 41 Wsf" 5. PREGLED SPECIFIČNIH ANALIZ H-3 V DEŽEVNICI V LETU 2009 j Specifična analiza H-3 (**) preračunana na KOLIČINO TEKOČIH PADAVIN in ENOTO PRESTREZNE POVRŠINE Vzorč. mesto Krško Brege Dobova Ljubljana Mesec Padavine S pecifičn aktivnost Padavine Specifičn aktivnost Padavine Sp ecifi čna akti vnost Padavine Specifična aktivnost mm kBq/m3 kBq/m2 mm kBq/m3 kBq/m2 mm kBq/m3 kBq/m2 mm kBq/m3 kBq/m2 Januar 127,0 1,5E+00 1,8E-01 127,0 2,2E+00 2,8E-01 119,0 9,9E-01 1,2E-01 89,0 7,5E-01 6,7E-02 Februar 38,3 1,6E+00 6,2E-02 38,0 2,4E+00 9,0E-02 54,0 1,1E+00 6,0E-02 103,0 7,0E-01 7,2E-02 Marec 65,0 1,1E+00 7,4E-02 65,0 2,6E+00 1,7E-01 70,0 1,2E+00 8,5E-02 158,0 8,8E-01 1,4E-01 April 83,1 2,4E+00 2,0E-01 83,0 3,6E+00 3,0E-01 65,0 1,9E+00 1,2E-01 113,0 1,7E+00 1,9E-01 Maj 30,5 1,8E+00 5,4E-02 47,0 3,2E+00 1,5E-01 65,0 1,5E+00 9,6E-02 59,0 1,5E+00 8,9E-02 Junij 153,0 1,1E+00 1,7E-01 132,0 1,5E+00 2,0E-01 115,0 2,0E+00 2,3E-01 170,0 2,0E+00 3,3E-01 Julij 46,2 1,4E+00 6,6E-02 73,0 1,7E+00 1,2E-01 48,4 1,2E+00 5,7E-02 168,0 1,2E+00 1,9E-01 Avgust 65,8 1,1E+00 7,0E-02 119,0 1,3E+00 1,5E-01 151,0 1,1E+00 1,7E-01 77,0 1,3E+00 9,6E-02 September 9,4 1,0E+00 9,7E-03 14,0 1,4E+00 1,9E-02 33,1 1,2E+00 4,0E-02 64,0 1,2E+00 7,5E-02 Oktober 47,8 1,1E+00 5,5E-02 69,0 1,6E+00 1,1E-01 79,7 9,8E-01 7,8E-02 93,0 8,0E-01 7,4E-02 November 120,4 1,4E+00 1,7E-01 91,0 2,9E+00 2,6E-01 105,8 1,2E+00 1,3E-01 127,0 9,2E-01 1,2E-01 December 109,4 8,6E-01 9,5E-02 107,0 2,4E+00 2,6E-01 54,0 6,8E-01 3,7E-02 185,0 1,2E+00 2,1E-01 Letno povprečje (kBq/m3) 1,37E+00 ± 1,2E-01 2,22E+00 ± 2,2E-01 1,25E+00 ± 1,1E-01 1,16E+00 ± 1,1E-01 Celotna vrednost 896 mm 1,2E+00 kBq/m2 965 mm 2,1E+00 kBq/m2 960 mm 1,2E+00 kBq/m2 1406 mm 1,7E+00 kBq/m2 (**) Radiokemijske analize H-3 so bile opravljene na IJS na Odseku F-2. 7/2010 M-38 / M-106 LETO 2009 T - 42/1a •• „ - v •• "Jožef Stefan" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • • Ljubljana 0 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto širša okolica NEK (2,3,4,5) Datum vzor. 28. 12. 2008 - 2. 2. 2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1 . 6. 2009 - 1 . 7. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm 108,8 127,0 79,6 38,2 88,8 65,0 56,7 83,1 76,4 38,7 45,9 142,5 Polletna vsota Polletni used (*) Oznaka vzorca K09PV211 K09PV221 K09PV231 K09PV241 K09PV251 K09PV261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 U-238 4,3E-01 ± 2E-01 < 5E-01 4,3E-01 ± 4E-01 2,1E+ 00 ± 2E+00 Ra-226 < 3E-01 4,3E-01 ± 3E-01 8,9E-02 ± 7E-02 < 8E-02 5,2E-01 ± 4E-01 2,6E+00 ± 2E+00 Pb-210 8,2E-01 ± 1E-01 1,7E+00 ± 4E-01 5,3E+00 ± 6E-01 1,1E+ 01 ± 8E-01 5,7E+00 ± 6E-01 6,8E+00 ± 5E-01 3,1E+01 ± 1E+ 00 1,5E+ 02 ± 6E+00 Ra-228 < 1E-01 7,0E-02 ± 5E-02 5,9E-02 ± 4E-02 9,0E-02 ± 4E-02 < 2E-01 2,2E-01 ± 2E-01 1,1E+00 ± 8E-01 Th-230 Th-228 3,9E-02 ± 1E-02 3,3E-01 ± 3E-02 3,6E-02 ± 3E-02 2,1E-01 ± 2E-02 5,3E-02 ± 2E-02 5,9E-02 ± 2E-02 7,3E-01 ± 5E-02 3,6E+00 ± 3E-01 K-40 6,9E-01 ± 3E-01 < 4E-01 2,6E-01 ± 2E-01 4,8E-01 ± 1E-01 4,7E-01 ± 2E-01 < 9E-01 1,9E+ 00 ± 7E-01 9,5E+00 ± 4E+00 Be-7 2,1E+00 ± 2E-01 1,0E+01 ± 5E-01 4,9E+01 ± 2E+00 1,1E+ 02 ± 5E+00 4,3E+01 ± 2E+00 4,4E+01 ± 2E+00 2,6E+02 ± 7E+00 1,3E+ 03 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 4E-02 5,1E-02 ± 1E-02 5,7E-02 ± 2E-02 4,1E-02 ± 3E-02 1,5E-01 ± 4E-02 7,4E-01 ± 2E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. LETO 2009 T - 42/1b _ •• "J^Stefan" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • • Ljubljana V Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto širša okolica NEK (2,3,4,5) Datum vzor. Kol. vzorca (g) Padavine (mm) Oznaka vzorca 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 101,3 59,6 K09PV271 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 158,2 92,4 K09PV281 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 129,3 11,7 K09PV291 5. 10. 2009 - 2. 11. 2009 138,2 58,4 K09PV2A1 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 50,8 105,7 K09PV2B1 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 56,1 108,2 K09PV2C1 Letna vsota Letni used (*) IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 3,1E+00 ± 6E-01 4,7E-02 ± 2E-02 3,5E-01 ± 2E-01 1,7E+01 ± 9E-01 < 5E-02 6,0E+00 ± 6E-01 7,0E-01 ± 7E-02 < 6E-01 2,6E+01 ± 1E+00 < 2E-02 7,1E+00 ± 7E-01 < 1E-01 1,7E-01 ± 3E-02 < 3E-01 3,6E+01 ± 2E+00 < 4E-02 < 8E-01 3,1E+00 ± 6E-01 5,9E-02 ± 3E-02 2,0E-01 ± 3E-02 5,1E-01 ± 2E-01 2,2E+01 ± 1E+00 5,2E-02 ± 4E-02 < 9E-02 2,0E+00 ± 1E-01 < 4E-02 1,1E-02 ± 6E-03 1,3E+ 01 ± 6E-01 7,0E-01 ± 5E-01 1,4E+00 ± 6E-01 3,7E-02 ± 3E-02 9,8E-02 ± 2E-02 < 3E-01 1,0E+01 ± 5E-01 8,8E-03 ± 7E-03 4,8E-01 ± 4E-01 1,2E+ 00 ± 8E-01 5,4E+01 ± 2E+00 3,1E-01 ± 2E-01 2,0E+00 ± 1E-01 2,8E+ 00 ± 9E-01 3,8E+02 ± 7E+00 1,6E-01 ± 6E-02 2,4E+00 ± 2E+00 6,1E+00 ± 4E+00 2,7E+02 ± 1E+01 1,6E+ 00 ± 9E-01 9,8E+00 ± 5E-01 1,4E+01 ± 4E+00 1,9E+03 ± 4E+01 7,8E-01 ± 3E-01 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto širša okolica NEK (6) Datum vzor. 28. 12. 2008 - 2. 2. 2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm 19,2 119,0 28,1 54,0 33,8 70,0 19,3 65,0 16,4 65,0 10,2 115,0 Polletna vsota Polletni used (*) Oznaka vzorca K09PV2611 K09PV2621 K09PV2631 K09PV2641 K09PV2651 K09PV2661 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 < 7E-02 < 5E-02 < 2E-01 U-238 < 2E+00 < 2E+00 < 1E+ 00 5,2E-01 ± 4E-01 4,9E-01 ± 3E-01 < 1E+ 00 1,0E+ 00 ± 2E+00 5,0E+00 ± 1E+ 01 Ra-226 < 1E+00 < 7E-01 4,5E-01 ± 3E-01 3,6E-01 ± 1E-01 8,1E-01 ± 1E+ 00 4,0E+00 ± 5E+00 Pb-210 9,7E-01 ± 6E-01 1,9E+00 ± 9E-01 3,3E+00 ± 6E-01 1,3E+ 01 ± 9E-01 6,8E+00 ± 7E-01 6,8E+00 ± 7E-01 3,2E+01 ± 2E+00 1,6E+ 02 ± 9E+00 Ra-228 < 5E-01 < 5E-01 1,5E-01 ± 9E-02 < 2E-01 1,1E-01 ± 7E-02 2,6E-01 ± 5E-01 1,3E+ 00 ± 2E+00 Th-230 Th-228 8,4E-02 ± 4E-02 3,4E-01 ± 7E-02 < 2E-01 7,5E-02 ± 3E-02 5,8E-02 ± 4E-02 1,1E-01 ± 2E-02 6,7E-01 ± 1E-01 3,3E+00 ± 7E-01 K-40 < 3E+00 < 9E-01 < 2E+00 7,5E-01 ± 3E-01 7,5E-01 ± 2E+00 3,7E+00 ± 1E+ 01 Be-7 4,7E-01 ± 3E-01 5,3E+00 ± 6E-01 3,6E+01 ± 2E+00 1,0E+ 02 ± 5E+00 5,3E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 1E+00 2,2E+02 ± 6E+00 1,1E+03 ± 3E+01 Cs-134 Cs-137 < 1E-01 < 9E-02 4,9E-02 ± 2E-02 7,0E-02 ± 3E-02 1,2E-01 ± 1E-01 6,0E-01 ± 5E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. LETO 2009 T - 42/2b Sstefan- 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE ### SlS Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto širša okolica NEK (6) Datum vzor. 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5. 10. 2009 - 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm) 32,8 48,4 40,5 151,0 26,3 33,1 29,7 79,7 17 105,8 12,7 54,0 Letna vsota Letni used (*) Oznaka vzorca K09PV2671 K09PV2681 K09PV2691 K09PV26A1 K09PV26B1 K09PV26C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 < 5E-02 < 2E-01 U-238 4,6E-01 ± 4E-01 < 2E+ 00 < 1E+ 00 < 7E-01 1,5E+ 00 ± 3E+00 7,3E+00 ± 1E+ 01 Ra-226 2,2E-01 ± 1E-01 1,1E+00 ± 8E-01 < 2E-01 < 8E-01 2,1E+00 ± 1E+ 00 1,1E+01 ± 7E+00 Pb-210 3,6E+00 ± 4E-01 6,5E+00 ± 8E-01 6,2E+00 ± 6E-01 3,5E+00 ± 7E-01 1,9E+ 00 ± 4E-01 < 1E+ 00 5,4E+01 ± 2E+00 2,7E+02 ± 1E+ 01 Ra-228 < 5E-01 1,7E-01 ± 1E-01 < 4E-01 1,9E-01 ± 1E-01 < 3E-01 1,6E-01 ± 1E-01 7,8E-01 ± 7E-01 3,9E+00 ± 3E+00 Th-230 Th-228 1,2E-01 ± 6E-02 7,1E-01 ± 8E-02 1,7E-01 ± 7E-02 1,8E-01 ± 5E-02 < 2E-01 5,0E-02 ± 4E-02 1,9E+ 00 ± 2E-01 9,4E+00 ± 1E+ 00 K-40 < 2E+ 00 < 1E+ 00 8,2E-01 ± 5E-01 1,6E+ 00 ± 3E+00 7,8E+00 ± 1E+ 01 Be-7 1,3E+01 ± 8E-01 2,1E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 1,5E+01 ± 9E-01 9,8E+ 00 ± 8E-01 5,0E+00 ± 3E-01 3,1E+02 ± 7E+00 1,6E+ 03 ± 3E+01 Cs-134 Cs-137 < 7E-02 < 1E-01 1,2E-01 ± 1E-01 6,0E-01 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto ožja okolica NEK (mesta 1,7,8) Datum vzor. 28. 12. 2008 - 2. 2. 2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1 . 6. 2009 - 1 . 7. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm 69,5 127,0 75 8,3 84,8 65,0 48,6 83,1 58,3 30,5 28,6 153,0 Polletna vsota Polletni used (*) Oznaka vzorca K09PV311 K09PV321 K09PV331 K09PV341 K09PV351 K09PV361 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 U-238 2,6E-01 ± 1E-01 < 2E-01 4,6E-01 ± 2E-01 7,2E-01 ± 2E-01 3,6E+00 ± 1E+ 00 Ra-226 1,6E-01 ± 1E-01 < 7E-02 4,3E-01 ± 3E-01 2,3E-01 ± 9E-02 1,0E-01 ± 5E-02 9,2E-01 ± 3E-01 4,6E+00 ± 2E+00 Pb-210 5,5E-01 ± 3E-01 2,0E+00 ± 4E-01 3,6E+00 ± 5E-01 1,0E+ 01 ± 8E-01 5,4E+00 ± 4E-01 5,4E+00 ± 3E-01 2,7E+01 ± 1E+ 00 1,3E+ 02 ± 6E+00 Ra-228 < 3E-01 8,7E-02 ± 7E-02 5,2E-02 ± 4E-02 1,0E-01 ± 4E-02 < 8E-02 2,4E-01 ± 2E-01 1,2E+ 00 ± 1E+ 00 Th-230 Th-228 6,5E-02 ± 3E-02 4,3E-02 ± 2E-02 5,2E-02 ± 2E-02 2,1E-01 ± 3E-02 6,6E-02 ± 3E-02 6,9E-02 ± 1E-02 5,1E-01 ± 6E-02 2,5E+00 ± 3E-01 K-40 < 5E-01 < 7E-01 < 6E-01 8,0E-01 ± 6E-01 3,6E-01 ± 2E-01 2,3E-01 ± 1E-01 1,4E+ 00 ± 9E-01 7,0E+00 ± 5E+00 Be-7 1,6E+00 ± 2E-01 8,7E+00 ± 4E-01 4,0E+01 ± 2E+00 9,6E+01 ± 5E+00 4,4E+01 ± 2E+00 3,0E+01 ± 1E+00 2,2E+02 ± 6E+00 1,1E+03 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 < 5E-02 2,7E-02 ± 1E-02 < 5E-02 3,5E-02 ± 2E-02 1,8E-02 ± 6E-03 8,1E-02 ± 5E-02 4,0E-01 ± 3E-01 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Institut LETO 2009 T - 42/3b ^jf"" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto ožja okolica NEK (mesta 1,7,8) Datum vzor. 1. 7. 2009 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5. 1 0. 2009 - 2 . 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm) 66,4 46,2 105,2 65,8 95 9,4 105,7 47,8 50,2 120,4 41 109,4 Letna vsota Letni used (*) Oznaka vzorca K09PV371 K09PV381 K09PV391 K09PV3A1 K09PV3B1 K09PV3C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 U-238 < 2E-01 < 5E-01 < 5E-01 < 5E-01 7,2E-01 ± 6E-01 3,6E+00 ± 3E+00 Ra-226 1,5E-01 ± 5E-02 2,8E-01 ± 1E-01 < 9E-01 < 1E-01 < 1E+ 00 1,4E+ 00 ± 9E-01 6,8E+00 ± 5E+00 Pb-210 2,7E+00 ± 2E-01 4,9E+00 ± 3E-01 5,9E+00 ± 4E-01 3,5E+00 ± 4E-01 2,1E+00 ± 4E-01 1,5E+00 ± 3E-01 4,8E+01 ± 1E+ 00 2,4E+02 ± 7E+00 Ra-228 < 1E-01 < 9E-02 9,8E-02 ± 7E-02 1,8E-01 ± 1E-01 < 1E-01 5,2E-01 ± 3E-01 2,6E+00 ± 1E+ 00 Th-230 Th-228 2,7E-02 ± 2E-02 2,9E-01 ± 2E-02 1,7E-01 ± 5E-02 1,4E-01 ± 3E-02 5,9E-02 ± 2E-02 < 9E-02 1,2E+ 00 ± 1E-01 6,0E+00 ± 5E-01 K-40 1,1E+ 00 ± 7E-01 < 2E+ 00 5,6E-01 ± 4E-01 < 5E-01 3,0E+00 ± 2E+00 1,5E+ 01 ± 8E+00 Be-7 1,3E+ 01 ± 7E-01 1,8E+01 ± 9E-01 2,5E+01 ± 1E+00 1,9E+01 ± 9E-01 1,1E+ 01 ± 6E-01 6,1E+00 ± 4E-01 3,1E+02 ± 6E+00 1,6E+ 03 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 5E-02 < 4E-02 < 3E-02 8,1E-02 ± 7E-02 4,0E-01 ± 3E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • • Ljubljana 0 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 28 12. 2008 2. 2. 2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1 . 4 . 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm) 19,3 89,0 20,9 103,0 40,6 158,0 21 113,0 26,9 59,0 8,8 170,0 Polletna vsota Polletni used Oznaka vzorca L09PV111 L09PV121 L09PV131 L09PV141 L09PV151 L09PV161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 U-238 7,3E-01 ± 5E-01 < 9E-01 < 6E-01 < 6E-01 < 1E+ 00 < 2E-01 7,3E-01 ± 1E+ 00 3,7E+00 ± 6E+00 Ra-226 2,9E-01 ± 2E-01 < 8E-01 < 5E-01 3,0E-01 ± 2E-01 2,5E-01 ± 1E-01 8,4E-01 ± 6E-01 4,2E+00 ± 3E+00 Pb-210 < 8E-01 1,7E+00 ± 5E-01 3,5E+00 ± 6E-01 9,4E+00 ± 9E-01 5,7E+ 00 ± 7E-01 6,7E+00 ± 3E-01 2,7E+01 ± 2E+00 1,4E+ 02 ± 8E+00 Ra-228 < 3E-01 2,8E-01 ± 2E-01 3,5E-01 ± 2E-01 < 4E-01 1,1E-01 ± 9E-02 6,5E-02 ± 5E-02 8,1E-01 ± 5E-01 4,1E+ 00 ± 2E+00 Th-230 Th-228 9,4E-02 ± 6E-02 < 1E-01 < 6E-01 8,6E-02 ± 4E-02 6,8E-02 ± 4E-02 6,5E-02 ± 2E-02 3,1E-01 ± 4E-01 1,6E+ 00 ± 2E+00 K-40 < 9E-01 4,6E-01 ± 3E-01 < 2E+00 < 9E-01 < 6E-01 < 3E+00 4,6E-01 ± 2E+00 2,3E+00 ± 1E+ 01 Be-7 1,4E+00 ± 4E-01 6,9E+00 ± 5E-01 4,6E+01 ± 3E+00 8,1E+01 ± 7E+00 3,5E+01 ± 2E+00 3,1E+ 01 ± 2E+00 2,0E+02 ± 8E+00 1,0E+ 03 ± 4E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E-01 < 8E-02 6,9E-02 ± 6E-02 < 9E-02 3,9E-02 ± 2E-02 3,2E-02 ± 2E-02 1,4E-01 ± 1E-01 7,0E-01 ± 6E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Institut LETO 2009 T - 42/4b Luofefan" 6. SUHI USED - VAZELINSKE PLOŠČE • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Ljubljana IJS Datum vzor. 1 . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1 . 9. 2009 - 5. 10. 2009 5. 10. 2009 - 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (g) Padavine (mm) 18 168,0 25,7 77,0 28,4 64,0 29,7 93,0 18 127,0 10,8 185,0 Letna vsota Letni used Oznaka vzorca L09PV171 L09PV181 L09PV191 L09PV1A1 L09PV1B1 L09PV1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (B q/to2) Na-22 U-238 < 3E+00 < 1E+ 00 < 1E+ 00 < 1E+ 00 4,5E-01 ± 3E-01 3,4E-01 ± 2E-01 1,5E+ 00 ± 3E+00 7,6E+00 ± 1E+ 01 Ra-226 4,2E-01 ± 1E-01 < 4E-01 < 4E-01 1,3E+ 00 ± 7E-01 6,3E+00 ± 4E+00 Pb-210 3,8E+00 ± 5E-01 5,8E+00 ± 9E-01 8,3E+00 ± 8E-01 4,6E+00 ± 8E-01 6,1E+00 ± 6E-01 7,4E-01 ± 2E-01 5,6E+01 ± 2E+00 2,8E+02 ± 1E+ 01 Ra-228 < 5E-01 < 4E-01 1,2E-01 ± 9E-02 < 3E-01 9,3E-01 ± 6E-01 4,6E+00 ± 3E+00 Th-230 Th-228 < 5E-02 2,7E-01 ± 9E-02 2,6E-01 ± 2E-01 < 6E-02 < 2E-01 9,2E-02 ± 5E-02 9,4E-01 ± 5E-01 4,7E+00 ± 2E+00 K-40 < 1E+00 < 2E+ 00 4,6E-01 ± 3E+00 2,3E+00 ± 1E+ 01 Be-7 2,2E+01 ± 1E+00 1,7E+01 ± 9E-01 3,5E+01 ± 2E+00 3,1E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 2E+00 6,1E+00 ± 6E-01 3,5E+02 ± 9E+00 1,7E+ 03 ± 5E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E-02 < 1E-01 < 5E-02 3,6E-02 ± 2E-02 1,8E-01 ± 2E-01 8,8E-01 ± 8E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Ocena je narejena ob upoštevanju 20-odstotnega zbiralnega izkoristka vazelinskih plošč. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. 7. ZRAK I-131 V ZRAKU AEROSOLI Specifična analiza I-131 v zraku (aerosolni, atomarni, CH3I) (**) Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Stara vas Leskovec Brege Vihre Gornji Lenart Libna Datum vzor. Volumen prečrpanega zraka v/ m3 in specifična aktivnost sa/ (Bq/m3) od do V SA V SA V SA V SA V SA V SA V SA 28. 12. 2008 19. 1. 2009 1989,5 < 3E-05 1738,7 < 5E-05 1679,4 < 6E-05 1176,2 < 7E-05 1312,6 < 5E-05 1578,1 < 5E-05 1756,6 < 6E-05 19. 1. 2009 2. 2. 2009 1255,7 < 2E-05 1108,0 < 2E-05 1000,6 < 5E-05 1114,4 < 8E-05 945,8 < 6E-05 1123,1 < 8E-05 1158,3 < 8E-05 2. 2. 2009 16. 2. 2009 1080,3 < 3E-05 1103,9 < 1E-04 1211,7 < 3E-05 1081,5 < 8E-05 947,7 < 1E-04 1210,2 < 8E-05 1163,3 < 8E-05 16. 2. 2009 3. 3. 2009 1068,9 < 9E-05 1161,7 < 5E-05 1144,1 < 1E-04 1051,5 < 1E-04 1107,1 < 1E-04 1177,8 < 5E-05 1178,0 < 3E-05 2. 3. 2009 16. 3. 2009 1032,4 < 5E-05 1092,2 < 6E-05 1199,0 < 1E-04 1149,4 < 3E-05 1207,1 < 3E-05 1215,0 < 1E-04 1169,7 < 3E-05 16. 3. 2009 1. 4. 2009 1320,1 < 4E-05 1314,8 < 8E-05 1212,6 < 6E-05 1206,6 < 8E-05 1366,7 < 4E-05 1357,0 < 6E-05 1458,6 < 1E-04 1. 4. 2009 16. 4. 2009 1097,4 < 4E-05 1170,8 < 2E-05 1261,5 < 4E-05 1270,4 < 3E-05 1308,7 < 5E-05 1282,4 < 6E-05 1224,6 < 1E-04 16. 4. 2009 4. 5. 2009 1444,3 < 5E-05 1368,2 < 5E-05 1658,0 < 4E-05 1423,5 < 4E-05 1427,6 < 2E-05 1540,2 < 2E-05 1518,1 < 5E-05 4. 5. 2009 18. 5. 2009 952,4 < 7E-05 1138,4 < 5E-05 1261,7 < 1E-04 1064,6 < 5E-05 1202,3 < 7E-05 1192,9 < 3E-05 1088,1 < 2E-05 18. 5. 2009 1. 6. 2009 1084,5 < 9E-05 1184,4 < 6E-05 1139,6 < 7E-05 1211,7 < 3E-05 1194,6 < 3E-05 1157,0 < 2E-05 1095,1 < 9E-05 1. 6. 2009 16. 6. 2009 1114,3 < 5E-05 1080,1 < 6E-05 1242,3 < 4E-05 1223,8 < 7E-05 1179,3 < 7E-05 11060,2 < 8E-05 1072,0 < 8E-05 16. 6. 2009 1. 7. 2009 1113,5 < 4E-05 1275,0 < 8E-05 967,4 < 8E-05 1247,0 < 5E-05 1187,6 < 3E-05 1121,5 < 7E-05 1375,5 < 1E-04 1. 7. 2009 16. 7. 2009 1165,6 < 5E-05 1209,1 < 7E-05 1155,7 < 5E-05 1224,8 < 9E-05 1054,9 < 8E-05 1313,7 < 1E-04 1338,8 < 3E-05 16. 7. 2009 3. 8. 2009 1909,7 < 2E-05 1231,5 < 5E-05 1189,5 < 1E-04 1605,3 < 6E-05 1306,2 < 6E-05 1482,4 < 6E-05 1564,5 < 4E-05 3. 8. 2009 17. 8. 2009 1326,3 < 5E-05 989,4 < 5E-05 1103,7 < 3E-05 1101,9 < 8E-05 1007,2 < 6E-05 1223,3 < 4E-05 1274,9 < 3E-05 17. 8. 2009 1. 9. 2009 1503,9 < 2E-05 1189,2 < 5E-05 1198,7 < 5E-05 1256,5 < 7E-05 1175,5 < 5E-05 1244,7 < 7E-05 1467,7 < 2E-05 1. 9. 2009 16. 9. 2009 1397,7 < 7E-05 1259,7 < 5E-05 1312,0 < 4E-05 1093,7 < 1E-04 1334,5 < 4E-05 1230,2 < 3E-05 1252,1 < 6E-05 16. 9. 2009 5. 10. 2009 1904,7 < 4E-05 1495,5 < 5E-05 1573,7 < 5E-05 1602,4 < 2E-05 1410,4 < 3E-05 1589,7 < 4E-05 1669,5 < 4E-05 5. 10. 2009 19. 10. 2009 1107,8 < 4E-05 1205,8 < 7E-05 693,2 < 1E-04 1027,2 < 1E-04 1140,7 < 4E-05 1146,0 < 5E-05 1182,2 < 4E-05 19. 10. 2009 2. 11. 2009 1194,5 < 5E-05 1228,5 < 3E-05 833,1 < 1E-04 1080,2 < 5E-05 1086,1 < 4E-05 1177,2 < 2E-05 1127,5 < 5E-05 2. 11. 2009 16. 11. 2009 1112,7 < 1E-04 1089,8 < 4E-05 1139,5 < 6E-05 1099,7 < 6E-05 1144,6 < 4E-05 1242,3 < 4E-05 1258,3 < 2E-05 16. 11. 2009 1. 12. 2009 1240,2 < 4E-05 1323,4 < 4E-05 1104,5 < 5E-05 1098,2 < 6E-05 1184,2 < 8E-05 1378,3 < 1E-04 1286,7 < 4E-05 1. 12. 2009 16. 12. 2009 1237,7 < 5E-05 1255,1 < 1E-04 1115,5 < 2E-04 1143,9 < 7E-05 1097,6 < 6E-05 1313,9 < 3E-05 1251,2 < 1E-04 16. 12. 2009 29. 12. 2009 1137,1 < 1E-04 462,2 < 1E-04 1065,3 < 5E-05 1029,2 < 9E-05 1079,6 < 4E-05 995,4 < 7E-05 1087,1 < 3E-05 (**) Specifična analiza I-131je bila opravljena z visokoločljivostno spektrometrijo gama na IJS na Odseku F-2. Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Datum vzor. 28. 12. 2008 _ 2. 2. 2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1.4. 2009 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1. 6. 2009 1.7.2009 Kol. vzorca (m3) 13671,96 10787,74 11624,8 12717,65 10916,46 11625,59 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE11S K09AE12S K09AE13S K09AE14S K09AE15S K09AE16S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 1,7E-06 ± 7E-07 2,9E-07 ± 3E-07 U-238 < 3E-05 < 2E-05 < 2E-05 < 1E-04 < 1E-05 Ra-226 Pb-210 1,3E-03 ± 8E-05 4,7E-04 ± 4E-05 3,0E-04 ± 3E-05 6,7E-04 ± 3E-05 6,8E-04 ± 5E-05 5,2E-04 ± 4E-05 6,5E-04 ± 1E-04 Ra-228 9,9E-06 ± 5E-06 < 2E-05 6,9E-06 ± 5E-06 2,8E-06 ± 3E-06 Th-230 Th-228 < 3E-06 < 4E-06 < 4E-06 2,0E-06 ± 1E-06 < 5E-06 3,3E-07 ± 9E-07 K-40 < 2E-04 < 3E-05 Be-7 2,9E-03 ± 1E-04 2,5E-03 ± 2E-04 3,1E-03 ± 2E-04 6,6E-03 ± 3E-04 6,6E-03 ± 4E-04 6,2E-03 ± 3E-04 4,6E-03 ± 8E-04 Cs-134 Cs-137 2,5E-06 ± 8E-07 < 3E-06 < 3E-06 1,8E-06 ± 8E-07 < 5E-06 2,4E-06 ± 2E-06 1,1E-06 ± 7E-07 Co-58 5,2E-06 ± 9E-07 8,6E-07 ± 9E-07 Co-60 1,6E-06 ± 5E-07 2,7E-07 ± 3E-07 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 00 Institut LETO 2009 T - 44b JjSf"" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • si°venija Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Datum vzor. 1 .7.2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2.11.2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1 . 1 2. 2009 - 29. 1 2. 2009 Kol. vzorca (m3) 12757,25 10740,5 13311,32 10313,6 10670,58 10062,46 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE17S K09AE18S K09AE19S K09AE1AS K09AE1BS K09AE1CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 1,5E-07 ± 1E-07 U-238 < 1E-05 1,9E-05 ± 1E-05 < 2E-05 < 2E-05 1,8E-05 ± 1E-05 5,3E-05 ± 1E-05 7,5E-06 ± 6E-06 Ra-226 < 7E-05 < 4E-06 Pb-210 6,0E-04 ± 3E-05 7,1E-04 ± 4E-05 9,4E-04 ± 2E-04 7,3E-04 ± 5E-05 8,1E-04 ± 8E-05 8,5E-04 ± 8E-05 7,1E-04 ± 7E-05 Ra-228 < 3E-06 < 5E-06 < 9E-06 1,4E-06 ± 1E-06 Th-230 1,4E-04 ± 1E-04 1,1E-05 ± 1E-05 Th-228 < 3E-06 < 3E-06 3,2E-06 ± 2E-06 < 6E-06 < 6E-06 4,3E-07 ± 7E-07 K-40 < 1E-05 Be-7 6,2E-03 ± 4E-04 5,7E-03 ± 3E-04 4,6E-03 ± 2E-04 3,5E-03 ± 2E-04 2,8E-03 ± 4E-04 2,3E-03 ± 1E-04 4,4E-03 ± 5E-04 Cs-134 Cs-137 < 1E-06 < 1E-06 < 2E-06 < 3E-06 2,0E-06 ± 2E-06 1,7E-06 ± 7E-07 8,7E-07 ± 4E-07 Co-58 4,3E-07 ± 4E-07 Co-60 1,3E-07 ± 1E-07 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Stara vas Datum vzor. 28. 12. 2008 _ 2. 2. 2009 2 2. 2009 - 2. 3. 2009 2 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1.6.2009 1. 6. 2009 - 1.7.2009 Kol. vzorca (m3) 13369,01 10484,02 11309,3 12460,61 10519,98 11341,88 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE21S K09AE22S K09AE23S K09AE24S K09AE25S K09AE26S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 < 1E-04 < 4E-05 < 2E-05 3,0E-05 ± 2E-05 2,8E-05 ± 1E-05 9,6E-06 ± 1E-05 Ra-226 < 5E-05 < 8E-05 < 9E-06 Pb-210 1,2E-03 ± 9E-05 4,5E-04 ± 4E-05 3,4E-04 ± 2E-05 5,8E-04 ± 5E-05 6,8E-04 ± 8E-05 4,6E-04 ± 4E-05 6,1E-04 ± 1E-04 Ra-228 < 9E-06 7,0E-06 ± 5E-06 < 6E-06 1,2E-06 ± 1E-06 Th-230 < 4E-04 < 4E-05 Th-228 < 9E-06 < 5E-06 < 4E-06 < 3E-06 < 1E-06 K-40 Be-7 2,9E-03 ± 1E-04 2,5E-03 ± 2E-04 3,4E-03 ± 2E-04 6,1E-03 ± 5E-04 6,5E-03 ± 3E-04 6,4E-03 ± 3E-04 4,7E-03 ± 8E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-06 < 3E-06 < 1E-06 < 3E-06 < 2E-06 < 5E-06 < 7E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. #0 Institut LETO 2009 T - 45b ••. jJUjT11" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Stara vas Datum vzor. 1 . 7. 2009 - 3. 8. 2009 3 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2.11.2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1 . 1 2. 2009 - 29. 1 2. 2009 Kol. vzorca (m3) 11972,28 10527,8 12751,45 10475,83 10835,44 7808,28 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE27S K09AE28S K09AE29S K09AE2AS K09AE2BS K09AE2CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 < 2E-05 < 3E-05 < 5E-05 < 2E-05 < 2E-05 4,8E-06 ± 8E-06 Ra-226 < 5E-06 Pb-210 6,2E-04 ± 3E-05 7,7E-04 ± 4E-05 1,2E-03 ± 6E-05 1,1E-03 ± 2E-04 7,9E-04 ± 6E-05 9,2E-04 ± 7E-05 7,6E-04 ± 8E-05 Ra-228 < 6E-06 < 1E-05 < 1E-05 < 1E-05 5,8E-07 ± 1E-06 Th-230 < 2E-05 Th-228 < 3E-06 2,6E-06 ± 2E-06 < 7E-06 < 7E-06 2,2E-07 ± 8E-07 K-40 < 2E-04 < 1E-05 Be-7 6,7E-03 ± 3E-04 6,3E-03 ± 3E-04 5,4E-03 ± 3E-04 3,7E-03 ± 2E-04 3,2E-03 ± 3E-04 2,1E-03 ± 1E-04 4,6E-03 ± 5E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 1E-06 < 7E-07 2,9E-06 ± 2E-06 < 2E-06 2,8E-06 ± 2E-06 4,8E-07 ± 5E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Leskovec Datum vzor. 28 12. 2008 _ 2. 2. 2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1.4. 2009 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1.6.2009 1. 6. 2009 1.7.2009 Kol. vzorca (m3) 13609,27 10686,71 11521,59 12651,75 10749,14 10798,01 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE31S K09AE32S K09AE33S K09AE34S K09AE35S K09AE36S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 1,4E-06 ± 1E-06 1,9E-06 ± 1E-06 5,5E-07 ± 4E-07 U-238 < 1E-05 < 5E-05 < 3E-05 1,6E-05 ± 1E-05 < 3E-05 2,5E-05 ± 9E-06 6,7E-06 ± 7E-06 Ra-226 < 5E-05 < 8E-05 < 9E-06 Pb-210 1,2E-03 ± 6E-05 4,7E-04 ± 3E-05 3,4E-04 ± 3E-05 5,6E-04 ± 6E-05 7,0E-04 ± 5E-05 4,8E-04 ± 4E-05 6,2E-04 ± 1E-04 Ra-228 < 6E-06 < 5E-06 < 1E-05 < 1E-05 < 2E-06 Th-230 Th-228 < 3E-06 < 5E-06 < 5E-06 < 4E-06 < 6E-06 < 9E-06 < 1E-06 K-40 Be-7 3,1E-03 ± 2E-04 2,6E-03 ± 1E-04 3,5E-03 ± 2E-04 6,4E-03 ± 3E-04 6,6E-03 ± 3E-04 6,4E-03 ± 4E-04 4,8E-03 ± 8E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 3,1E-06 ± 7E-07 < 1E-06 3,0E-06 ± 2E-06 1,3E-06 ± 8E-07 < 2E-06 2,8E-06 ± 2E-06 1,7E-06 ± 6E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. •9 Institut LETO 2009 T - 46b •• "Jožef stefan" „ 9 9 Ljubljana 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Leskovec Datum vzor. 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2. 11. 2009 2. 11.2009 - ######### 1 . 1 2. 2009 - 29. 1 2. 2009 Kol. vzorca (m3) 11546,87 11064,54 12885,14 7329,61 5312,17 10639,13 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE37S K09AE38S K09AE39S K09AE3AS K09AE3BS K09AE3CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 < 7E-06 2,7E-07 ± 4E-07 U-238 1,5E-05 ± 8E-06 < 5E-05 1,7E-05 ± 1E-05 < 5E-05 < 2E-05 6,0E-06 ± 5E-06 Ra-226 < 5E-06 Pb-210 5,7E-04 ± 3E-05 8,1E-04 ± 7E-05 9,7E-04 ± 7E-05 8,3E-04 ± 7E-05 8,1E-04 ± 4E-05 7,0E-04 ± 6E-05 7,0E-04 ± 7E-05 Ra-228 < 5E-06 < 1E-05 < 2E-05 < 9E-06 < 2E-06 Th-230 Th-228 < 5E-06 < 4E-06 < 8E-07 K-40 < 3E-04 < 2E-05 Be-7 6,5E-03 ± 3E-04 6,3E-03 ± 4E-04 5,3E-03 ± 5E-04 4,2E-03 ± 2E-04 1,8E-03 ± 9E-05 2,5E-03 ± 1E-04 4,6E-03 ± 5E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E-06 < 2E-06 1,6E-06 ± 1E-06 < 1E-06 < 3E-06 3,5E-06 ± 2E-06 1,3E-06 ± 4E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 28. 12. 2008 _ 2. 2. 2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1.6.2009 1 . 6. 2009 - 1.7.2009 Kol. vzorca (m3) 10590,99 9714,36 9965,79 11293,28 9588,02 10237,26 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE41S K09AE42S K09AE43S K09AE44S K09AE45S K09AE46S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 2,3E-06 ± 1E-06 3,8E-07 ± 4E-07 U-238 3,9E-05 ± 2E-05 < 5E-05 3,3E-05 ± 2E-05 < 3E-05 1,2E-05 ± 8E-06 Ra-226 < 8E-05 < 8E-05 < 1E-05 Pb-210 1,2E-03 ± 8E-05 5,5E-04 ± 4E-05 3,6E-04 ± 7E-05 5,6E-04 ± 4E-05 7,3E-04 ± 7E-05 4,9E-04 ± 4E-05 6,4E-04 ± 1E-04 Ra-228 < 1E-05 < 8E-06 < 1E-06 Th-230 < 3E-04 < 3E-05 Th-228 < 6E-06 < 4E-06 < 4E-06 3,4E-06 ± 2E-06 < 4E-06 5,7E-07 ± 1E-06 K-40 Be-7 3,1E-03 ± 2E-04 2,5E-03 ± 1E-04 3,5E-03 ± 2E-04 6,3E-03 ± 5E-04 6,5E-03 ± 3E-04 6,3E-03 ± 3E-04 4,7E-03 ± 8E-04 Cs-134 Cs-137 2,1E-06 ± 1E-06 3,2E-06 ± 2E-06 < 2E-05 < 3E-06 < 3E-06 < 3E-06 8,9E-07 ± 2E-06 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 47b "stetan- 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) Si0jal Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Brege Datum vzor. 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1 12. 2009 - 29. 1 2. 2009 Kol. vzorca (m3) 12989,96 11445,96 12633,41 10502,76 11329,34 10780,92 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE47S K09AE48S K09AE49S K09AE4AS K09AE4BS K09AE4CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 1,0E-06 ± 8E-07 2,8E-07 ± 2E-07 U-238 < 2E-05 2,0E-05 ± 1E-05 1,5E-05 ± 1E-05 < 2E-05 < 4E-05 8,9E-06 ± 5E-06 Ra-226 < 1E-04 < 9E-06 Pb-210 7,1E-04 ± 4E-05 1,0E-03 ± 6E-05 1,2E-03 ± 2E-04 8,5E-04 ± 4E-05 1,1E-03 ± 1E-04 9,1E-04 ± 5E-05 8,0E-04 ± 8E-05 Ra-228 < 9E-06 5,9E-06 ± 4E-06 < 8E-06 < 1E-05 4,9E-07 ± 1E-06 Th-230 1,4E-04 ± 1E-04 1,2E-05 ± 2E-05 Th-228 < 4E-06 < 4E-06 < 5E-06 < 4E-06 2,9E-07 ± 7E-07 K-40 Be-7 6,7E-03 ± 3E-04 6,7E-03 ± 3E-04 4,8E-03 ± 5E-04 3,8E-03 ± 2E-04 3,5E-03 ± 2E-04 2,4E-03 ± 1E-04 4,7E-03 ± 5E-04 Cs-134 Cs-137 1,9E-06 ± 1E-06 2,9E-06 ± 2E-06 < 3E-06 2,5E-06 ± 1E-06 2,5E-06 ± 1E-06 1,9E-06 ± 1E-06 1,4E-06 ± 1E-06 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 28. 12. 2008 _ 2. 2. 2009 12357,02 K09AE51S 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 9867,58 K09AE52S 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 10048,8 K09AE53S 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 10972,69 K09AE54S 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 9069,01 K09AE55S 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 12415,33 K09AE56S Polletno povprečj e (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-230 Th-228 K-40 Be-7 1-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 < 2E-05 1,6E-03 ± 2E-04 < 9E-06 < 1E-05 3,7E-03 ± 2E-04 < 9E-06 < 7E-05 7,2E-04 ± 6E-05 < 1E-05 < 5E-06 < 3E-04 3,3E-03 ± 3E-04 3,3E-06 ± 1E-06 < 4E-05 5,0E-04 ± 4E-05 < 2E-05 < 8E-06 4,6E-03 ± 2E-04 < 9E-06 < 2E-05 9,0E-04 ± 5E-05 8,8E-06 ± 3E-06 < 6E-06 < 3E-04 8,9E-03 ± 4E-04 3,0E-06 ± 1E-06 2,4E-05 ± 9E-06 9,7E-04 ± 6E-05 < 8E-06 < 7E-06 8,8E-03 ± 4E-04 1,5E-06 ± 9E-07 < 4E-05 6,6E-04 ± 5E-05 < 7E-06 < 5E-06 8,4E-03 ± 4E-04 < 3E-06 4,0E-06 ± 1E-05 9,0E-04 ± 2E-04 1,5E-06 ± 3E-06 < 2E-06 < 4E-05 6,3E-03 ± 1E-03 1,3E-06 ± 1E-06 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. „ Institut LETO 2009 T - 48b •• "Jožef Stefan" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) %• jja 1zotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. 1. 7. 2009 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1 . 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2. 11. 2009 2. 11 . 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (m3) 12810,66 11569,16 12709,78 11085,75 11586,15 12017,53 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE57S K09AE58S K09AE59S K09AE5AS K09AE5BS K09AE5CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 3,2E-05 ± 2E-05 5,6E-05 ± 3E-05 < 4E-05 1,3E-05 ± 9E-06 < 3E-05 < 3E-05 1,0E-05 ± 7E-06 Ra-226 < 5E-05 < 3E-06 Pb-210 9,5E-04 ± 8E-05 1,3E-03 ± 1E-04 1,8E-03 ± 9E-05 1,0E-03 ± 2E-04 1,3E-03 ± 8E-05 1,1E-03 ± 7E-05 1,1E-03 ± 1E-04 Ra-228 < 8E-06 < 1E-05 < 6E-06 7,4E-07 ± 2E-06 Th-230 < 5E-04 3,2E-04 ± 2E-04 2,7E-05 ± 3E-05 Th-228 2,5E-06 ± 2E-06 < 4E-06 < 3E-06 < 3E-06 2,1E-07 ± 1E-06 K-40 < 2E-04 < 2E-05 Be-7 9,0E-03 ± 4E-04 8,6E-03 ± 6E-04 7,4E-03 ± 4E-04 5,1E-03 ± 3E-04 4,7E-03 ± 2E-04 2,9E-03 ± 1E-04 6,3E-03 ± 7E-04 1-131 Cs-134 Cs-137 1,9E-06 ± 1E-06 1,1E-06 ± 7E-07 < 8E-07 1,5E-06 ± 5E-07 2,8E-06 ± 1E-06 2,4E-06 ± 2E-06 1,5E-06 ± 7E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Gornji Lenart Datum vzor. 28 12.2008 _ 2. 2. 2009 2 2.2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1. 6. 2009 1 . 6. 2009 - 1.7.2009 Kol. vzorca (m3) 13671,96 10480,9 11285,87 12414,16 10521,27 11212,92 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE61S K09AE62S K09AE63S K09AE64S K09AE65S K09AE66S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 U-238 < 3E-05 < 3E-05 < 3E-05 < 3E-05 < 2E-05 < 6E-06 Ra-226 < 5E-05 < 1E-04 < 1E-05 Pb-210 9,4E-04 ± 2E-04 5,4E-04 ± 3E-05 3,3E-04 ± 6E-05 6,1E-04 ± 4E-05 6,3E-04 ± 5E-05 4,1E-04 ± 2E-05 5,8E-04 ± 9E-05 Ra-228 < 6E-06 < 8E-06 < 1E-05 < 8E-06 < 1E-05 < 7E-06 < 2E-06 Th-230 Th-228 < 6E-06 3,1E-06 ± 2E-06 < 3E-06 < 4E-06 < 3E-06 5,1E-07 ± 1E-06 K-40 < 2E-04 < 3E-04 < 3E-05 Be-7 2,6E-03 ± 2E-04 2,5E-03 ± 1E-04 3,0E-03 ± 2E-04 5,8E-03 ± 3E-04 5,7E-03 ± 4E-04 5,9E-03 ± 3E-04 4,3E-03 ± 7E-04 Cs-134 Cs-137 2,3E-06 ± 1E-06 < 1E-06 2,3E-06 ± 1E-06 < 3E-06 < 3E-06 < 5E-06 7,6E-07 ± 7E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 00 Institut LETO 2009 T - 49b Jf'™" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • S|ovenija Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Gornii Lenart Datum vzor. 1. 7. 2009 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1 . 1 2. 2009 - 29. 1 2. 2009 Kol. vzorca (m3) 12298,27 10740,5 12547,57 10363,58 10662,06 10355,59 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE67S K09AE68S K09AE69S K09AE6AS K09AE6BS K09AE6CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 3,2E-06 ± 2E-06 2,6E-07 ± 3E-07 U-238 1,5E-05 ± 1E-05 < 4E-05 < 2E-05 < 1E-05 2,2E-05 ± 1E-05 3,1E-06 ± 4E-06 Ra-226 < 6E-05 < 6E-06 Pb-210 6,1E-04 ± 5E-05 7,5E-04 ± 4E-05 1,2E-03 ± 7E-05 7,7E-04 ± 4E-05 9,0E-04 ± 6E-05 8,0E-04 ± 4E-05 7,1E-04 ± 7E-05 Ra-228 < 8E-06 < 5E-06 < 7E-06 < 1E-05 < 1E-06 Th-230 Th-228 < 4E-06 < 3E-06 < 3E-06 < 5E-06 2,6E-07 ± 6E-07 K-40 < 2E-05 Be-7 6,2E-03 ± 4E-04 6,3E-03 ± 3E-04 5,0E-03 ± 3E-04 3,5E-03 ± 2E-04 3,2E-03 ± 2E-04 2,3E-03 ± 1E-04 4,3E-03 ± 5E-04 Cs-134 Cs-137 < 3E-06 9,8E-07 ± 6E-07 < 2E-06 < 1E-06 2,4E-06 ± 1E-06 2,7E-06 ± 1E-06 8,9E-07 ± 4E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Libna Datum vzor. 28. 12. 2008 - 2. 2. 2009 2 2. 2009 2. 3. 2009 2 3. 2009 - 1. 4. 2009 1. 4. 2009 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1 . 6. 2009 1 . 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (m3) 12296,42 10344,07 11712,33 13020,17 10965,48 11751,8 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE71S K09AE72S K09AE73S K09AE74S K09AE75S K09AE76S IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 1,2E-06 ± 8E-07 2,1E-07 ± 2E-07 U-238 3,7E-05 ± 2E-05 1,3E-05 ± 1E-05 < 5E-05 < 2E-05 2,2E-05 ± 1E-05 < 4E-05 1,2E-05 ± 9E-06 Ra-226 < 5E-05 < 5E-06 Pb-210 1,5E-03 ± 8E-05 6,2E-04 ± 5E-05 3,0E-04 ± 2E-05 6,2E-04 ± 7E-05 6,8E-04 ± 3E-05 5,2E-04 ± 3E-05 7,0E-04 ± 2E-04 Ra-228 < 2E-05 < 9E-06 1,2E-05 ± 9E-06 < 1E-05 < 7E-06 2,0E-06 ± 3E-06 Th-230 Th-228 3,5E-06 ± 2E-06 < 5E-06 < 2E-06 5,8E-07 ± 7E-07 K-40 < 3E-04 < 2E-04 < 4E-05 Be-7 3,4E-03 ± 2E-04 2,9E-03 ± 1E-04 3,7E-03 ± 2E-04 6,5E-03 ± 4E-04 6,7E-03 ± 3E-04 6,9E-03 ± 3E-04 5,0E-03 ± 8E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 3,7E-06 ± 1E-06 < 3E-06 < 1E-06 9,4E-07 ± 7E-07 < 7E-07 < 8E-07 7,8E-07 ± 6E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 50b .5* IJ^Stefan" 7. ZRAK - zračni delci (aero Izotopska analiza sevalcev gama 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) • Ljubljana w Slovenija Vzorč. mesto Libna Datum vzor. 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1 . 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 - 2.11.2009 2. 11 . 2009 - 1. 12. 2009 1 12. 2009 - 29. 1 2. 2009 Kol. vzorca (m3) 12977,71 11393,82 13339,51 10885,59 11001,11 10558,04 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE77S K09AE78S K09AE79S K09AE7AS K09AE7BS K09AE7CS IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 1,0E-07 ± 1E-07 U-238 2,8E-05 ± 2E-05 < 5E-05 < 4E-05 < 2E-05 8,4E-06 ± 6E-06 Ra-226 < 7E-05 < 5E-06 Pb-210 5,9E-04 ± 4E-05 5,8E-04 ± 3E-05 8,0E-04 ± 4E-05 6,1E-04 ± 5E-05 6,5E-04 ± 8E-05 6,8E-04 ± 4E-05 6,8E-04 ± 8E-05 Ra-228 < 7E-06 < 6E-06 < 9E-06 < 7E-06 9,9E-07 ± 2E-06 Th-230 < 2E-04 < 1E-05 Th-228 < 5E-06 < 6E-06 3,4E-06 ± 2E-06 5,8E-07 ± 5E-07 K-40 < 2E-04 < 4E-04 < 3E-05 Be-7 6,3E-03 ± 3E-04 4,7E-03 ± 2E-04 4,3E-03 ± 2E-04 3,0E-03 ± 1E-04 3,1E-03 ± 2E-04 1,9E-03 ± 9E-05 4,5E-03 ± 5E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 < 8E-07 < 9E-07 < 8E-07 8,3E-07 ± 7E-07 < 3E-06 < 2E-06 4,6E-07 ± 3E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 28. 12. 2008 - 21. 1. 2009 2. 2. 2009 - 2. 3. 2009 2. 3. 2009 - 1. 4. 2009 1.4.2009 - 4. 5. 2009 4. 5. 2009 - 1 . 6. 2009 1. 6. 2009 - 1. 7. 2009 Kol. vzorca (m3) 98697,9 137356,9 148460,9 163280,4 139717,3 148716,1 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE811 K09AE821 K09AE831 K09AE841 K09AE851 K09AE861 IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 3,8E-07 ± 2E-07 5,6E-07 ± 2E-07 9,3E-07 ± 2E-07 6,1E-07 ± 2E-07 7,5E-07 ± 2E-07 5,4E-07 ± 1E-07 U-238 < 1E-05 3,8E-06 ± 2E-06 6,4E-07 ± 1E-06 Ra-226 < 4E-05 < 4E-06 Pb-210 1,4E-03 ± 7E-05 5,0E-04 ± 3E-05 3,1E-04 ± 2E-05 5,6E-04 ± 3E-05 5,6E-04 ± 3E-05 4,3E-04 ± 3E-05 6,3E-04 ± 2E-04 Ra-228 Th-230 < 6E-05 < 6E-06 Th-228 K-40 Be-7 3,9E-03 ± 2E-04 2,4E-03 ± 1E-04 3,2E-03 ± 2E-04 6,0E-03 ± 3E-04 5,6E-03 ± 3E-04 5,8E-03 ± 3E-04 4,5E-03 ± 6E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 2,9E-06 ± 2E-07 2,1E-06 ± 2E-07 1,2E-06 ± 2E-07 7,1E-07 ± 1E-07 5,5E-07 ± 2E-07 4,6E-07 ± 2E-07 1,3E-06 ± 4E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. LETO 2009 T - 51b 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) Izotopska analiza sevalcev gama (**) Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. 1. 7. 2009 - 3. 8. 2009 3. 8. 2009 - 1. 9. 2009 1. 9. 2009 - 5. 10. 2009 5.10.2009 2. 11. 2009 2. 11. 2009 - 1. 12. 2009 1. 12. 2009 - 29. 12. 2009 Kol. vzorca (m3) 164419,9 129874,4 167958,9 139463,4 140559,2 132957,4 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca K09AE871 K09AE881 K09AE891 K09AE8A1 K09AE8B1 K09AE8C1 IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 6,1E-07 ± 2E-07 6,7E-07 ± 1E-07 8,2E-07 ± 3E-07 3,2E-07 ± 1E-07 4,7E-07 ± 1E-07 U-238 < 9E-06 7,8E-06 ± 3E-06 < 1E-05 9,7E-07 ± 1E-06 Ra-226 < 2E-06 Pb-210 5,2E-04 ± 3E-05 6,6E-04 ± 3E-05 9,4E-04 ± 5E-05 7,6E-04 ± 4E-05 8,8E-04 ± 5E-05 7,6E-04 ± 4E-05 6,9E-04 ± 9E-05 Ra-228 < 1E-06 < 7E-08 Th-230 2,6E-05 ± 1E-05 2,1E-06 ± 3E-06 Th-228 < 7E-07 < 4E-08 K-40 Be-7 5,5E-03 ± 3E-04 5,4E-03 ± 3E-04 4,2E-03 ± 2E-04 3,6E-03 ± 2E-04 2,9E-03 ± 1E-04 2,1E-03 ± 1E-04 4,2E-03 ± 4E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 3,7E-07 ± 1E-07 < 6E-07 5,3E-07 ± 2E-07 8,7E-07 ± 1E-07 1,1E-06 ± 2E-07 1,7E-06 ± 2E-07 1,0E-06 ± 2E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na Odseku F-2. Specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Dobova Datum vzor. Kol. vzorca (m3) Oznaka vzorca 28. 12. 2008 . 1. 4. 2009 444314,4 K09AE8D1 1. 4. 2009 - 1. 7. 2009 451713,8 K09AE8E1 1. 7. 2009 - 5. 10. 2009 462253,2 K09AE8F1 5. 10. 2009 - 29. 12. 2009 412980 K09AE8G1 Letno povprečje (*) IZOTOP: SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Sr-89/Sr-90 8,6E-08 ± 1E-08 3.6E-07 ± 4E-08 < 1E-05 < 5E-07 1,1E-07 ± 2E-06 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 so bile opravljene na IJS na Odseku O-2. Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Ljubljana Datum vzor. 28. 12. 2008 . 20. 1. 2009 2. 2. 2009 . 2. 3. 2009 2. 3. 2009 . 1. 4. 2009 1. 4. 2009 . 5. 5. 2009 4. 5. 2009 . 1. 6. 2009 1. 6. 2009 . 1. 7. 2009 Kol. vzorca (m3) 82552,4 133148,6 158458,2 171462,8 149735,9 162084,5 Polletno povprečj e (*) Oznaka vzorca RP09AE111 RP09AE121 RP09AE131 RP09AE141 RP09AE151 RP09AE161 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 6,2E-07 ± 4E-07 3,2E-07 ± 2E-07 5,2E-07 ± 2E-07 7,4E-07 ± 2E-07 8,1E-07 ± 2E-07 6,7E-07 ± 2E-07 6,1E-07 ± 9E-08 U-238 < 4E-06 < 6E-06 < 7E-07 Ra-226 Pb-210 1,5E-03 ± 7E-05 5,4E-04 ± 3E-05 3,1E-04 ± 2E-05 5,8E-04 ± 3E-05 5,9E-04 ± 3E-05 3,9E-04 ± 7E-05 6,4E-04 ± 2E-04 Ra-228 Th-230 Th-228 < 1E-06 < 1E-06 < 1E-07 K-40 Be-7 4,3E-03 ± 2E-04 2,2E-03 ± 1E-04 2,9E-03 ± 1E-04 5,6E-03 ± 3E-04 5,5E-03 ± 3E-04 5,6E-03 ± 3E-04 4,3E-03 ± 6E-04 I-131 Cs-134 Cs-137 5,0E-06 ± 5E-07 3,2E-06 ± 3E-07 1,4E-06 ± 3E-07 1,4E-06 ± 1E-07 8,1E-07 ± 1E-07 2,7E-07 ± 1E-07 2,0E-06 ± 7E-07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 52b "jožtfStefan" 7. ZRAK - zračni delci (aerosoli) %• SOjE Izotopska analiza sevalcev gama Vzorč. mesto Ljubljana Datum vzor. 1. 7. 2009 . 3. 8. 2009 3. 8. 2009 . 1. 9. 2009 1. 9. 2009 . 5. 10. 2009 5. 10. 2009 . 2.11.2009 2. 11. 2009 . 1. 12. 2009 1. 12. 2009 . 29. 12. 2009 Kol. vzorca (m3) 174860,4 156509,6 67648,5 146986,3 146593,2 125655,2 Letno povprečj e (*) Oznaka vzorca RP09AE171 RP09AE181 RP09AE191 RP09AE1A1 RP09AE1B1 RP09AE1C1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m3) Na-22 4,9E-07 ± 3E-07 8,6E-07 ± 2E-07 < 6E-07 4,0E-07 ± 1E-07 1,9E-07 ± 1E-07 4,7E-07 ± 9E-08 U-238 < 6E-06 < 5E-06 < 4E-06 < 6E-07 Ra-226 Pb-210 5,8E-04 ± 3E-05 8,0E-04 ± 4E-05 1,3E-03 ± 7E-05 8,2E-04 ± 5E-05 8,7E-04 ± 5E-05 6,3E-04 ± 3E-05 7,4E-04 ± 1E-04 Ra-228 < 2E-06 < 2E-06 < 1E-06 < 2E-07 Th-230 Th-228 7,5E-07 ± 6E-07 1,4E-06 ± 6E-07 1,8E-07 ± 1E-07 K-40 3,5E-04 ± 7E-05 2,9E-05 ± 3E-05 Be-7 5,9E-03 ± 3E-04 6,0E-03 ± 3E-04 5,7E-03 ± 3E-04 4,0E-03 ± 2E-04 2,8E-03 ± 1E-04 2,2E-03 ± 1E-04 4,4E-03 ± 4E-04 I-131 2,7E-06 ± 4E-07 2,3E-07 ± 2E-07 Cs-134 Cs-137 6,9E-07 ± 3E-07 5,2E-07 ± 1E-07 1,8E-06 ± 4E-07 1,9E-06 ± 3E-07 2,2E-06 ± 2E-07 2,8E-06 ± 1E-07 1,8E-06 ± 4E- 07 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. 8. DOZA IN HITROST DOZE ZUNANJEGA SEVANJA DOZA Z OKOLJSKIMI TL-DOZIMETRI MERITVE HITROSTI DOZE SEVANJA GAMA SEZNAM DOZIMETROV TLD V OKOLICI NEK Sektor št. Oznaka GEOGRAFSKE KOORDINATE d /km Kraj in naslov N 1 T1C1 45 57,1 / 15 30,9 1,7 Libna 2, Andrej Peršolja 2 T1F1 46 01,7 / 15 30,7 10 Mali Kamen 32, Anton Brljavec 2 3 T2B1 45 56,8 / 15 31,3 0,79 Spodnji Stari Grad 1 NNE 4 T2B2 45 57,0 / 15 31,4 1,4 Libna 8, Jože Pogačar 5 T2D1 45 58,2 / 15 31,9 3,75 Pleterje 16, Maks Urek 6 T2E1 46 00,9 / 15 34,5 9,72 Pečice 39, Franc Godler 3 61 T3C1 45 57,0 / 15 32,1 2,1 Libna 33, Božidar Volčanšek NE 7 T3E1 45 58,5 / 15 33,5 5,42 Zgornja Pohanca 3, Silvester Kunej 8 T3E2 45 59,4 / 15 35,6 8,4 Sromlje 13, Ivan Bartole 4 9 T4B1 45 56,6 / 15 31,9 1,37 Spodnji Stari Grad 27, Jože Novak ENE 62 T4D1 45 55,9 / 15 33,3 2,7 Dolenja vas 51, Jože Gorišek 10 T4E1 45 57,2 / 15 35,7 6,4 Glogov brod 1, Milan Rožman 11 T 4F1 45 59,1 / 15 37,8 10,45 Dednja vas 8, Ivan Dušič 5 12 T5B1 45 56,2 / 15 31,9 1,25 Spodnji Stari Grad - Gmajna E 13 T5D1 45 56,4 / 15 33,2 3,1 Pesje 1, Jože Gerjevič 14 T5D2 45 55,8 / 15 34,4 4,55 Gornji Lenart 21, Josip Kunej (met. postaja) 15 T5E1 45 56,8 / 15 38,5 9,67 Globoko 21, Jože Hotko 6 16 T6B1 45 55,7 / 15 31,9 1,25 Spodnji Stari Grad - Gmajna (ob cesti) ESE 63 T6D1 45 55,8 / 15 33,3 3,2 Pesje 23 (Amerika), Angela Slivšek 17 T6E1 45 54,0 / 15 37,6 9,65 Mostec 45, Jožefa Žibert 18 T6E2 45 54,6 / 15 35,4 6,72 Brežice, Nad Vrbino 3 19*) T6E3 6 Brežice, Čolnarska 9, F. Vinpolšek 7 59 T7D1 45 55,2 / 15 32,7 3,2 Gmajnice, bivše vojaško skladišče SE 20 T7E1 45 53,4 / 15 33,7 6,42 Krška vas 3, Tomše 21 T7E2 45 53,9 / 15 35,8 7,8 Brežice, Prešernova cesta 25, Sobak 8 22 T8D1 45 54,8 / 15 31,5 2,7 Vihre 17, Martin Račič SSE 58 T8E1 45 53,3 / 15 32,9 6,1 Boršt 1, Alojz Zofič 9 23 T9D1 45 53,8 / 15 30,3 5 Črešnjice 30a, Avgust Kovač S 24 T9D2 45 54,8 / 15 30,9 2,6 Mrtvice 27, Vili Kuhar 10 57 T10E1 45 53,7 / 15 29,5 5 Hrastje pri Cerkljah 33a, Leopold Jerele SSW 26 T10C1 45 55,2 / 15 30,1 2,3 Brege 17a, Smiljana Jurečič 11 25 T11D2 45 55,2 / 15 29,8 2,62 Brege 52, Franc Škofljanc (met. postaja) SW 27 T11D1 45 55,1 / 15 29,1 3,2 Drnovo 62, Fanika Bizjak 28 T11E1 45 53,8 / 15 27,4 6,2 Veliki Podlog 56, Ivan Arh 12 29 T12C1 45 56,0 / 15 29,7 1,57 Žadovinek 20a, Anton Dušič WSW 30 T12E1 45 54,6 / 15 24,2 9,35 Zaloke 10, Martin Tomažin 13 31 T13C1 45 56,3 / 15 29,5 1,87 Žadovinek 10, Marjan Pešec W 32 T13D1 45 56,2 / 15 28,4 3,2 Leskovec, Cesta ob gaju 17, Franc Strgar 33 T13E1 45 56,5 / 15 25,1 7,37 Drenovec 8, Ivan Zupančič 34 T13E2 45 55,7 / 15 23,5 9,72 Raka 1, Emil Vehovar, nad vodnjakom LETO 2009 T - 53/a nadaljevanje JžeTstefan- 8. SEZNAM TL-DOZIMETROV V OKOLICI NEK IN NA OGRAJI NEK S"^™ SEZNAM DOZIMETROV TLD V OKOLICI NEK Sektor št. Oznaka GEOGRAFSKE KOORDINATE d /km Kraj in naslov WNW 36 T14E1 45 57,6 / 15 25,2 7,85 Kalce 4, Franc Tomažin 37 T14E2 45 57,9 / 15 23,8 9,72 Veliki trn 6, Janc 15 38 T15C1 45 57,1 / 15 30,0 1,9 Krško, Ob Potočnici NW 39 T15B1 45 56,7 / 15 30,4 1 Vrbina 2, Milka Filej 40 T15D1 45 58,2 / 15 29,1 4,37 Krško, Valvazorjeva 5 41 T15D2 45 57,6 / 15 29,0 3,12 Trška gora, vinograd ob cesti, desno 42 T15D3 45 57,3 / 15 29,4 2,81 Krško, Ribiška 3, Emil Gelb 43 T15E1 45 59,2 / 15 28,1 6,6 Gunte 6 44 T15F1 46 00,6 / 15 25,6 10,5 Presladol 74, Jane Radej 16 45 T16B1 45 57,0 / 15 30,5 1,3 Vrbina, Hladilnica Evrosad NNW 46 T16C1 45 57,1 / 15 30,2 1,9 Krško, Cesta 4. julija 112, Slavko Gomboc 47 T16D1 45 57,8 / 15 29,8 3,12 Krško, Sremiška 29b, S. Valentinčič 48 T16D2 45 58,5 / 15 29,4 4,55 Sremič 13, Topolovšek 49 T16D3 45 57,7 / 15 29,8 2,9 Krško, Stritarjeva 5, Martin Založnik 50 T16E1 46 00,3 / 15 28,7 8,1 Senovo, Titova 2, Antonija Hodnik DOZIMETRI RAZPOREJENI NA OGRAJI NEK št. Oznaka Smer Kraj postavitve 51 T6A1 ESE sredina ograje 52 T8A1 SE hladilni stolpi 53 T11A1 SW vhod bistvene vode 54 T13A1 W zahodna stran ograje 55 T3A1 NE vratarnica 56 T15A1 NNW severna ograja zahodno od stikalne postaje 65 T2A1 WSW zahodna stran ograje levo od 54 66 T1A1 W zahodna stran ograje desno od 54 67 T2A2 NNE severna ograja ob stikalni postaji Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija Krajevna porazdelitev doz zunanjega sevanja H*(10) v posameznih obdobjih (^Sv) v letu 2009 Obdobje od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 Letna od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 Letna od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 Le tn a od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 Letna od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 Letna ekspozicije do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 doza do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 doza do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 doza do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 doza do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 doza Pas (km) ograja znotraj NEK do 1,5 km od 1,5 km do 5,0 km od 5,0 km do 10,0 km Povprečje po sektorjih št. št. št. št. N 1 60 412 439 851 1 371 373 744 2 424 443 867 402 418 820 NNE 2 67 288 318 606 3 367 423 790 5 373 401 774 6 499 509 1008 441 467 909 4 527 537 1064 NE 3 55 308 331 639 61 452 532 985 7 384 389 774 405 429 834 8 377 367 744 ENE 4 9 363 385 748 62 435 495 930 10 464 493 957 422 454 876 11 425 442 867 E 5 12 442 468 910 13 41 0 425 836 15 385 403 788 407 427 834 14 392 411 804 ESE 6 51 291 305 596 16 376 402 778 63 387 426 81 3 17 329 370 699 390 409 799 18 403 406 808 19 456 440 896 SE 7 59 396 429 825 20 408 440 848 387 410 798 21 357 363 720 SSE 8 52 254 275 529 22 392 400 792 58 441 532 973 416 466 882 S 9 23 463 468 932 439 464 903 24 41 4 459 874 SSW 10 26 41 0 432 842 57 472 548 1020 441 490 931 SW 11 53 314 354 668 25 371 400 771 28 394 422 817 393 419 812 27 41 4 433 847 WSW 12 65 321 357 678 29 359 389 747 30 365 406 771 362 397 759 W 13 54 319 333 652 31 378 417 796 33 436 478 914 401 431 832 66 329 342 671 32 397 41 0 807 34 393 420 813 W NW 14 35 460 509 969 36 406 439 845 427 470 898 37 416 463 879 NW 15 56 295 319 614 39 404 429 833 38 376 411 788 43 472 503 975 368 398 766 40 302 341 642 44 319 350 669 41 367 398 765 42 338 356 693 NNW 16 45 329 359 688 46 436 474 91 0 50 344 394 737 408 449 856 47 443 484 927 48 497 535 1 032 49 398 446 844 Povpre čje po (9) 302 326 628 (8) 402 430 833 (25) 399 431 830 (24) 410 437 847 (57) 404 434 837 pasovih ± 23 25 48 ± 61 55 115 ± 41 51 91 ± 48 54 99 ± 46 52 96 Ljubljana št. - številka merilnega mesta (glej tabelo T - 53/a) ( ) - število merilnih mest upoštevanih v povprečju posameznega pasu ± - pomeni standardno deviacijo porazdelitve doz v pasu Institut 00 "Jožef Ste LETO 2009 T - 53/c 0 0 Ljubljana 8. DOZA ZUNANJEGA SEVANJA - TL-DOZIMETRI • Slovenija Povprečna mesečna doza H*(10) (|xSv na mesec) za 6-mesečni obdobji in povprečna mesečna doza H*(10) (^Sv na mesec) v letu 2009 Obdobje ekspozicije od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 v 2009 od 1. 1. 2009 od 1. 7. 2009 do 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 v 2009 od 1. 1. 2009 do 1. 7. 2009 od 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 v 2009 od 1. 1. 2009 do 1. 7. 2009 od 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 v 2009 od 1. 1. 2009 do 1. 7. 2009 od 1. 7. 2009 do 1. 1. 2010 v 2009 Pas (km) ograja znotraj NEK do 1,5 km od 1,5 km do 5,0 km od 5,0 km do 10,0 km Povprečje po sektorjih št. št. št. št. N 1 60 69 73 71 1 62 62 62 2 71 73 72 68 69 68 NNE 2 67 48 53 50 3 62 70 4 88 89 66 89 5 63 66 64 6 84 84 84 74 77 76 NE 3 55 52 55 53 61 76 88 82 7 8 65 63 64 61 64 62 68 71 70 ENE 4 9 61 64 62 62 73 82 78 10 11 78 71 82 73 80 72 71 75 73 E 5 1 2 74 77 76 13 14 69 66 70 68 70 67 15 65 67 66 68 71 70 ESE 6 51 49 50 50 16 63 66 65 63 65 70 68 17 18 19 55 68 77 61 67 73 58 67 75 66 68 67 SE 7 59 66 71 69 20 21 69 60 73 60 71 60 64 66 66 SSE 8 52 43 46 44 22 66 66 66 58 74 88 81 70 77 74 S 9 24 70 76 73 23 78 77 78 74 77 75 SSW 10 26 69 71 70 57 79 91 85 74 81 78 SW 11 53 53 58 56 25 27 62 70 66 72 64 71 28 66 70 68 66 69 68 WSW 12 65 54 59 56 29 60 64 62 30 61 67 64 61 66 63 W 13 54 54 55 54 31 64 69 66 33 73 79 76 67 71 69 66 55 57 56 32 67 68 67 34 66 69 68 W NW 14 35 77 84 81 36 37 68 70 73 77 70 73 72 78 75 NW 15 56 50 53 51 39 68 71 69 38 40 41 42 63 51 62 57 68 56 66 59 66 54 64 58 43 44 79 54 83 58 81 56 62 66 64 NNW 16 45 55 59 57 46 47 48 49 73 74 84 67 78 80 88 74 76 77 86 70 50 58 65 61 69 74 71 Povpre čje po (9) 51 54 52 (8) 6 8 71 69 (25) 67 71 69 (24) 69 72 71 (57) 68 72 70 pasovih ± 44 4 ±10 9 10 ± 7 8 8 ± 8 9 8 ± 8 9 8 Ljubljana št. 64 70 74 72 št. - številka merilnega mesta (glej tabelo T - 53/a) ( ) - število merilnih mest upoštevanih v povprečju posameznega pasu ± - pomeni standardno deviacijo porazdelitve doz v pasu Št. KRAJ GPS-KOORDINATE 1 KOČEVJE 45° 38' 47" / 14° 51' 02" 2 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 45° 48' 30" / 14° 57' 42" 3 DOBLIČE (ČRNOMELJ) 45° 33' 36" / 15° 08' 46" 4 DRASIČI (METLIKA) 45° 39' 55" / 15° 22' 34" 5 NOVO MESTO 45° 48' 07" / 15° 10' 39" 6 MOKRONOG 45° 56' 26" / 15° 08' 37" 7 LISCA 46° 04' 02" / 15° 16' 14" 8 CELJE 46° 14' 11" / 15° 13' 34" 9 ROGAŠKA SLATINA 46° 14' 16" / 15° 38' 23" 10 SLOVENJSKE KONJICE 46° 20' 21" / 15° 25' 23" 11 ROGLA 46° 27' 00" / 15° 20' 59" 12 MARIBOR 46° 32' 22" / 15° 38' 42" 13 PTUJ 46° 25' 48" / 15° 52' 58" 14 JERUZALEM (ORMOŽ) 46° 28' 34" / 16° 11' 15" 15 LENDAVA 46° 34' 23" / 16° 27' 01" 16 MURSKA SOBOTA (RAKIČAN) 46° 39' 08" / 16° 11' 29" 17 VELIKI DOLENCI (HODOŠ) 46° 51' 08" / 16° 17' 23" 18 GORNJA RADGONA 46° 40' 27" / 15° 59' 16" 19 SVEČINA 46° 40' 00" / 15° 34' 59" 20 RIBNICA NA POHORJU 46° 32' 30" / 15° 17' 30" 21 KOTLJE 46° 31' 20" / 14° 59' 13" 22 VELENJE 46° 21' 51" / 15° 07' 11" 23 NAZARJE (MOZIRJE) 46° 19' 23" / 14° 56' 58" 24 LUČE OB SAVINJI 46° 21' 24" / 14° 44' 48" 25 VAČE 46° 07' 06" / 14° 50' 23" 26 LJUBLJANA - BEŽIGRAD (ARSO) 46° 03' 58" / 14° 30' 46" 27 LJUBLJANA - VIČ (IJS) 46° 02' 33" / 14° 29' 15" 64 BRNIK - AERODROM 46° 13' 49" / 14° 29' 12" 28 ZGORNJE JEZERSKO 46° 23' 53" / 14° 30' 14" 29 PODLJUBELJ 46° 23' 58" / 14° 17' 03" 30 HLEBCE (LESCE) 46° 21' 55" / 14° 10' 28" 31 PLANINA POD GOLICO 46° 28' 03" / 14° 03' 09" 32 ZDENSKA VAS 45° 51' 28" / 14° 42' 27" 33 RATEČE 46° 29' 49" / 13° 42' 46" 34 TRENTA 46° 22' 56" / 13° 45' 13" 35 LOG POD MANGRTOM 46° 24' 07" / 13° 35' 49" 36 BOVEC 46° 20' 15" / 13° 33' 10" 37 TOLMIN 46° 11' 11" / 13° 44' 10" 38 BILJE 45° 53' 46" / 13° 37' 28" 39 BRDICE PRI KOŽBANI 46° 02' 51" / 13° 32' 09" 40 LOKEV PRI LIPICI 45° 39' 51" / 13° 55' 21" 41 PORTOROŽ - AERODROM 45° 28' 29" / 13° 37' 01" 42 ILIRSKA BISTRICA 45° 33' 11" / 14° 14' 05" 43 ZALOG (POSTOJNA) 45° 45' 57" / 14° 11' 35" 44 NOVA VAS NA BLOKAH 45° 46' 23" / 14° 30' 34" 45 VRHNIKA 45° 57' 44" / 14° 17' 51" 46 VOJSKO 46° 01' 31" / 13° 54' 09" 47 SORICA 46° 13' 00" / 14° 01' 59" 48 STARA FUŽINA 46° 17' 16" / 13° 53' 46" 49 JELENJA VAS (KOČEVSKA REKA) 45° 31' 00" / 15° 03' 00" 50 KREDARICA 46° 22' 59" / 13° 50' 59" Institut 00 "Jožef Stefan" 0 ^ Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 54/b •• "Jožef Stefan" 8. TLD polletne meritve (**) # Slovenija Št. TLD Mesto postavitve Izmerjena doza H*(10) (mSv) v obdobju Letna doza H*(10) (mSv) Povprečna mesečna doza H*(10) (mSv na mesec) v obdobju Povprečna mesečna doza H*(10) (mSv na mesec) od do 1 1 1. 2009 7. 2009 od do 1 1 . 7. 2009 1. 2010 v 2009 od do 1. 1. 2009 1. 7. 2009 od do 1 1 . 7. 2009 1. 2010 v 2009 1 KOČEVJE 454 ± 62 516 ± 71 971 ± 94 76 ± 10 85 ± 12 81 ± 16 2 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 497 ± 68 530 ± 72 1026 ± 99 83 ± 11 88 ± 12 86 ± 17 3 ČRNOMELJ 570 ± 78 642 ± 88 1212 ± 117 96 ± 13 106 ± 15 101 ± 20 4 DRAŠIČI METLIKA 427 ± 58 469 ± 64 896 ± 87 72 ± 10 78 ± 11 75 ± 14 5 NOVO MESTO 343 ± 47 366 ± 50 709 ± 69 58 ±8 61 ± 8 59 ± 11 6 MOKRONOG 473 ± 65 507 ± 69 980 ± 95 79 ± 11 84 ± 11 82 ± 16 7 LISCA 384 ± 53 406 ± 56 790 ± 76 65 ±9 67 ± 9 66 ± 13 8 CELJE 437 ± 60 434 ± 59 871 ± 84 73 ± 10 72 ± 10 73 ± 14 9 ROGAŠKA SLATINA 395 ± 54 436 ± 60 831 ± 80 66 ±9 72 ± 10 69 ± 13 10 SLOVENSKE KONJICE 419 ± 57 475 ± 65 894 ± 87 70 ± 10 78 ± 11 74 ± 14 11 ROGLA 438 ± 60 615 ± 84 1053 ± 103 74 ± 10 102 ± 14 88 ± 17 12 MARIBOR 432 ± 59 429 ± 59 861 ± 83 73 ± 10 71 ± 10 72 ± 14 13 PTUJ 448 ± 61 519 ± 71 966 ± 94 75 ± 10 86 ± 12 81 ± 16 14 JERUZALEM (ORMOŽ) 495 ± 68 * 503 ± 69 998 ± 97 83 ± 11 * 83 ± 11 83 ± 16 15 LENDAVA 428 ± 58 489 ± 67 917 ± 89 72 ± 10 81 ± 11 76 ± 15 16 MURSKA SOBOTA 396 ± 54 427 ± 58 823 ± 80 67 ±9 71 ± 10 69 ± 13 17 VELIKI DOLENCI 446 ± 61 493 ± 67 939 ± 91 75 ± 10 82 ± 11 78 ± 15 18 GORNJA RADGONA 430 ± 59 438 ± 60 * 868 ± 84 72 ± 10 72 ± 10 * 72 ± 14 19 SVEČINA 486 ± 67 543 ± 74 1029 ± 100 82 ± 11 90 ± 12 86 ± 17 20 RIBNICA NA POHORJU 438 ± 60 482 ± 66 920 ± 89 74 ± 10 80 ± 11 77 ± 15 21 KOTLJE 504 ± 69 542 ± 74 1045 ± 101 85 ± 12 90 ± 12 87 ± 17 22 VELENJE 429 ± 59 454 ± 62 883 ± 85 72 ± 10 75 ± 10 74 ± 14 23 MOZIRJE 431 ± 59 455 ± 62 886 ± 86 72 ± 10 75 ± 10 74 ± 14 24 LUČE OB SAVINJI 423 ± 58 485 ± 66 908 ± 88 71 ± 10 80 ± 11 76 ± 15 25 VAČE 419 ± 57 470 ± 64 889 ± 86 70 ± 10 78 ± 11 74 ± 14 26 LJUBLJANA BEŽIGRAD 423 ± 58 477 ± 65 900 ± 87 71 ± 10 79 ± 11 75 ± 15 27 BRNIK AERODROM 501 ± 68 521 ± 71 1021 ± 99 84 ± 12 86 ± 12 85 ± 16 28 JEZERSKO 528 ± 72 * 537 ± 73 1065 ± 103 89 ± 12 * 89 ± 12 89 ± 17 29 PODLJUBELJ 364 ± 50 395 ± 54 759 ± 73 61 ±8 65 ± 9 63 ± 12 30 LESCE HLEBCE 482 ± 66 515 ± 70 997 ± 97 81 ± 11 85 ± 12 83 ± 16 31 PLANINA POD GOLICO 416 ± 57 555 ± 76 971 ± 95 70 ± 10 92 ± 13 81 ± 16 32 ZDENSKA VAS 490 ± 67 556 ± 76 1046 ± 101 82 ± 11 92 ± 13 87 ± 17 33 RATEČE 370 ± 51 505 ± 69 875 ± 86 62 ±9 83 ± 11 73 ± 14 34 TRENTA 297 ± 41 355 ± 49 652 ± 63 50 ±7 59 ± 8 54 ± 11 35 LOG POD MANGARTOM 385 ± 53 542 ± 74 928 ± 91 65 ±9 90 ± 12 77 ± 15 36 BOVEC 365 ± 50 436 ± 60 800 ± 78 61 ±8 72 ± 10 67 ± 13 37 TOLMIN 366 ± 50 419 ± 57 785 ± 76 61 ±8 69 ± 9 65 ± 13 38 BILJE 325 ± 44 369 ± 51 694 ± 67 55 ±7 61 ± 8 58 ± 11 39 BRDICE PRI KOŽBANI 360 ± 49 356 ± 49 716 ± 69 60 ±8 59 ± 8 60 ± 12 40 LOKEV PRI LIPICI 479 ± 66 592 ± 81 1072 ± 104 81 ± 11 98 ± 13 89 ± 17 41 SEČOVLJE AERODROM 332 ± 45 348 ± 48 680 ± 66 56 ±8 58 ± 8 57 ± 11 42 ILIRSKA BISTRICA 433 ± 59 * 440 ± 60 874 ± 85 73 ± 10 * 73 ± 10 73 ± 14 43 POSTOJNA - ZALOG 493 ± 67 * 501 ± 69 994 ± 96 83 ± 11 * 83 ± 11 83 ± 16 44 NOVA VAS NA BLOKAH 560 ± 77 * 569 ± 78 1128 ± 109 94 ± 13 * 94 ± 13 94 ± 18 45 VRHNIKA 661 ± 90 722 ± 99 1383 ± 134 111 ± 15 119 ± 16 115 ± 22 46 VOJSKO 378 ± 52 489 ± 67 867 ± 85 64 ±9 81 ± 11 72 ± 14 47 SORICA 386 ± 53 * 392 ± 54 779 ± 75 65 ±9 * 65 ± 9 65 ± 13 48 STARA FUŽINA 277 ± 38 350 ± 48 627 ± 61 47 ±6 58 ± 8 52 ± 10 49 JELENJA VAS 692 ± 95 747 ± 102 1439 ± 139 116 ± 16 123 ± 17 120 ± 23 50 KREDARICA 399 ± 55 463 ± 63 862 ± 84 67 ±9 77 ± 10 72 ± 14 Število merilnih mest 50 št 50 št 50 št 50 št. 50 št 50 št Povprečje - merilna mesta 436 ± 79 486 ± 86 922 ± 160 73 ± 13 80 ± 14 77 ± 15 Najvišja doza 692 ± 95 49) 747 ± 102 (49) 1439 ± 1 39 (49) 116 ± 16 49) 123 ± 17 (49) 120 ± 23 (49 Najnižja doza 277 ± 38 48) 348 ± 48 (41) 627 ± 61 (48) 47 ±6 48) 58 ± 8 (41) 52 ± 10 (48) (**) Meritve doze zunanjega sevanja s TL-dozimetri so opravljene na Odseku F-2. (*) Vrednosti doz so bile dobljene z ekstrapolacijo; dozimeter je bil izgubljen. Polletne doze Letna doza 20. 1. 2009-24. 7. 2009 24. 7. 2009-13. 1. 2010 Lokacija H*(10) / mSv Bistra 0,52 0,58 1,10 Bregana 0,52 0,57 1,09 Harmica 0,67 0,60 1,27 Jastrebarsko 0,51 0,63 1,14 Klanjec 0,60 0,43 1,03 Novaki 0,47 0,44 0,91 Oroslavlje 0,70 0,52 1,22 Samobor 0,61 0,45 1,06 Zagreb (IRB) 0,86 0,59 1,45 Zaprešic 0,63 0,45 1,08 13. 1. 2010 so bili na vseh lokacijah postavljeni novi TL-dozimetri (LiF: Mg, Cu, P; TLD-100H, LiF: Mg, Ti; TLD-100). LETO 2009 T - 56/a 8. SEZNAM KONTINUIRNIH MERILNIKOV HITROSTI DOZE ZUNANJEGA SEVANJA MFM - 202 OKOLICA NEK Zaporedna številka KRAJ 1 Libna 2 2 Spodnji Stari Grad 27 3 Pesje 1 4 Gornji Lenart 21 5 Brežice, osnovna šola 6 Skopice 46 7 Vihre 17 8 Cerklje, letališče 9 Brege 52 10 Leskovec, Cesta ob gaju 17 11 Krško, Papirnica Videm 12 Krško, Stritarjeva 5 13 NEK, meteorološki stolp 14 rezerva IJS Krepak tisk ozna...uje merilnik v sklopu avtomatske meteorološke postaje. REPUBLIKA SLOVENIJA Zaporedna številka KRAJ 1 Maribor postaja ARSO 2 Celje postaja ARSO 3 Novo mesto postaja ARSO 4 Bilje (Nova Gorica) postaja ARSO 5 Sečovlje (Letališče Portorož) postaja ARSO 6 Rakičan (Murska Sobota) postaja ARSO 7 Lesce (Bled) postaja ARSO 8 Šmartno (Slovenj Gradec) postaja ARSO 9 Krvavec postaja ARSO 10 Postojna postaja ARSO 11 Ljubljana ARSO postaja ARSO 12 Iskrba (Gotenica-Kočevje) postaja ARSO 13 Velenje postaja ARSO 14 Rogaška Slatina postaja ARSO 15 Kredarica postaja ARSO 16 Bovec postaja ARSO 17 Črnomelj postaja ARSO 18 Rateče postaja ARSO 19 Lisca postaja ARSO 20 Ljubljana IJS postaja ARSO 21 Šoštanj EIMV 22 Vnajnarje EIMV 23 Lakonca EIMV 24 Prapretno EIMV 25 Brestanica EIMV 26 Ljubljana, URSJV (A) URSJV 27 Ilirska Bistrica URSJV 28 Ljubljana, ZVD URSJV 29 Ljubljana Brinje URSJV 30 Todraž, RUŽV URSJV 31 Krško, NEK URSJV 32 Lendava URSJV 33 Ljubljana, URSJV (M) URSJV REPUBLIKA HRVAŠKA Zaporedna KRAJ številka 1 Zagreb IRB 2 Sleme IRB 3 rezerva IRB 4 Zavižan (Velebit) IRB 5 Stojdraga IRB 6 Sv. Križ IRB 7 Bilogora (Virovitica) IRB 8 Čepin (Osijek) IRB 9 Dubrovnik IRB Mesečne povprečne vrednosti (nGy/h) polurna obdelava podatkov Sistem Postaja januar Februar Mare c April Maj Junij Polletno povprečje (nS v/h) Polletna doza (mS v) Povprečna vrednost Sigma Mi, Maks Povprečna vrednost Sigma M"11 Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks Povprečna vrednost Sigma Min Maks NEK (Gamma) Brege 77 ± 7 61 114 78 ± 5 68 100 79 ± 6 67 128 82 ± 6 66 1 07 84 ± 5 72 146 79 ± 21 64 397 79,5 ± 2,5 0,36 ± 0,01 NEK (Gamma) Gornji Lenart 71 ± 6 58 93 73 ± 5 62 99 75 ± 5 64 94 80 ± 6 64 99 83 ± 5 71 126 86 ± 6 69 1 21 78,1 ± 2,2 0,35 ± 0,01 NEK (Gamma) Krško 68 ± 5 56 90 70 ± 4 56 88 70 ± 5 60 97 75 ± 5 60 89 77 ± 4 68 103 79 ± 5 69 1 06 73,1 ± 1,9 0,33 ± 0,01 NEK (Gamma) Leskovec 77 ± 5 65 99 78 ± 5 66 101 78 ± 5 68 98 82 ± 5 68 1 03 86 ± 4 76 120 87 ± 5 74 112 81,2 ± 2,0 0,37 ± 0,01 NEK (Gamma) Libna 61 ± 4 52 72 60 ± 3 52 70 61 ± 3 51 73 67 ± 5 51 79 69 ± 3 61 78 70 ± 4 55 84 65,0 ± 1,4 0,29 ± 0,01 NEK (Gamma) Pesje 75 ± 3 64 86 75 ± 3 65 85 75 ± 3 65 87 81 ± 5 68 91 83 ± 3 74 94 84 ± 4 73 1 00 79,3 ± 1,4 0,36 ± 0,01 NEK (Gamma) Skopice 77 ± 8 57 108 81 ± 5 66 106 82 ± 5 72 105 90 ± 7 71 116 92 ± 5 82 124 94 ± 5 80 1 20 85,5 ± 2,3 0,39 ± 0,01 NEK (Gamma) Sp. Stari Grad 63 ± 6 50 86 64 ± 5 54 85 64 ± 5 52 86 68 ± 5 56 84 71 ± 4 61 111 72 ± 5 60 1 08 66,7 ± 2,0 0,30 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Brežice 79 ± 6 64 102 81 ± 5 66 99 81 ± 5 72 109 81 ± 7 63 1 09 76 ± 5 66 115 82 ± 5 73 115 80,0 ± 2,2 0,36 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Cerklje 77 ± 7 63 112 77 ± 5 66 108 78 ± 6 66 106 84 ± 6 68 1 06 87 ± 5 72 135 89 ± 6 76 125 81,9 ± 2,3 0,37 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško-NEK 67 ± 5 56 91 68 ± 5 57 92 68 ± 4 58 90 69 ± 5 54 93 76 ± 4 65 109 77 ± 5 66 112 70,8 ± 1,9 0,32 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško-Videm 61 ± 6 47 87 62 ± 5 49 84 62 ± 6 50 95 61 ± 4 52 85 61 ± 4 52 104 63 ± 4 59 69 61,7 ± 1,9 0,28 ± 0,01 Sistem Postaja Julij Avgust September Oktober November december Polletno povprečje (nSv/h) Letna doza (mS v) NEK (Gamma) Brege 73 ± 5 64 115 74 ± 7 62 122 74 ± 4 63 87 74 ± 8 63 1 42 72 ± 4 64 97 72 ± 5 63 110 77,0 ± 1,6 0,67 ± 0,01 NEK (Gamma) Gornji Lenart 84 ± 6 72 130 87 ± 8 71 145 87 ± 5 74 109 88 ± 7 75 151 82 ± 4 73 114 81 ± 6 69 125 81,8 ± 1,6 0,72 ± 0,01 NEK (Gamma) Krško 77 ± 5 68 111 79 ± 6 70 130 79 ± 4 71 96 80 ± 6 69 1 37 77 ± 4 69 105 78 ± 5 67 114 75,9 ± 1,4 0,66 ± 0,01 NEK (Gamma) Leskovec 85 ± 5 73 124 87 ± 7 76 132 87 ± 4 74 101 88 ± 7 76 1 44 85 ± 4 77 106 86 ± 5 74 118 84,0 ± 1,4 0,74 ± 0,01 NEK (Gamma) Libna 60 ± 3 50 81 61 ± 4 52 80 63 ± 6 48 82 74 ± 4 63 85 64 ± 10 16 85 59 ± 4 48 79 64,2 ± 1,1 0,56 ± 0,01 NEK (Gamma) Pesje 82 ± 3 72 96 83 ± 4 73 97 83 ± 3 72 94 83 ± 4 75 1 00 83 ± 3 74 95 84 ± 3 75 1 00 81,1 ± 0,9 0,71 ± 0,01 NEK (Gamma) S kopice 93 ± 6 81 130 95 ± 7 80 147 93 ± 5 82 111 98 ± 8 84 1 69 96 ± 5 85 120 87 ± 10 71 1 30 89,6 ± 1,7 0,79 ± 0,01 NEK (Gamma) Sp. Stari Grad 70 ± 5 59 109 72 ± 7 61 118 73 ± 4 61 89 74 ± 7 64 1 39 73 ± 4 62 106 74 ± 5 63 1 08 69,8 ± 1,4 0,61 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Brežice 82 ± 19 39 125 90 ± 8 77 146 89 ± 5 76 104 89 ± 9 76 1 63 86 ± 4 75 125 86 ± 6 71 1 28 83,6 ± 1,6 0,73 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Cerklje 87 ± 6 74 132 90 ± 9 72 155 89 ± 5 75 109 90 ± 9 78 1 61 86 ± 5 76 125 88 ± 6 75 1 42 85,5 ± 1,7 0,75 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško-NEK 75 ± 5 65 118 77 ± 7 64 124 76 ± 5 62 88 78 ± 7 68 1 46 75 ± 4 66 105 73 ± 5 62 1 06 73,5 ± 1,4 0,64 ± 0,01 NEK (Gamma-meteo) Krško-Videm ± 87 ± 11 48 177 73 ± 9 58 108 68 ± 9 58 1 40 67 ± 11 58 268 69 ± 7 59 125 68,9 ± 1,7 0,60 ± 0,01 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. LETO 2009 T - 56/c 8. KONTINUIRNE MERITVE DOZ ZUNANJEGA SEVANJA Z MFM-202 ZA LETO 2009 V REPUBLIKI SLOVENIJI - sistem MZO in URSJV / 1. polletje Mesečne povprečne vrednosti (nGy/h) - polurna obdelava podatkov Polletno povprečje (nS v/h) Polletna doza (mS v) januar Februar Marec April Maj Junij Sistem Postaja Povprečna vrednost Sigma Mi, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks MZO Avtarkična 1 81 ± 5 68 94 75 ± 6 62 94 86 ± 8 70 118 84 ± 6 73 116 85 ± 5 72 103 83 ± 6 70 1 23 82,5 ± 2,4 0,37 ± 0,01 MZO Avtarkična 2 48 ± 3 39 58 47 ± 3 40 61 48 ± 4 40 65 49 ± 3 42 63 51 ± 7 41 81 50 ± 5 40 72 49,2 ± 1,5 0,22 ± 0,01 MZO Borl 54 ± 5 44 77 52 ± 4 41 77 53 ± 4 45 73 53 ± 3 46 67 52 ± 3 45 71 53 ± 4 44 77 52,9 ± 1,5 0,24 ± 0,01 MZO Brinje 73 ± 5 59 97 73 ± 6 60 105 75 ± 7 62 106 74 ± 5 62 1 08 75 ± 5 58 108 76 ± 7 64 1 38 74,4 ± 2,3 0,34 ± 0,01 MZO Brnik 80 ± 6 66 108 78 ± 7 59 109 83 ± 8 70 128 81 ± 5 70 1 05 82 ± 6 69 126 81 ± 8 67 1 56 80,9 ± 2,6 0,36 ± 0,01 MZO Celje 66 ± 4 55 85 65 ± 4 54 84 62 ± 5 52 87 62 ± 3 54 79 62 ± 4 53 87 62 ± 4 54 82 63,2 ± 1,6 0,29 ± 0,01 MZO Dolenje 59 ± 4 50 76 57 ± 4 47 74 56 ± 4 47 77 55 ± 3 47 72 55 ± 3 45 70 55 ± 4 46 82 56,3 ± 1,5 0,25 ± 0,01 MZO Dvor 64 ± 5 50 87 62 ± 5 50 95 66 ± 6 55 104 65 ± 4 56 88 65 ± 4 54 82 65 ± 5 56 1 02 64,5 ± 1,9 0,29 ± 0,01 MZO Gačnik 80 ± 7 57 111 77 ± 9 57 124 84 ± 5 73 112 84 ± 4 72 110 84 ± 6 72 120 83 ± 6 71 112 81,4 ± 2,3 0,37 ± 0,01 MZO Gornja Radgona 69 ± 4 58 86 68 ± 4 58 94 69 ± 4 57 91 70 ± 3 61 81 69 ± 4 59 97 69 ± 4 59 84 69,0 ± 1,5 0,31 ± 0,01 MZO Hrastje 55 ± 5 43 74 55 ± 5 41 92 57 ± 7 46 98 56 ± 4 47 87 56 ± 4 44 82 57 ± 6 48 86 56,1 ± 2,0 0,25 ± 0,01 MZO Hrastnik 59 ± 4 48 77 58 ± 4 48 88 58 ± 4 47 78 56 ± 3 46 67 56 ± 4 48 78 62 ± 5 51 96 58,4 ± 1,6 0,26 ± 0,01 MZO Iška vas 58 ± 5 45 78 57 ± 5 46 89 59 ± 8 48 107 57 ± 5 49 87 57 ± 4 45 77 61 ± 5 52 96 58,3 ± 2,0 0,26 ± 0,01 MZO Jesenice na Dol. 53 ± 5 44 75 53 ± 4 42 82 53 ± 4 45 75 53 ± 3 46 62 52 ± 3 41 69 45 ± 4 35 63 51,5 ± 1,5 0,23 ± 0,01 MZO Kamnik 53 ± 4 44 72 52 ± 4 43 70 52 ± 5 44 73 51 ± 3 43 66 50 ± 3 43 73 50 ± 4 39 69 51,4 ± 1,5 0,23 ± 0,01 MZO Koper 67 ± 4 57 86 66 ± 4 58 82 67 ± 4 58 93 67 ± 4 57 94 68 ± 4 59 98 69 ± 5 59 1 25 67,4 ± 1,7 0,30 ± 0,01 MZO Lendava 64 ± 5 54 93 64 ± 4 54 85 65 ± 4 56 90 66 ± 4 57 99 66 ± 5 56 110 66 ± 6 56 118 65,2 ± 1,8 0,29 ± 0,01 MZO Levec 70 ± 5 58 89 69 ± 4 58 88 71 ± 6 60 104 71 ± 4 59 96 70 ± 5 61 126 70 ± 5 61 98 70,2 ± 1,9 0,32 ± 0,01 MZO Loče 64 ± 5 54 87 66 ± 8 10 168 89 ± 466 60 #### 69 ± 4 59 91 69 ± 4 60 88 68 ± 5 58 97 87,8 ± 2,1 0,40 ± 0,01 MZO MB-Slivnica 66 ± 6 52 96 66 ± 5 56 96 67 ± 6 58 104 67 ± 4 58 96 67 ± 7 55 165 67 ± 6 56 102 66,7 ± 2,2 0,30 ± 0,01 MZO MB-Tabor 63 ± 4 52 81 64 ± 4 54 92 65 ± 4 56 88 65 ± 3 55 79 65 ± 4 56 93 65 ± 4 54 88 64,5 ± 1,5 0,29 ± 0,01 MZO Malkovec 67 ± 5 55 90 67 ± 4 55 90 69 ± 5 58 96 68 ± 4 59 80 68 ± 4 58 88 69 ± 4 60 93 68,0 ± 1,7 0,31 ± 0,01 MZO Muta 68 ± 6 51 90 64 ± 6 50 93 70 ± 5 59 103 69 ± 5 56 1 08 70 ± 5 58 108 70 ± 7 60 1 04 68,4 ± 2,3 0,31 ± 0,01 MZO Nova Gorica 57 ± 4 49 70 57 ± 3 49 76 57 ± 4 48 75 56 ± 3 48 72 56 ± 3 48 71 57 ± 5 49 99 56,7 ± 1,4 0,26 ± 0,01 MZO Nazarje 59 ± 4 51 103 57 ± 4 50 70 58 ± 4 47 76 56 ± 3 46 67 56 ± 4 48 78 57 ± 4 46 85 57,2 ± 1,5 0,26 ± 0,01 MZO Podbočje 62 ± 5 54 90 62 ± 4 53 82 63 ± 4 54 90 62 ± 4 53 83 62 ± 3 53 81 62 ± 5 53 86 62,2 ± 1,6 0,28 ± 0,01 MZO Podroteja 61 ± 5 49 82 61 ± 6 50 90 61 ± 6 50 84 61 ± 5 46 82 60 ± 5 18 72 61 ± 5 47 94 60,8 ± 2,2 0,27 ± 0,01 MZO Podčetrtek 76 ± 6 64 99 77 ± 5 67 102 78 ± 5 66 101 78 ± 5 68 1 03 77 ± 4 66 93 79 ± 5 65 1 04 77,5 ± 2,0 0,35 ± 0,01 MZO Ptuj 78 ± 7 62 106 79 ± 6 61 110 83 ± 5 69 110 83 ± 4 72 1 01 84 ± 5 74 115 82 ± 6 70 1 24 81,2 ± 2,1 0,37 ± 0,01 MZO Radenci 60 ± 5 48 87 60 ± 5 49 89 61 ± 5 52 92 61 ± 3 52 78 61 ± 4 51 98 61 ± 5 51 86 60,6 ± 1,7 0,27 ± 0,01 MZO Rogla 68 ± 6 57 94 64 ± 5 55 83 63 ± 5 52 88 81 ± 10 54 110 87 ± 4 77 112 88 ± 6 73 116 75,8 ± 2,2 0,34 ± 0,01 MZO Rudno polje 54 ± 5 42 71 47 ± 4 38 59 45 ± 3 36 56 50 ± 6 39 86 70 ± 11 48 107 81 ± 6 69 114 61,4 ± 1,9 0,28 ± 0,01 MZO S olkan 39 ± 4 29 59 41 ± 4 33 63 46 ± 5 39 71 45 ± 4 37 62 45 ± 3 38 59 46 ± 6 37 1 03 43,9 ± 1,7 0,20 ± 0,01 MZO Suha 61 ± 7 32 120 59 ± 5 50 88 62 ± 6 49 100 58 ± 4 49 79 59 ± 4 47 118 59 ± 6 50 1 05 59,9 ± 2,0 0,27 ± 0,01 MZO Trbovlje 52 ± 4 43 71 51 ± 4 43 66 51 ± 5 43 76 51 ± 3 44 68 51 ± 3 41 70 52 ± 5 42 78 51,4 ± 1,5 0,23 ± 0,01 MZO Zagorje 56 ± 4 45 74 55 ± 4 45 70 54 ± 4 46 76 54 ± 4 45 71 54 ± 3 45 65 54 ± 4 45 74 54,5 ± 1,5 0,25 ± 0,01 TET Lakonca 94 ± 5 86 116 93 ± 4 85 117 93 ± 5 85 122 92 ± 3 85 113 92 ± 3 85 115 93 ± 5 85 1 22 93,0 ± 1,6 0,42 ± 0,01 TEŠ Š oštanj 121 ± 5 107 145 120 ± 5 1 06 151 122 ± 6 111 158 121 ± 4 112 1 46 121 ± 5 111 161 122 ± 7 109 1 62 121,3 ± 2,1 0,55 ± 0,01 URSJV LJ-Brinje-JS 87 ± 10 100 98 87 ± 11 1 00 98 89 ± 12 100 98 88 ± 10 1 00 98 88 ± 9 100 98 88 ± 11 100 98 87,9 ± 4,2 0,40 ± 0,02 URSJV LJ-Brinje-URSJV 93 ± 8 100 90 94 ± 8 1 00 90 97 ± 9 100 90 93 ± 7 1 00 90 92 ± 7 100 90 93 ± 9 100 90 93,8 ± 3,2 0,42 ± 0,01 URSJV NEK-URSJV 78 ± 7 100 90 79 ± 6 1 00 90 80 ± 6 100 90 72 ± 5 0 90 80 ± 6 100 90 82 ± 6 100 90 78,7 ± 2,4 0,35 ± 0,01 URSJV Pregarje 67 ± 7 30 80 67 ± 6 50 90 69 ± 8 0 90 ± ± ± 67,8 ± 4,0 0,31 ± 0,02 URSJV Todraž 89 ± 8 100 90 86 ± 9 1 00 90 94 ± 8 100 90 94 ± 7 0 90 91 ± 6 100 90 ± 90,6 ± 3,3 0,41 ± 0,01 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. LETO 2009 T - 56/c 8. KONTINUIRNE MERITVE DOZ ZUNANJEGA SEVANJA Z MFM-202 ZA LETO 2009 V REPUBLIKI SLOVENIJI - sistem MZO in URSJV / 2. polletje Mesečne povprečne vrednosti (nGy/h) - polurna obdelava podatkov Letno povprečje (nSv/h) Letna doza (mS v) Julij Avgust September Oktober November december Sistem Postaja Povprečna vrednost Sigma Mi, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks Povprečna vrednost Sigma M, Maks MZO Avtarkična 1 84 ± 7 56 138 87 ± 6 71 126 86 ± 7 73 131 86 ± 6 75 1 26 85 ± 6 75 99 ± 83,9 ± 1,8 0,74 ± 0,02 MZO Avtarkična 2 54 ± 9 41 85 53 ± 7 43 76 49 ± 4 38 72 48 ± 4 40 74 48 ± 3 40 66 49 ± 4 39 67 50,3 ± 1,1 0,44 ± 0,01 MZO Borl 54 ± 4 46 75 54 ± 5 45 96 54 ± 4 45 77 55 ± 4 48 82 54 ± 3 47 67 54 ± 4 44 84 53,6 ± 1,1 0,47 ± 0,01 MZO Brinje 75 ± 7 56 120 77 ± 9 65 193 76 ± 6 64 153 76 ± 8 61 1 48 74 ± 4 64 98 75 ± 6 64 1 27 75,1 ± 1,7 0,66 ± 0,01 MZO Brnik 81 ± 8 70 131 89 ± 10 71 147 88 ± 7 76 157 88 ± 8 72 1 43 86 ± 5 73 123 86 ± 6 75 1 40 83,8 ± 1,9 0,73 ± 0,02 MZO Celje 62 ± 5 52 94 63 ± 5 53 98 62 ± 4 54 83 63 ± 4 54 83 62 ± 3 54 74 63 ± 4 53 88 62,8 ± 1,1 0,55 ± 0,01 MZO Dolenje 55 ± 5 46 96 55 ± 5 46 100 55 ± 6 46 114 56 ± 5 46 93 56 ± 4 46 82 57 ± 6 47 87 55,9 ± 1,2 0,49 ± 0,01 MZO Dvor 65 ± 5 54 106 67 ± 6 57 120 66 ± 6 56 112 67 ± 7 55 113 65 ± 4 56 89 66 ± 5 57 99 65,4 ± 1,4 0,57 ± 0,01 MZO Gačnik 83 ± 8 71 181 83 ± 8 71 137 82 ± 6 69 132 83 ± 7 72 1 58 82 ± 4 74 94 81 ± 5 68 1 22 81,9 ± 1,6 0,72 ± 0,01 MZO Gornja Radgona 69 ± 4 58 100 70 ± 6 58 128 69 ± 3 60 82 70 ± 4 58 92 70 ± 3 61 80 69 ± 4 60 95 69,3 ± 1,1 0,61 ± 0,01 MZO Hrastje 57 ± 6 47 102 58 ± 7 47 122 57 ± 7 47 126 58 ± 7 46 112 57 ± 5 48 86 58 ± 5 49 98 56,9 ± 1,5 0,50 ± 0,01 MZO Hrastnik 62 ± 5 51 92 62 ± 6 51 116 61 ± 4 52 83 61 ± 6 51 1 03 60 ± 4 51 74 62 ± 5 53 1 02 60,1 ± 1,2 0,53 ± 0,01 MZO Iška vas 62 ± 7 52 135 62 ± 5 49 94 59 ± 7 48 128 59 ± 7 48 98 57 ± 4 46 88 59 ± 5 47 99 59,1 ± 1,5 0,52 ± 0,01 MZO Jesenice na Dol. 45 ± 5 37 93 48 ± 5 40 83 50 ± 4 40 68 53 ± 6 43 98 52 ± 4 45 77 52 ± 5 43 98 50,7 ± 1,2 0,44 ± 0,01 MZO Kamnik 50 ± 5 29 78 50 ± 9 11 102 53 ± 4 43 76 54 ± 4 45 70 53 ± 3 43 74 54 ± 4 46 73 51,7 ± 1,1 0,45 ± 0,01 MZO Koper 69 ± 4 58 88 70 ± 4 61 101 68 ± 7 16 108 62 ± 5 52 1 04 60 ± 3 50 74 62 ± 5 52 1 09 66,4 ± 1,2 0,58 ± 0,01 MZO Lendava 65 ± 5 55 109 67 ± 6 57 120 67 ± 4 56 91 68 ± 4 58 99 66 ± 4 57 82 65 ± 5 55 1 05 65,8 ± 1,3 0,58 ± 0,01 MZO Levec 71 ± 6 61 118 73 ± 7 59 136 71 ± 5 60 99 71 ± 5 61 97 70 ± 3 61 86 71 ± 5 57 115 70,8 ± 1,3 0,62 ± 0,01 MZO Loče 68 ± 5 58 93 71 ± 6 58 113 70 ± 4 60 96 71 ± 5 61 1 03 70 ± 3 60 82 70 ± 5 59 94 86,9 ± 1,4 0,76 ± 0,01 MZO MB-Slivnica 67 ± 6 56 116 69 ± 9 59 135 66 ± 5 54 108 67 ± 6 57 115 67 ± 3 58 76 66 ± 5 54 97 67,0 ± 1,5 0,59 ± 0,01 MZO MB-Tabor 65 ± 5 56 93 65 ± 6 55 105 64 ± 4 56 90 65 ± 4 54 83 61 ± 3 54 69 62 ± 4 52 78 64,2 ± 1,1 0,56 ± 0,01 MZO Malkovec 68 ± 5 58 101 69 ± 7 58 135 70 ± 4 60 97 70 ± 6 61 1 29 68 ± 4 58 85 69 ± 5 57 1 06 68,6 ± 1,3 0,60 ± 0,01 MZO Muta 69 ± 7 59 142 71 ± 8 60 137 70 ± 6 56 113 71 ± 6 60 1 09 71 ± 3 62 86 71 ± 5 61 110 69,4 ± 1,5 0,61 ± 0,01 MZO Nova Gorica 56 ± 4 47 74 57 ± 4 49 85 57 ± 4 49 75 57 ± 5 47 91 56 ± 3 50 69 58 ± 4 48 81 56,8 ± 1,1 0,50 ± 0,01 MZO Nazarje 57 ± 4 45 79 59 ± 5 47 106 58 ± 5 46 93 59 ± 4 49 75 58 ± 3 50 69 57 ± 4 46 74 57,6 ± 1,1 0,50 ± 0,01 MZO Podbočje 61 ± 4 52 88 63 ± 6 51 107 62 ± 4 50 80 64 ± 7 53 113 61 ± 4 54 85 62 ± 5 53 99 62,3 ± 1,2 0,55 ± 0,01 MZO Podroteja 61 ± 4 51 91 62 ± 5 50 94 62 ± 6 52 103 62 ± 5 50 93 61 ± 5 51 75 62 ± 5 51 88 61,3 ± 1,5 0,54 ± 0,01 MZO Podčetrtek 78 ± 6 66 120 80 ± 6 68 120 79 ± 4 67 98 80 ± 6 67 114 77 ± 5 66 101 77 ± 5 67 1 03 78,0 ± 1,4 0,68 ± 0,01 MZO Ptuj 83 ± 6 70 117 85 ± 8 72 141 84 ± 5 72 109 84 ± 5 70 1 31 82 ± 4 73 93 82 ± 6 67 1 20 82,3 ± 1,5 0,72 ± 0,01 MZO Radenci 60 ± 5 52 110 61 ± 8 49 120 62 ± 4 53 82 64 ± 4 54 95 63 ± 3 55 79 63 ± 5 54 94 61,3 ± 1,2 0,54 ± 0,01 MZO Rogla 87 ± 6 74 127 87 ± 6 76 125 87 ± 6 74 131 89 ± 5 78 114 85 ± 5 72 108 86 ± 7 71 117 81,2 ± 1,6 0,71 ± 0,01 MZO Rudno polje 80 ± 6 70 120 80 ± 6 68 144 82 ± 9 69 138 82 ± 5 72 111 68 ± 4 57 89 79 ± 6 66 115 70,5 ± 1,5 0,62 ± 0,01 MZO S olkan 46 ± 4 37 73 46 ± 4 37 70 46 ± 4 39 68 47 ± 5 39 89 47 ± 3 40 66 48 ± 6 38 77 45,3 ± 1,2 0,40 ± 0,01 MZO Suha 59 ± 5 49 97 60 ± 6 51 120 59 ± 6 51 117 59 ± 6 51 1 03 58 ± 4 51 72 58 ± 5 48 92 59,4 ± 1,5 0,52 ± 0,01 MZO Trbovlje 51 ± 5 41 83 52 ± 6 42 104 51 ± 4 44 76 52 ± 6 43 93 51 ± 4 43 66 53 ± 5 43 76 51,6 ± 1,2 0,45 ± 0,01 MZO Zagorje 54 ± 4 45 83 55 ± 5 44 101 55 ± 4 44 73 55 ± 4 46 84 54 ± 4 46 71 55 ± 4 47 80 54,6 ± 1,1 0,48 ± 0,01 TET Lakonca 93 ± 5 84 126 94 ± 7 84 153 93 ± 4 83 126 94 ± 6 87 1 39 93 ± 3 84 110 94 ± 5 86 1 28 93,3 ± 1,2 0,82 ± 0,01 TEŠ Š oštanj 122 ± 7 110 161 124 ± 9 110 205 122 ± 6 111 170 123 ± 7 113 1 76 122 ± 5 113 146 122 ± 3 113 1 27 122,0 ± 1,5 1,07 ± 0,01 URSJV LJ-Brinje-IJS 90 ± 132 0 98 91 ± 15 1 00 98 89 ± 11 100 98 90 ± 13 1 00 98 87 ± 9 100 98 88 ± 9 100 98 89,3 ± 3,2 0,78 ± 0,03 URSJV LJ-Brinje-URSJV 91 ± 9 100 90 94 ± 13 0 90 97 ± 10 100 90 106 ± 12 1 00 90 109 ± 7 100 90 105 ± 9 100 90 97,1 ± 2,5 0,85 ± 0,02 URSJV NEK-URSJV 80 ± 7 100 90 82 ± 9 1 00 90 83 ± 6 0 90 83 ± 9 1 00 90 80 ± 5 100 90 80 ± 7 100 90 80,2 ± 1,8 0,70 ± 0,02 URSJV Pregarje 61 ± 5 0 70 84 ± 14 0 90 91 ± 4 100 90 ± ± ± 74,3 ± 2,4 0,65 ± 0,02 URSJV Todraž 97 ± 9 0 90 101 ± 17 0 90 ± ± ± ± 94,3 ± 3,0 0,83 ± 0,03 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. LETO 2009 T - 56/d 8. KONTINUIRNE MERITVE DOZ ZUNANJEGA SEVANJA ZA LETO 2009 V REPUBLIKI SLOVENIJI - sistem ARSO / letni pregled Mesečne povprečne vrednosti (nGy/h) - polurna obdelava podatkov Sistem Postaja januar Februar Mare c April Maj Junij Polletno povprečje (nS v/h) Polletna doza (mS v) Povpreč Sigma Mi, Maks Povpreč Sigma Mi- Maks Povpre Sigma Mi, Maks Povpr Sigma Maks Povpreč Sigma m. Maks Povpreč Sigma Mi, Maks vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost vrednost ARSO Bovec 106 ± 6 96 137 98 ± 8 86 129 107 ± 8 95 150 106 ± 6 95 1 47 106 ± 4 96 138 107 ± 8 95 1 58 104,8 ± 2,5 0,47 ± 0,01 ARSO Dobliče 143 ± 9 125 189 145 ± 7 1 30 175 146 ± 7 129 182 146 ± 7 1 35 1 82 ± ± 144,9 ± 3,7 0,65 ± 0,02 ARSO Kočevje 152 ± 10 131 189 156 ± 9 1 31 189 159 ± 8 142 202 160 ± 7 1 45 1 89 161 ± 7 144 186 161 ± 7 146 200 157,7 ± 3,2 0,71 ± 0,01 ARSO Kredarica 145 ± 6 128 168 146 ± 5 1 31 165 146 ± 6 132 176 143 ± 5 1 32 1 67 141 ± 6 128 180 147 ± 6 135 1 73 144,7 ± 2,3 0,65 ± 0,01 ARSO Krvavec 117 ± 5 105 140 111 ± 4 1 02 124 109 ± 4 98 124 116 ± 7 1 00 1 40 131 ± 6 114 149 135 ± 7 120 1 83 121,5 ± 2,1 0,55 ± 0,01 ARSO LJ-Bežigrad 125 ± 5 108 147 125 ± 6 1 09 158 128 ± 7 115 167 127 ± 5 116 1 49 128 ± 5 116 166 128 ± 6 116 1 65 126,9 ± 2,3 0,57 ± 0,01 ARSO Le sce 119 ± 6 105 150 119 ± 5 99 162 122 ± 9 109 171 121 ± 5 1 08 1 43 120 ± 5 109 160 120 ± 6 111 1 65 120,3 ± 2,3 0,54 ± 0,01 ARSO Lisca 113 ± 6 99 140 114 ± 6 98 142 120 ± 6 108 145 119 ± 4 1 09 1 40 119 ± 4 109 156 119 ± 5 109 1 44 117,1 ± 2,0 0,53 ± 0,01 EIMV Vnajnarje 118 ± 5 108 139 118 ± 4 1 09 140 120 ± 6 109 159 120 ± 5 1 06 1 42 124 ± 9 108 176 123 ± 6 107 149 121,0 ± 2,2 0,55 ± 0,01 IJS LJ-Vič 116 ± 5 102 132 115 ± 5 1 03 150 118 ± 6 109 149 118 ± 4 1 07 141 118 ± 4 107 137 120 ± 14 101 247 118,1 ± 2,1 0,53 ± 0,01 Sistem Postaja Julij Avgust September Oktober November december Polletno povprečje (nS v/h) Letna doza (mS v) ARSO Bovec 106 ± 8 97 174 107 ± 8 97 197 107 ± 12 95 182 108 ± 8 98 1 56 106 ± 4 97 124 108 ± 8 97 1 57 106,0 ± 1,8 0,93 ± 0,02 ARSO Dobliče ± ± ± ± ± ± 144,9 ± 3,7 1,27 ± 0,03 ARSO Kočevje 161 ± 7 139 189 167 ± 9 1 49 206 164 ± 8 146 209 163 ± 9 1 46 217 161 ± 8 145 187 157 ± 9 134 212 160,0 ± 2,3 1,40 ± 0,02 ARSO Kredarica 147 ± 6 132 173 146 ± 6 1 35 167 147 ± 8 132 183 150 ± 5 1 36 1 73 144 ± 5 131 157 150 ± 6 136 1 70 146,0 ± 1,6 1,28 ± 0,01 ARSO Krvavec 133 ± 6 118 160 133 ± 6 1 20 188 129 ± 7 115 183 129 ± 6 118 1 54 126 ± 7 110 145 125 ± 5 110 1 55 125,5 ± 1,6 1,10 ± 0,01 ARSO LJ-Bežigrad 127 ± 6 115 169 131 ± 7 118 207 129 ± 6 117 193 129 ± 7 116 1 83 126 ± 5 115 151 127 ± 6 115 1 70 127,6 ± 1,7 1,12 ± 0,01 ARSO Le sce 120 ± 6 110 170 122 ± 7 110 187 122 ± 11 109 200 122 ± 5 110 1 53 120 ± 4 111 145 121 ± 6 110 1 54 120,9 ± 1,6 1,06 ± 0,01 ARSO Lisca 119 ± 5 108 155 120 ± 6 110 166 120 ± 4 109 139 122 ± 5 111 1 48 119 ± 4 109 134 119 ± 5 106 1 48 118,4 ± 1,4 1,04 ± 0,01 EIMV Vnajnarje 122 ± 6 107 170 125 ± 8 111 219 123 ± 6 112 196 123 ± 5 112 1 61 120 ± 4 108 136 119 ± 5 108 1 43 121,7 ± 1,5 1,07 ± 0,01 IJS LJ-Vič 120 ± 14 107 303 121 ± 6 1 08 184 118 ± 6 109 175 119 ± 6 1 09 1 72 119 ± 7 109 155 118 ± 6 107 1 55 118,7 ± 1,6 1,04 ± 0,01 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. LETO 2009 T - 56/e 8. KONTINUIRNE MERITVE DOZ ZUNANJEGA SEVANJA ZA LETO 2009 V REPUBLIKI SLOVENIJI -slabi odčitki ali nedelovanje sistema) / letni pregled Sistem Postaja Mesečne povprečne vrednosti (nGy/h) - polurna obdelava podatkov Polletno povprečje (nS v/h) Polletna doza (mS v) januar Fe bruar Marec April Maj Junij Povprečna Sigma Min Maks vrednost Povprečna Sigma Min Maks vrednost Povprečna Sigma Min Maks vrednost Povprečna Sigma Min Maks vrednost Povprečna Sigma Min Maks vrednost Povprečna Sigma Min Maks vrednost MZO Medno MZO Medno TET Prapretno URSJV Lendava-Terme 113 ± 5 101 133 72 ± 7 100 90 112 ±12 0 131 73 ± 6 100 90 115 ± 5 105 146 74 ± 6 100 90 113 ± 3 103 123 74 ± 5 70 80 - ± - - - -- ±± -- -- -- 112,9 ± 2,2 73,2 ± 2,9 0,51 ± 0,01 0,33 ± 0,01 Sistem Postaja Julij Avgust September Oktober November december Polletno povprečje (nS v/h) Letna doza (mS v) TEB Sv. Mohor TEB Sv. Mohor T ET Prapretno URSJV Lendava-Terme 117 ± 267 97 7180 108 ± 6 98 145 152 ± 943 97 #### 109 ± 7 101 172 120 ± 247 98 551 0 181 ± 1549 100 33400 163 ± 837 97 ^ 109 ± 6 100 180 317 ± 3838 92 #### 471 ± 5705 100 #### 108 ± 5 73 1 49 199 ± 1358 97 21100 253.8 ± 5,0 324.9 ± 2,9 112,9 ± 2,2 73,2 ± 2,9 1,15 ± 0,02 2,85 ± 0,03 0,99 ± 0,02 0,64 ± 0,03 Podatki o kontinuirnih meritvah hitrosti doz so povzeti s spletnega portala www.radioaktivnost.si, ki ga vodi URSJV, Ministrstvo za okolje in prostor. 9. ZEMLJA •• Institut ## "Jožef Stefan" # # Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 57a 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (mivkasta borovina, nekošeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Gmajnice Datum vzor. 3. 6. 2009 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,1 40,7 53,7 57,8 169,9 152,3 + trava 322,2 Oznaka vzorca K09ZN11T61 K09ZN11AB61 K09ZN11C61 K09ZN11D61 K09ZN11E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 < 5E-01 1,1E+03 ± 1E+02 1,5E+03 ± 2E+02 1,4E+03 ± 2E+02 3,6E+03 ± 5E+02 4,0E+03 ± 3E+ 02 4,0E+03 ± 3E+02 7,6E+03 ± 6E+02 Ra-226 1,5E+03 ± 1E+02 2,0E+03 ± 2E+02 2,1E+03 ± 2E+02 5,8E+03 ± 6E+02 5,6E+03 ± 3E+ 02 5,6E+03 ± 3E+02 1,1E+04 ± 6E+02 Pb-210 2,7E+00 ± 9E-01 2,2E+03 ± 1E+02 1,6E+03 ± 4E+02 < 3E+03 4,6E+03 ± 2E+03 3,7E+03 ± 2E+ 03 3,7E+03 ± 2E+03 8,3E+03 ± 3E+03 Ra-228 9,7E-02 ± 4E-02 1,2E+03 ± 6E+01 1,5E+03 ± 8E+01 1,6E+03 ± 8E+01 4,2E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 1E+02 4,2E+03 ± 1E+02 8,5E+03 ± 2E+02 Th-228 2,2E-02 ± 2E-02 1,2E+03 ± 6E+01 1,5E+03 ± 7E+01 1,6E+03 ± 8E+01 4,2E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 1E+02 4,2E+03 ± 1E+02 8,4E+03 ± 2E+02 K-40 6,3E+01 ± 6E+00 1,4E+04 ± 1E+03 1,8E+04 ± 2E+03 1,9E+04 ± 2E+03 4,8E+04 ± 5E+03 5,1E+04 ± 3E+ 03 5,1E+04 ± 3E+03 9,9E+04 ± 6E+03 Be-7 2,1E+01 ± 1E+00 1,2E+02 ± 8E+01 1,2E+02 ± 8E+ 01 1,4E+02 ± 8E+01 1,2E+02 ± 8E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 7,8E-02 ± 2E-02 9,6E+02 ± 5E+01 1,3E+03 ± 6E+01 6,3E+02 ± 3E+01 4,1E+02 ± 3E+01 2,8E+03 ± 8E+01 2,8E+03 ± 8E+01 3,2E+03 ± 9E+01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,2E-01 ± 1E-02 3,4E+01 ± 3E+00 4,4E+01 ± 4E+00 5,2E+01 ± 4E+00 1,6E+02 ± 2E+01 1,3E+02 ± 7E+ 00 1,3E+02 ± 7E+00 2,9E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Gmajnice Datum vzor. 3. 6. 2009 GL vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,19 0,38 0,43 0,42 0,44 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,1 40,7 53,7 57,8 169,9 0-15 0-30 Oznaka vzorca K09ZN11T61 K09ZN11AB61 K09ZN11C61 K09ZN11D61 K09ZN11E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 < 6E+00 2.6E+01 ± 3E+00 2.8E+01 ± 3E+00 2.5E+01 ± 4E+00 2,1E+01 ± 3E+00 2,6E+01 ± 2,E+00 2,4E+01 ± 2,E+00 Ra-226 3.7E+01 ± 4E+00 3.6E+01 ± 3E+00 3.7E+01 ± 3E+00 3,4E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 2,E+00 3,5E+01 ± 2,E+00 Pb-210 2.9E+01 ± 1E+01 5.3E+01 ± 4E+00 2.9E+01 ± 8E+00 < 5E+01 2,7E+01 ± 1E+01 2,4E+01 ± 1,E+01 2,6E+01 ± 9,E+00 Ra-228 1.0E+00 ± 4E-01 2.9E+01 ± 1E+00 2.8E+01 ± 1E+00 2.7E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 8,E-01 2,6E+01 ± 8,E-01 Th-228 2.3E-01 ± 2E-01 2.9E+01 ± 1E+00 2.8E+01 ± 1E+00 2.7E+01 ± 1E+00 2,5E+01 ± 1E+00 2,8E+01 ± 8,E-01 2,6E+01 ± 8,E-01 K-40 6.7E+02 ± 6E+01 3.4E+02 ± 3E+01 3.4E+02 ± 3E+01 3.3E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 3,4E+02 ± 2,E+01 3,1E+02 ± 2,E+01 Be-7 2.3E+02 ± 1E+01 2.9E+00 ± 2E+00 7,8E-01 ± 5,E-01 3,7E-01 ± 2,E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 8.3E-01 ± 2E-01 2.3E+01 ± 1E+00 2.3E+01 ± 1E+00 1.1E+01 ± 5E-01 2,4E+00 ± 2E-01 1,9E+01 ± 6,E-01 1,0E+01 ± 3,E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2.4E+00 ± 1E-01 8.4E-01 ± 8E-02 8.2E-01 ± 8E-02 9.0E-01 ± 7E-02 9,4E-01 ± 9E-02 8,6E-01 ± 4,E-02 9,0E-01 ± 5,E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 57b 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (mivkasta borovina, nekošeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Gmajnice Datum vzor. 24. 9. 2009 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,2 22,2 34,2 47,3 147,4 103,7 + trava 251,1 Oznaka vzorca K09ZN11T91 K09ZN11AB91 K09ZN11C91 K09ZN11D91 K09ZN11E91 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 < 2E+00 6,6E+02 ± 6E+01 9,7E+02 ± 1E+02 1,3E+03 ± 2E+02 4,1E+03 ± 6E+02 2,9E+03 ± 3E+ 02 2,9E+03 ± 3E+02 7,1E+03 ± 7E+02 Ra-226 1,6E+00 ± 6E-01 8,3E+02 ± 8E+01 1,3E+03 ± 1E+02 1,7E+03 ± 2E+02 5,2E+03 ± 5E+02 3,8E+03 ± 2E+ 02 3,8E+03 ± 2E+02 9,0E+03 ± 6E+02 Pb-210 3,0E+01 ± 2E+00 2,0E+03 ± 1E+02 2,1E+03 ± 2E+02 < 3E+03 < 5E+ 03 4,1E+03 ± 2E+ 03 4,1E+03 ± 2E+03 4,1E+03 ± 4E+03 Ra-228 7,1E-01 ± 1E-01 6,3E+02 ± 3E+01 9,9E+02 ± 5E+01 1,3E+03 ± 7E+01 3,8E+03 ± 2E+02 2,9E+03 ± 9E+ 01 2,9E+03 ± 9E+01 6,7E+03 ± 2E+02 Th-228 5,5E-01 ± 5E-02 6,6E+02 ± 3E+01 9,9E+02 ± 5E+01 1,3E+03 ± 6E+01 4,0E+03 ± 2E+02 2,9E+03 ± 9E+ 01 2,9E+03 ± 9E+01 6,9E+03 ± 2E+02 K-40 5,2E+01 ± 5E+00 8,1E+03 ± 8E+02 1,3E+04 ± 1E+03 1,6E+04 ± 2E+03 4,7E+04 ± 5E+03 3,6E+04 ± 2E+ 03 3,6E+04 ± 2E+03 8,4E+04 ± 5E+03 Be-7 1,1E+02 ± 6E+00 1,1E+02 ± 2E+01 1,1E+02 ± 2E+ 01 2,2E+02 ± 2E+01 1,1E+02 ± 2E+01 Cs-134 Cs-137 6,1E-01 ± 6E-02 1,9E+03 ± 9E+01 2,6E+03 ± 1E+02 1,5E+03 ± 8E+01 6,0E+02 ± 5E+01 6,0E+03 ± 2E+02 6,0E+03 ± 2E+02 6,6E+03 ± 2E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,5E-01 ± 1E-02 4,8E+01 ± 3E+00 8,9E+01 ± 6E+00 4,4E+01 ± 7E+00 1,9E+02 ± 2E+01 1,8E+02 ± 1E+01 1,8E+02 ± 1E+01 3,8E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Gmajnice Datum vzor. 24. 9. 2009 GL vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,16 0,30 0,35 0,40 0,43 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,2 22,2 34,2 47,3 147,4 0-15 0-30 Oznaka vzorca K09ZN11T91 K09ZN11AB91 K09ZN11C91 K09ZN11D91 K09ZN11E91 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 < 8E+00 3.0E+01 ± 3E+00 2.8E+01 ± 3E+00 2.8E+01 ± 5E+00 2.8E+01 ± 4E+00 2.8E+01 ± 3,E+00 2.8E+01 ± 3,E+00 Ra-226 7.5E+00 ± 3E+00 3.7E+01 ± 3E+00 3.8E+01 ± 4E+00 3.6E+01 ± 4E+00 3.5E+01 ± 3E+00 3.7E+01 ± 2,E+00 3.6E+01 ± 2,E+00 Pb-210 1.5E+02 ± 8E+00 8.9E+01 ± 5E+00 6.2E+01 ± 5E+00 < 7E+01 < 4E+01 3.9E+01 ± 2,E+01 1.6E+01 ± 2,E+01 Ra-228 3.4E+00 ± 6E-01 2.8E+01 ± 1E+00 2.9E+01 ± 1E+00 2.8E+01 ± 1E+00 2.6E+01 ± 1E+00 2.8E+01 ± 8,E-01 2.7E+01 ± 8,E-01 Th-228 2.6E+00 ± 3E-01 3.0E+01 ± 1E+00 2.9E+01 ± 1E+00 2.7E+01 ± 1E+00 2.7E+01 ± 1E+00 2.8E+01 ± 8,E-01 2.8E+01 ± 9,E-01 K-40 2.5E+02 ± 2E+01 3.7E+02 ± 4E+01 3.7E+02 ± 4E+01 3.3E+02 ± 3E+01 3.2E+02 ± 3E+01 3.5E+02 ± 2,E+01 3.3E+02 ± 2.E+01 Be-7 5.4E+02 ± 3E+01 4.8E+00 ± 1E+00 1.0E+00 ± 2,E-01 4.2E-01 ± 1,E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 2.9E+00 ± 3E-01 8.3E+01 ± 4E+00 7.7E+01 ± 4E+00 3.2E+01 ± 2E+00 4.1E+00 ± 3E-01 5.8E+01 ± 2.E+00 2.6E+01 ± 7,E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 7.4E-01 ± 6E-02 2.2E+00 ± 2E-01 2.6E+00 ± 2E-01 9.4E-01 ± 1E-01 1.3E+00 ± 1E-01 1.8E+00 ± 1,E-01 1.5E+00 ± 8,E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 58a 9. ZEMLJA - OBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (rjava naplavina, normalno oranje) Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Gmajnice Datum vzor. 3. 6. 2009 Gl. vzor. (cm) 0-10 10-20 20-30 30-40 40-50 0-30 0-40 0-50 Kol. vzor. (kg/m2) 98,2 98,2 119,4 124,5 126,1 315,7 440,2 566,3 Oznaka vzorca K09ZP13A61 K09ZP13B61 K09ZP13C61 K09ZP13D61 K09ZP13E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 2,4E+03 ± 2E+02 3,4E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 6E+02 4,1E+03 ± 6E+02 3,9E+03 ± 7E+ 02 1,0E+04 ± 7E+ 02 1,4E+04 ± 9E+02 1,8E+04 ± 1E+03 Ra-226 4,2E+03 ± 4E+02 4,4E+03 ± 4E+02 5,4E+03 ± 5E+02 5,2E+03 ± 5E+02 5,7E+03 ± 6E+ 02 1,4E+04 ± 8E+ 02 1,9E+04 ± 9E+02 2,5E+04 ± 1E+03 Pb-210 4,3E+03 ± 4E+02 4,3E+03 ± 5E+02 5,1E+03 ± 4E+03 < 1E+04 1,1E+04 ± 6E+ 03 1,4E+04 ± 4E+ 03 1,4E+04 ± 8E+03 2,5E+04 ± 9E+03 Ra-228 3,9E+03 ± 2E+02 4,1E+03 ± 2E+02 5,0E+03 ± 2E+02 4,7E+03 ± 2E+02 4,8E+03 ± 2E+ 02 1,3E+04 ± 4E+ 02 1,8E+04 ± 4E+02 2,3E+04 ± 5E+02 Th-228 4,0E+03 ± 2E+02 4,1E+03 ± 2E+02 4,8E+03 ± 2E+02 4,6E+03 ± 2E+02 4,9E+03 ± 2E+ 02 1,3E+04 ± 4E+ 02 1,8E+04 ± 4E+02 2,2E+04 ± 5E+02 K-40 4,6E+04 ± 4E+03 4,9E+04 ± 5E+03 5,6E+04 ± 5E+03 5,3E+04 ± 5E+03 5,7E+04 ± 6E+ 03 1,5E+05 ± 8E+ 03 2,0E+05 ± 1E+04 2,6E+05 ± 1E+04 Be-7 4,5E+02 ± 6E+01 4,5E+02 ± 6E+ 01 4,5E+02 ± 6E+01 4,5E+02 ± 6E+01 Cs-134 Cs-137 1,5E+03 ± 8E+01 1,8E+03 ± 9E+01 1,7E+03 ± 1E+02 1,7E+02 ± 2E+01 6,5E+01 ± 3E+01 5,0E+03 ± 2E+02 5,2E+03 ± 2E+02 5,3E+03 ± 2E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Institut "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 58b 9. ZEMLJA - OBDELANA - poplavno področje ob Savi - 7D (rjava naplavina, normalno oranje) Izotopska analiza sevalcev gama (**) Vzorč. mesto Gmajnice Datum vzor. Gl. vzor. (cm) Kol. vzor. (kg/m2) Oznaka vzorca 0-10 97,8 K09ZP13A91 10-20 90,5 K09ZP13B91 20-30 113,6 K09ZP13C91 24. 9. 20 30-40 83,8 K09ZP13D91 9 40-50 117,8 K09ZP13E91 0-30 204,1 0-40 287,9 0-50 405,6 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 3,4E+03 ± 5E+02 5,0E+03 ± 5E+02 5,0E+03 ± 4E+03 4,2E+03 ± 2E+02 4,1E+03 ± 2E+02 5,1E+04 ± 5E+03 2,3E+03 ± 1E+02 2,6E+03 ± 2E+02 4,0E+03 ± 4E+02 3,9E+03 ± 3E+02 3,5E+03 ± 2E+02 3,4E+03 ± 2E+02 4,4E+04 ± 4E+03 1,9E+03 ± 1E+02 3,4E+03 ± 3E+02 5,1E+03 ± 5E+02 4,3E+03 ± 4E+02 4,4E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 2E+02 5,7E+04 ± 5E+03 < 3E+02 2,0E+03 ± 1E+02 2,4E+03 ± 4E+02 3,8E+03 ± 4E+02 < 7E+03 3,1E+03 ± 2E+02 3,1E+03 ± 2E+02 3,8E+04 ± 4E+03 8,9E+02 ± 6E+01 3,2E+03 ± 5E+02 5,0E+03 ± 5E+02 < 5E+ 03 4,1E+03 ± 2E+02 4,1E+03 ± 2E+02 4,8E+04 ± 5E+03 1,3E+02 ± 2E+01 9,4E+03 ± 6E+02 1,4E+04 ± 8E+02 1,3E+04 ± 4E+ 03 1,2E+04 ± 3E+02 1,2E+04 ± 3E+02 1,5E+05 ± 8E+03 < 2E+ 02 6,3E+03 ± 2E+02 1,2E+04 ± 8E+02 1,8E+04 ± 9E+02 1,3E+04 ± 6E+03 1,5E+04 ± 4E+02 1,5E+04 ± 4E+02 1,9E+05 ± 9E+03 < 2E+02 7,2E+03 ± 2E+02 1,5E+04 ± 9E+02 2,3E+04 ± 1E+03 1,3E+04 ± 7E+03 1,9E+04 ± 4E+02 1,9E+04 ± 4E+02 2,4E+05 ± 1E+04 < 2E+02 7,3E+03 ± 2E+02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2. Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 59a 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6E (mivkasta borovina, košeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 3. 6. 2009 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,1 46,5 61,3 68,8 179,9 176,6 + trava 356,5 Oznaka vzorca K09ZN2T61 K09ZN2AB61 K09ZN2C61 K09ZN2D61 K09ZN2E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 < 1E- 01 8,3E+02 ± 2E+02 1,3E+03 ± 3E+02 1,9E+03 ± 2E+02 4,4E+03 ± 5E+02 4,0E+03 ± 4E+ 02 4,0E+03 ± 4E+02 8,3E+03 ± 7E+02 Ra-226 1,7E-01 ± 9E 02 1,5E+03 ± 1E+02 2,2E+03 ± 2E+02 2,6E+03 ± 3E+02 6,7E+03 ± 6E+02 6,3E+03 ± 4E+ 02 6,3E+03 ± 4E+02 1,3E+04 ± 7E+02 Pb-210 1,1E+00 ± 1E- 01 1,9E+03 ± 8E+02 < 3E+03 3,5E+03 ± 8E+02 < 7E+ 03 5,4E+03 ± 2E+ 03 5,4E+03 ± 2E+03 5,4E+03 ± 5E+03 Ra-228 6,8E-02 ± 2E- 02 1,0E+03 ± 5E+01 1,3E+03 ± 7E+01 1,8E+03 ± 9E+01 4,3E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 1E+02 4,2E+03 ± 1E+02 8,4E+03 ± 2E+02 Th-228 4,1E-02 ± 9E 03 1,0E+03 ± 5E+01 1,4E+03 ± 7E+01 1,8E+03 ± 9E+01 4,2E+03 ± 2E+02 4,2E+03 ± 1E+02 4,2E+03 ± 1E+02 8,4E+03 ± 2E+02 K-40 4,1E+01 ± 4E+00 1,2E+04 ± 1E+03 1,7E+04 ± 2E+03 2,2E+04 ± 2E+03 5,0E+04 ± 5E+03 5,1E+04 ± 3E+ 03 5,1E+04 ± 3E+03 1,0E+05 ± 6E+03 Be-7 1,4E+01 ± 7E- 01 1,3E+02 ± 8E+01 1,3E+02 ± 8E+ 01 1,4E+02 ± 8E+01 1,3E+02 ± 8E+01 Cs-134 Cs-137 3,4E-02 ± 1E- 02 3,2E+02 ± 2E+01 2,8E+02 ± 2E+01 5,3E+02 ± 3E+01 2,7E+ 03 ± 1E+02 1,1E+03 ± 4E+01 1,1E+03 ± 4E+01 3,9E+03 ± 1E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 --- -- 1,8E+01 ± 5E+00 2,2E+01 ± 5E+00 3,2E+01 ± 5E+00 5,9E+01 ± 9E+00 7,3E+01 ± 9E+ 00 7,3E+01 ± 9E+00 1,3E+02 ± 1E+01 Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 3. 6. 2009 GL vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,10 0,45 0,47 0,42 0,46 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,1 46,5 61,3 68,8 179,9 0-15 0-30 Oznaka vzorca K09ZN2T61 K09ZN2AB61 K09ZN2C61 K09ZN2D61 K09ZN2E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 < 3E+00 1,8E+01 ± 4E+00 2,1E+01 ± 5E+00 2,8E+01 ± 3E+00 2,4E+01 ± 3E+00 2,3E+01 ± 2,E+00 2,3E+01 ± 2,E+00 Ra-226 3,2E+00 ± 2E+00 3,3E+01 ± 3E+00 3,6E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 4E+00 3,7E+01 ± 3E+00 3,6E+01 ± 2,E+00 3,7E+01 ± 2,E+00 Pb-210 2,1E+01 ± 2E+00 4,1E+01 ± 2E+01 < 5E+01 5,1E+01 ± 1E+01 < 4E+01 3,1E+01 ± 1,E+01 1,5E+01 ± 1,E+01 Ra-228 1,3E+00 ± 5E-01 2,2E+01 ± 1E+00 2,2E+01 ± 1E+00 2,6E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 7,E-01 2,4E+01 ± 7,E-01 Th-228 7,9E-01 ± 2E-01 2,1E+01 ± 1E+00 2,2E+01 ± 1E+00 2,7E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 1E+00 2,4E+01 ± 7,E-01 2,4E+01 ± 7,E-01 K-40 7,9E+02 ± 8E+01 2,6E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 3,2E+02 ± 3E+01 2,8E+02 ± 3E+01 2,9E+02 ± 2,E+01 2,8E+02 ± 2,E+01 Be-7 2,7E+02 ± 1E+01 2,8E+00 ± 2E+00 7,3E-01 ± 5,E-01 3,6E-01 ± 2,E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 6,5E-01 ± 3E-01 6,9E+00 ± 4E-01 4,6E+00 ± 3E-01 7,7E+00 ± 4E-01 1,5E+01 ± 8E-01 6,4E+00 ± 2,E-01 1,1E+01 ± 4,E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 -- 3,9E-01 ± 1E-01 3,6E-01 ± 8E-02 4,7E-01 ± 7E-02 3,3E-01 ± 5E-02 4,1E-01 ± 5,E-02 3,7E-01 ± 3,E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija LETO 2009 T - 59b 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6E (mivkasta borovina, košeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vaorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 24. 9. 2009 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,1 40,1 44,6 51,8 154,5 136,5 + trava 291,0 Oznaka vzorca K09ZN2T91 K09ZN2AB91 K09ZN2C91 K09ZN2D91 K09ZN2E91 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 < 6E-01 1,0E+03 ± 1E+02 1,1E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 2E+02 4,5E+ 03 ± 3E+02 3,6E+03 ± 3E+02 3,6E+03 ± 3E+02 8,0E+03 ± 4E+02 Ra-226 2,6E-01 ± 2E-01 1,5E+03 ± 1E+02 1,6E+03 ± 1E+02 1,9E+03 ± 2E+02 5,5E+03 ± 5E+02 4,9E+03 ± 3E+02 4,9E+03 ± 3E+02 1,0E+04 ± 6E+02 Pb-210 4,2E+00 ± 4E-01 2,1E+03 ± 2E+02 < 1E+03 < 2E+03 6,1E+ 03 ± 6E+02 2,1E+03 ± 1E+03 2,1E+03 ± 1E+03 8,2E+03 ± 2E+03 Ra-228 1,4E-01 ± 7E-02 1,0E+03 ± 5E+01 1,1E+03 ± 5E+01 1,3E+03 ± 7E+01 3,6E+03 ± 2E+02 3,4E+03 ± 1E+02 3,4E+03 ± 1E+02 7,0E+03 ± 2E+02 Th-228 5,1E-02 ± 2E-02 1,0E+03 ± 5E+01 1,1E+03 ± 5E+01 1,3E+03 ± 7E+01 3,7E+03 ± 2E+02 3,4E+03 ± 1E+02 3,4E+03 ± 1E+02 7,1E+03 ± 2E+02 K-40 8,3E+01 ± 8E+00 1,2E+04 ± 1E+03 1,3E+04 ± 1E+03 1,6E+04 ± 2E+03 4,6E+04 ± 4E+03 4,1E+04 ± 2E+03 4,1E+04 ± 2E+03 8,7E+04 ± 5E+03 Be-7 2,7E+01 ± 1E+00 2,9E+02 ± 4E+01 2,9E+02 ± 4E+01 3,2E+02 ± 4E+01 2,9E+02 ± 4E+01 Cs-134 Cs-137 8,6E-02 ± 3E-02 2,6E+02 ± 1E+01 2,3E+02 ± 1E+01 3,7E+02 ± 2E+01 1,7E+03 ± 1E+02 8,6E+02 ± 3E+01 8,6E+02 ± 3E+01 2,5E+03 ± 1E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 3,2E+01 ± 5E+00 2,5E+01 ± 4E+00 2,3E+01 ± 3E+00 7,4E+01 ± 2E+01 8,0E+01 ± 7E+00 8,0E+01 ± 7E+00 1,5E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Kusova Vrbina Datum vzor. 24. 9. 2009 Gl vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,10 0,39 0,45 0,44 0,46 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,1 40,1 44,6 51,8 154,5 0-15 0-30 Oznaka vzorca K09ZN2T91 K09ZN2AB91 K09ZN2C91 K09ZN2D91 K09ZN2E91 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 < 5E+00 2.6E+01 ± 3E+00 2.5E+01 ± 3E+00 2.7E+01 ± 4E+00 2.9E+01 ± 2E+00 2.6E+01 ± 2.E+00 2.8E+01 ± 1.E+00 Ra-226 2.3E+00 ± 2E+00 3.7E+01 ± 4E+00 3.5E+01 ± 3E+00 3.7E+01 ± 4E+00 3.6E+01 ± 3E+00 3.6E+01 ± 2.E+00 3.6E+01 ± 2.E+00 Pb-210 3.6E+01 ± 3E+00 5.3E+01 ± 5E+00 < 3E+01 < 4E+01 3.9E+01 ± 4E+00 1.6E+01 ± 1.E+01 2.8E+01 ± 5.E+00 Ra-228 1.2E+00 ± 6E-01 2.5E+01 ± 1E+00 2.5E+01 ± 1E+00 2.5E+01 ± 1E+00 2.3E+01 ± 1E+00 2.5E+01 ± 7,E-01 2.4E+01 ± 7,E-01 Th-228 4,5E-01 ± 2E-01 2.5E+01 ± 1E+00 2.5E+01 ± 1E+00 2.6E+01 ± 1E+00 2.4E+01 ± 1E+00 2.5E+01 ± 7,E-01 2.4E+01 ± 7,E-01 K-40 7.2E+02 ± 7E+01 3.0E+02 ± 3E+01 3.0E+02 ± 3E+01 3.1E+02 ± 3E+01 3.0E+02 ± 3E+01 3.0E+02 ± 2.E+01 3.0E+02 ± 2.E+01 Be-7 2.3E+02 ± 1E+01 7.3E+00 ± 1E+00 2.2E+00 ± 3,E-01 1.0E+00 ± 1,E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 7,4E-01 ± 2E-01 6.6E+00 ± 3E-01 5.1E+00 ± 3E-01 7.1E+00 ± 4E-01 1.1E+01 ± 7E-01 6.3E+00 ± 2.E-01 8.7E+00 ± 4,E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 -- 8,1E-01 ± 1E-01 5.5E-01 ± 8E-02 4.5E-01 ± 6E-02 4.8E-01 ± 1E-01 5.9E-01 ± 5,E-02 5.3E-01 ± 6,E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 60a 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6D (rjava naplavina, košeno področje) Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Amerika Datum vzor. 3. 6. 2009 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,2 37,5 46,4 51,5 189,4 135,3 + trava 324,7 Oznaka vzorca K09ZN3T61 K09ZN3AB61 K09ZN3C61 K09ZN3D61 K09ZN3E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 1,3E+03 ± 1E+02 1,8E+03 ± 1E+02 1,8E+03 ± 3E+02 6,6E+03 ± 7E+02 4,8E+03 ± 4E+ 02 4,8E+03 ± 4E+02 1,1E+04 ± 8E+02 Ra-226 1,7E+03 ± 2E+02 2,1E+03 ± 2E+02 2,3E+03 ± 2E+02 7,2E+03 ± 7E+02 6,1E+03 ± 4E+ 02 6,1E+03 ± 4E+02 1,3E+04 ± 8E+02 Pb-210 4,1E+00 ± 6E-01 2,3E+03 ± 1E+02 2,9E+03 ± 2E+02 3,3E+03 ± 2E+03 8,0E+03 ± 1E+03 8,5E+03 ± 2E+ 03 8,5E+03 ± 2E+03 1,6E+04 ± 2E+03 Ra-228 1,1E+03 ± 6E+01 1,5E+03 ± 8E+01 1,6E+03 ± 8E+01 5,8E+03 ± 3E+02 4,3E+03 ± 1E+02 4,3E+03 ± 1E+02 1,0E+04 ± 3E+02 Th-228 1,1E-01 ± 4E-02 1,2E+03 ± 6E+01 1,6E+03 ± 8E+01 1,7E+03 ± 9E+01 5,9E+03 ± 3E+02 4,5E+03 ± 1E+02 4,5E+03 ± 1E+02 1,0E+04 ± 3E+02 K-40 1,1E+02 ± 1E+01 1,4E+04 ± 1E+03 1,9E+04 ± 2E+03 2,1E+04 ± 2E+03 7,6E+04 ± 7E+03 5,3E+04 ± 3E+ 03 5,3E+04 ± 3E+03 1,3E+05 ± 8E+03 Be-7 3,2E+01 ± 2E+00 2,5E+02 ± 4E+01 < 9E+01 2,5E+02 ± 7E+ 01 2,9E+02 ± 7E+01 2,5E+02 ± 7E+01 Cs-134 Cs-137 4,8E-02 ± 2E-02 1,0E+03 ± 5E+01 1,5E+03 ± 7E+01 2,0E+03 ± 2E+02 3,6E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 2E+02 4,5E+03 ± 2E+02 8,1E+03 ± 3E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 -- 3,5E+01 ± 3E+00 3,8E+01 ± 3E+00 5,4E+01 ± 5E+00 2,7E+02 ± 2E+01 1,3E+02 ± 7E+ 00 1,3E+02 ± 7E+00 3,9E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Amerika Datum vzor. 3. 6. 2009 GL vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,16 0,35 0,40 0,43 0,47 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,2 37,5 46,4 51,5 189,4 0-15 0-30 Oznaka vzorca K09ZN3T61 K09ZN3AB61 K09ZN3C61 K09ZN3D61 K09ZN3E61 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3.4E+01 ± 3E+00 3.8E+01 ± 3E+00 3.5E+01 ± 6E+00 3.5E+01 ± 4E+00 3.6E+01 ± 3,E+00 3.5E+01 ± 2,E+00 Ra-226 4.4E+01 ± 4E+00 4.6E+01 ± 4E+00 4.5E+01 ± 5E+00 3.8E+01 ± 4E+00 4.5E+01 ± 3,E+00 4.1E+01 ± 2,E+00 Pb-210 2.2E+01 ± 3E+00 6.1E+01 ± 4E+00 6.3E+01 ± 5E+00 6.5E+01 ± 4E+01 4.2E+01 ± 5E+00 6.3E+01 ± 2,E+01 5.1E+01 ± 7,E+00 Ra-228 3.1E+01 ± 2E+00 3.3E+01 ± 2E+00 3.2E+01 ± 2E+00 3.1E+01 ± 2E+00 3.2E+01 ± 9,E-01 3.1E+01 ± 1,E+00 Th-228 5.8E-01 ± 2E-01 3.1E+01 ± 2E+00 3.5E+01 ± 2E+00 3.4E+01 ± 2E+00 3.1E+01 ± 2E+00 3.3E+01 ± 1,E+00 3.2E+01 ± 1,E+00 K-40 6.0E+02 ± 6E+01 3.7E+02 ± 4E+01 4.0E+02 ± 4E+01 4.0E+02 ± 4E+01 4.0E+02 ± 4E+01 3.9E+02 ± 2,E+01 4.0E+02 ± 2.E+01 Be-7 1.7E+02 ± 8E+00 6.8E+00 ± 1E+00 < 2E+00 1.9E+00 ± 5,E-01 7.8E-01 ± 2,E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 2.5E-01 ± 1E-01 2.8E+01 ± 1E+00 3.2E+01 ± 2E+00 3.9E+01 ± 3E+00 1.9E+01 ± 9E-01 3.3E+01 ± 1.E+00 2.5E+01 ± 8,E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 -- 9,4E-01 ± 9E-02 8.1E-01 ± 7E-02 1.1E+00 ± 9E-02 1.4E+00 ± 1E-01 9.4E-01 ± 5,E-02 1.2E+00 ± 7,E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija LETO 2009 T - 60b 9. ZEMLJA - NEOBDELANA - poplavno področje ob Savi - 6D (rjava naplavina, košeno področje) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Amerika Datum vzor. 24. 9. 2009 Gl. vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 0- 15 0- 15 0-30 Kol. vzor. (kg/m2) 0,2 33,9 41,1 43,5 156,4 118,5 + trava 274,9 Oznaka vzorca K09ZN3T91 K09ZN3AB91 K09ZN3C91 K09ZN3D91 K09ZN3E91 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/m2) U-238 1,2E+03 ± 9E+01 1,4E+03 ± 1E+02 1,4E+03 ± 2E+02 5,3E+03 ± 5E+02 4,0E+03 ± 3E+ 02 4,0E+03 ± 3E+02 9,3E+03 ± 5E+02 Ra-226 4,4E-01 ± 3E-01 1,6E+03 ± 1E+02 2,0E+03 ± 2E+02 2,0E+03 ± 2E+02 6,2E+03 ± 6E+02 5,6E+03 ± 3E+ 02 5,6E+03 ± 3E+02 1,2E+04 ± 7E+02 Pb-210 1,2E+01 ± 6E-01 2,1E+03 ± 1E+02 2,5E+03 ± 2E+02 1,5E+03 ± 1E+03 6,1E+03 ± 5E+02 6,2E+03 ± 1E+03 6,2E+03 ± 1E+03 1,2E+04 ± 1E+03 Ra-228 2,6E-01 ± 1E-01 1,1E+03 ± 6E+01 1,4E+03 ± 7E+01 1,4E+03 ± 7E+01 5,0E+03 ± 3E+02 3,9E+03 ± 1E+02 3,9E+03 ± 1E+02 9,0E+03 ± 3E+02 Th-228 1,2E-01 ± 3E-02 1,1E+03 ± 6E+01 1,4E+03 ± 7E+01 1,4E+03 ± 7E+01 5,1E+03 ± 3E+02 4,0E+03 ± 1E+02 4,0E+03 ± 1E+02 9,1E+03 ± 3E+02 K-40 4,1E+01 ± 4E+00 1,4E+04 ± 1E+03 1,7E+04 ± 2E+03 1,8E+04 ± 2E+03 6,3E+04 ± 6E+03 4,8E+04 ± 3E+ 03 4,8E+04 ± 3E+03 1,1E+05 ± 7E+03 Be-7 4,6E+01 ± 2E+00 1,6E+02 ± 3E+01 1,6E+02 ± 3E+ 01 2,1E+02 ± 3E+01 1,6E+02 ± 3E+01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,2E-01 ± 4E-02 1,1E+03 ± 5E+01 1,4E+03 ± 7E+01 1,5E+03 ± 8E+01 3,8E+03 ± 2E+02 4,0E+03 ± 1E+02 4,0E+03 ± 1E+02 7,7E+03 ± 2E+02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 --- -- 4,5E+01 ± 5E+00 4,7E+01 ± 4E+00 5,7E+01 ± 5E+00 2,4E+02 ± 2E+01 1,5E+02 ± 8E+ 00 1,5E+02 ± 8E+00 3,9E+02 ± 2E+01 Vzorč. mesto Amerika Datum vzor. 4.0E+04 GL vzor. (cm) trava 0-5 5-10 10-15 15-30 Uteženo Uteženo Kol vzorca (kg) 0,15 0,34 0,38 0,39 0,43 povprečje povprečje Kol. (kg/m2) 0,2 33,9 41,1 43,5 156,4 0-15 0-30 Oznaka vzorca K09ZN3T91 K09ZN3AB91 K09ZN3C91 K09ZN3D91 K09ZN3E91 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) U-238 3.5E+01 ± 3E+00 3.5E+01 ± 4E+00 3.3E+01 ± 6E+00 3,4E+01 ± 3E+00 3,4E+01 ± 3,E+00 3,4E+01 ± 2,E+00 Ra-226 2.4E+00 ± 2E+00 4.7E+01 ± 4E+00 4.8E+01 ± 5E+00 4.6E+01 ± 4E+00 4,0E+01 ± 4E+00 4,7E+01 ± 3,E+00 4,3E+01 ± 2,E+00 Pb-210 6.4E+01 ± 3E+00 6.2E+01 ± 3E+00 6.1E+01 ± 5E+00 3.6E+01 ± 3E+01 3,9E+01 ± 3E+00 5,2E+01 ± 1,E+01 4,5E+01 ± 5,E+00 Ra-228 1.4E+00 ± 6E-01 3.3E+01 ± 2E+00 3.4E+01 ± 2E+00 3.3E+01 ± 2E+00 3,2E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 1,E+00 3,3E+01 ± 1,E+00 Th-228 6.3E-01 ± 2E-01 3.3E+01 ± 2E+00 3.4E+01 ± 2E+00 3.3E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 2E+00 3,3E+01 ± 1,E+00 3,3E+01 ± 1,E+00 K-40 2.2E+02 ± 2E+01 4.0E+02 ± 4E+01 4.0E+02 ± 4E+01 4.1E+02 ± 4E+01 4,0E+02 ± 4E+01 4,1E+02 ± 2,E+01 4,0E+02 ± 2,E+01 Be-7 2.5E+02 ± 1E+01 4.8E+00 ± 9E-01 1,4E+00 ± 3,E-01 6,0E-01 ± 1,E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 6.4E-01 ± 2E-01 3.1E+01 ± 2E+00 3.4E+01 ± 2E+00 3.5E+01 ± 2E+00 2,4E+01 ± 1E+00 3,4E+01 ± 1,E+00 2,8E+01 ± 8,E-01 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 -- 1,3E+00 ± 1E-01 1.1E+00 ± 9E-02 1.3E+00 ± 1E-01 1,6E+00 ± 1E-01 1,3E+00 ± 7,E-02 1,4E+00 ± 8,E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. HRANILA 10. MLEKO 11. SADJE 12. POVRTNINE IN POLJŠČINE 13. MESO, PERUTNINA, JAJCA Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Pesje Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (kg) 4,87 5,26 4,89 5,26 5,11 5,25 Polletno povprečj e Oznaka vzorca MLPE0109 MLPE0209 MLPE0309 MLPE0409 MLPE0509 MLPE0609 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 2,3E-02 ± 2E-02 5,1E-01 ± 1E-01 9,6E-02 ± 8E-02 1,1E-01 ± 5E-02 1,2E-01 ± 8E-02 Ra-226 2,3E-02 ± 1E-03 1,4E-02 ± 5E-03 2,4E-01 ± 1E-01 1,5E-02 ± 9E-03 1,1E-02 ± 6E-03 5,0E-02 ± 4E-02 Pb-210 5,1E-02 ± 4E-02 4,2E-02 ± 4E-02 1,5E-01 ± 8E-02 9,8E-02 ± 9E-02 5,6E-02 ± 2E-02 Ra-228 4,8E-02 ± 4E-02 2,3E-02 ± 2E-02 1,4E-02 ± 1E-02 1,2E-01 ± 3E-02 4,0E-02 ± 1E-02 4,1E-02 ± 2E-02 Th-228 1,3E-02 ± 1E-02 1,1E-02 ± 1E-02 1,8E-01 ± 5E-02 3,3E-02 ± 3E-02 K-40 5,1E+01 ± 3E+00 5,0E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 1E+00 4,8E+01 ± 3E+00 5,1E+01 ± 3E+00 5,5E+01 ± 3E+00 5,1E+01 ± 1E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 3,0E-02 ± 4E-03 5,7E-02 ± 4E-03 4,0E-02 ± 6E-03 5,0E-02 ± 7E-03 6,5E-02 ± 5E-03 1,2E-01 ± 8E-03 6,0E-02 ± 1E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 4,5E-02 ± 4E-03 4,9E-02 ± 4E-03 5,9E-02 ± 4E-03 7,8E-02 ± 5E-03 5,7E-02 ± 4E-03 6,3E-02 ± 3E-03 5,8E-02 ± 5E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 61 b 10. MLEKO - sestavljeni mesečni vzorci (VLG, Sr-90/Sr-89) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Pesje Datum vzor. Kol. vzorca (kg) Oznaka vzorca Julij 5,27 MLPE0709 Avgust 5,26 MLPE0809 September 5,36 MLPE0909 Oktober 5,25 MLPE1009 November 5,19 MLPE1109 December 5,28 MLPE1209 Letno povprečj e IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 Ra-226 Pb-210 Ra-228 Th-228 K-40 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 4,6E-01 ± 1E-01 1,4E-01 ± 1E-02 1,3E-01 ± 8E-02 7,1E-02 ± 4E-02 5,0E+01 ± 1E+00 7,2E-02 ± 7E-02 1,0E-02 ± 7E-03 5,3E+01 ± 3E+00 2,7E-01 ± 6E-02 8,6E-02 ± 8E-02 5,0E+01 ± 3E+00 1,7E-01 ± 4E-02 2,2E-02 ± 7E-03 3,0E-02 ± 2E-02 5,1E+01 ± 3E+00 1,3E-02 ± 1E-02 5,1E+01 ± 3E+00 6,8E-01 ± 1E-01 3,5E-02 ± 2E-02 4,1E-02 ± 2E-02 4,8E+01 ± 3E+00 1,9E-01 ± 7E-02 4,6E-02 ± 2E-02 4,6E-02 ± 2E-02 3,3E-02 ± 1E-02 2,0E-02 ± 1E-02 5,1E+01 ± 7E-01 9,2E-02 ± 7E-03 7,5E-02 ± 6E-03 6,2E-02 ± 5E-03 3,6E-02 ± 4E-03 5,8E-02 ± 6E-03 4,2E-02 ± 7E-03 6,1E-02 ± 7E-03 Sr-90 6,3E-02 ± 5E-03 4,9E-02 ± 4E-03 6,6E-02 ± 4E-03 5,6E-02 ± 4E-03 6,8E-02 ± 5E-03 6,3E-02 ± 4E-03 6,0E-02 ± 3E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (kg) 5,13 5,34 5,31 5,26 5,17 5,33 Polletno povprečj e Oznaka vzorca MLVH0109 MLVH0209 MLVH0309 MLVH0409 MLVH0509 MLVH0609 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,4E+ 00 ± 2E-01 1,9E-01 ± 8E-02 2,6E-01 ± 2E-01 Ra-226 5,0E-01 ± 6E-02 1,3E-02 ± 7E-03 3,9E-02 ± 9E-03 4,1E-02 ± 9E-03 1,3E-02 ± 5E-03 1,0E-01 ± 8E-02 Pb-210 < 9E-02 6,8E-02 ± 6E-02 1,1E-02 ± 2E-02 Ra-228 6,0E-02 ± 2E-02 1,7E-02 ± 2E-02 1,3E-02 ± 1E-02 Th-228 2,6E-02 ± 2E-02 4,8E-02 ± 2E-02 1,2E-02 ± 8E-03 K-40 4,7E+01 ± 1E+00 4,8E+01 ± 3E+00 5,4E+01 ± 3E+00 5,2E+01 ± 3E+00 5,3E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 1E+00 5,1E+01 ± 1E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,9E-02 ± 5E-03 2,6E-02 ± 4E-03 2,0E-02 ± 5E-03 1,9E-02 ± 4E-03 1,6E-02 ± 3E-03 1,2E-01 ± 6E-03 3,6E-02 ± 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 4,2E-02 ± 3E-03 4,1E-02 ± 3E-03 3,7E-02 ± 4E-03 3,1E-02 ± 3E-03 3,4E-02 ± 3E-03 4,6E-02 ± 3E-03 3,8E-02 ± 2E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 62 b 10. MLEKO - sestavljeni mesečni vzorci (VLG, Sr-90/Sr-89) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Vihre Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November Dec ember Kol. vzorca (kg) 5,42 5,29 5,32 5,03 5,31 5,18 Letno povprečj e Oznaka vzorca MLVH0709 MLVH0809 MLVH0909 MLVH1009 MLVH1109 MLVH1209 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 5,4E-02 ± 4E-02 2,3E-01 ± 6E-02 1,1E-01 ± 4E-02 1,1E-01 ± 7E-02 5,0E-02 ± 3E-02 1,6E-01 ± 6E-02 1,9E-01 ± 1E-01 Ra-226 4,4E-02 ± 5E-03 5,4E-02 ± 3E-02 1,1E-02 ± 4E-03 5,5E-02 ± 8E-03 6,4E-02 ± 4E-02 Pb-210 3,8E-03 ± 5E-03 5,3E-02 ± 5E-02 2,9E-02 ± 2E-02 1,3E-02 ± 1E-02 Ra-228 1,6E-02 ± 1E-02 5,7E-02 ± 2E-02 4,5E-02 ± 2E-02 1,0E-02 ± 8E-03 1,7E-02 ± 7E-03 Th-228 1,1E-02 ± 9E-03 1,6E-02 ± 1E-02 2,2E-02 ± 1E-02 1,0E-02 ± 4E-03 K-40 5,2E+01 ± 3E+00 4,9E+01 ± 3E+00 5,2E+01 ± 3E+00 4,3E+01 ± 2E+00 4,9E+01 ± 3E+00 5,2E+01 ± 3E+00 5,0E+01 ± 9E-01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 1,4E-02 ± 3E-03 1,7E-02 ± 4E-03 1,6E-02 ± 3E-03 3,3E-02 ± 6E-03 1,7E-02 ± 1E-03 < 4E-02 2,6E-02 ± 8E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 4,4E-02 ± 4E-03 5,0E-02 ± 4E-03 4,5E-02 ± 4E-03 3,0E-02 ± 3E-03 3,2E-02 ± 3E-03 3,5E-02 ± 3E-03 3,9E-02 ± 2E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Brege Datum vzor. Januar Februar Marec April Maj Junij Kol. vzorca (kg) 5,19 5,28 4,92 5,13 5,10 5,00 Polletno povprečj e Oznaka vzorca MLBG0109 MLBG0209 MLBG0309 MLBG0409 MLBG0509 MLBG0609 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 1,5E-01 ± 7E-02 2,5E-02 ± 3E-02 Ra-226 1,5E-02 ± 8E-03 1,3E-01 ± 6E-03 1,3E-01 ± 1E-01 2,2E-02 ± 6E-03 5,0E-02 ± 3E-02 Pb-210 1,1E-01 ± 9E-02 1,7E-02 ± 1E-02 < 7E-02 2,1E-02 ± 2E-02 Ra-228 2,6E-02 ± 1E-02 2,1E-02 ± 1E-02 7,8E-03 ± 5E-03 Th-228 2,5E-02 ± 2E-02 4,2E-03 ± 4E-03 K-40 5,2E+01 ± 3E+00 4,0E+01 ± 1E+00 4,8E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 3E+00 4,8E+01 ± 3E+00 3,9E+01 ± 2E+00 4,6E+01 ± 2E+00 Be-7 Cs-134 Cs-137 1,2E-02 ± 9E-03 6,2E-02 ± 4E-03 1,3E-02 ± 2E-03 1,6E-02 ± 4E-03 2,3E-02 ± 3E-03 7,0E-02 ± 7E-03 3,3E-02 ± 1E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,4E-02 ± 3E-03 3,0E-02 ± 3E-03 2,5E-02 ± 3E-03 3,0E-02 ± 3E-03 2,7E-02 ± 3E-03 3,2E-02 ± 3E-03 3,0E-02 ± 1E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 63 b 10. MLEKO - sestavljeni mesečni vzorci (VLG, Sr-90/Sr-89) Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Brege Datum vzor. Julij Avgust September Oktober November Dec ember Kol. vzorca (kg) 5,23 5,24 4,52 5,39 5,00 5,28 Letno povprečj e Oznaka vzorca MLBG0709 MLBG0809 MLBG0909 MLBG1009 MLBG1109 MLBG1209 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 7,0E-02 ± 5E-02 1,5E-01 ± 7E-02 7,9E-02 ± 6E-02 1,2E-01 ± 5E-02 1,5E-01 ± 4E-02 6,0E-02 ± 2E-02 Ra-226 1,1E-01 ± 7E-03 4,9E-02 ± 1E-02 4,5E-02 ± 7E-03 2,3E-02 ± 7E-03 4,4E-02 ± 1E-02 Pb-210 6,7E-02 ± 6E-02 2,0E-01 ± 8E-02 2,3E-02 ± 2E-02 1,5E-01 ± 8E-02 4,7E-02 ± 2E-02 Ra-228 3,5E-02 ± 3E-02 6,8E-03 ± 4E-03 Th-228 3,5E-02 ± 1E-02 5,0E-03 ± 3E-03 K-40 4,6E+01 ± 2E+00 4,4E+01 ± 2E+00 4,6E+01 ± 2E+00 4,8E+01 ± 1E+00 4,6E+01 ± 2E+00 5,0E+01 ± 3E+00 4,6E+01 ± 1E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-02 < 5E-02 4,3E-02 ± 5E-03 2,4E-02 ± 6E-03 2,7E-02 ± 4E-03 1,6E-02 ± 3E-03 2,5E-02 ± 6E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 2,8E-02 ± 3E-03 2,7E-02 ± 3E-03 4,3E-02 ± 4E-03 3,7E-02 ± 3E-03 3,3E-02 ± 3E-03 3,8E-02 ± 2E-03 3,2E-02 ± 2E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. Specifična analiza I-131 ZVD Datum vzorčenja Datum meritve Kraj vzorčenja Pesje Vihre Brege Specifična aktivnost I-131 (Bq/L) 11. 5. 2009 11. 5. 2009 < 4,97E-3 < 5,99E-3 < 5,13E-3 15. 6. 2009 16. 6. 2009 < 7,26E-3 < 6,42E-3 < 6,88E-3 1. 7. 2009 2. 7. 2009 < 6,02E-3 < 5,51E-3 < 5,99E-3 3. 8. 2009 4. 8. 2009 < 5,44E-3 < 6,07E-3 < 6,51E-3 13. 8. 2009 14. 8. 2009 < 5,69E-3 < 5,96E-3 < 7,02E-3 25. 8. 2009 26. 8. 2009 < 5,81E-3 < 5,86E-3 < 6,59E-3 1. 9. 2009 2. 9. 2009 < 5,00E-3 < 5,71E-3 < 6,06E-3 1. 10. 2009 2. 10. 2009 < 4,66E-3 < 6,14E-3 < 5,02E-3 leto 2009 t - 65 ijTsf" 11. HRANILA - SADJE - jabolka • • Ljubljana 0 Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Evrosad Krško -sadovnjak okoli Evrosad Krško -sadovnjak okoli Evrosad Krško -sadovnjak okoli Evrosad Krško -Resa NEK NEK NEK Vrsta vzorca Jabolki Jabolka Jabolka Jabolka Datum vzor. 9. 9. 2009 9. 9. 2009 9. 9. 2009 2. 11. 2009 Povprečj e - jabolka (*) Kol. vzorca (kg) 0,42 0,41 0,55 0,36 Delež suhe snovi (%) 15,52 14,32 16,60 14,40 Oznaka vzorca K09HSJB191 K09HSJB591 K09HSJB791 K09HSJB2B1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bcjk) SVEŽE SNOVI U-238 5,7E-01 ± 4E-01 < 5E-01 < 2E-01 1,4E-01 ± 1E-01 Ra-226 Pb-210 2,7E-01 ± 2E-01 7,4E-01 ± 3E-01 < 9E-01 < 5E-02 2,5E-01 ± 2E-01 Ra-228 6,1E-02 ± 4E-02 < 1E-01 1,5E-02 ± 2E-02 Th-228 < 1E-01 < 4E-02 1,4E-02 ± 8E-03 3,5E-03 ± 2E-02 K-40 3,8E+01 ± 4E+00 4,1E+01 ± 4E+00 4,0E+01 ± 4E+00 2,8E+01 ± 3E+00 3,7E+01 ± 3E+00 Be-7 9,4E-01 ± 2E-01 3,6E-01 ± 1E-01 3,6E-01 ± 1E-01 3,1E-01 ± 6E-02 4,9E-01 ± 1E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 2E-02 < 3E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,4E-02 ± 2E-03 1,0E-02 ± 1E-03 2,0E-02 ± 2E-03 2,4E-02 ± 3E-03 1,7E-02 ± 3E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. LETO 2009 T - 66 •• institut 11. HRANILA - SADJE - hruške J*® Jubff" Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Evrosad Krško -sadovnjak okoli NEK Evrosad Krško -sadovnjak okoli NEK Povprečje - hruške (*) Vrsta vzorca Datum vzor. Kol. vzorca (kg) Delež suhe snovi (%) Oznaka vzorca Hruške conferance 9. 9. 2009 0,67 16,10 K09HSHR191 Hruške viljamovka 9. 9. 2009 0,59 13,99 K09HSHR791 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 Ra-226 1.5E-01 ± 1E-01 7,3E-02 ± 7E-02 Pb-210 < 9E-02 < 4E-01 < 1E-01 Ra-228 7,8E-02 ± 4E-02 3,9E-02 ± 4E-02 Th-228 < 1E-01 < 3E-02 < 3E-02 K-40 4,5E+01 ± 4E+00 3,2E+01 ± 3E+00 3,9E+01 ± 7E+00 Be-7 1,6E+00 ± 1E-01 4,7E-01 ± 1E-01 1,0E+00 ± 5E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 < 3E-02 < 8E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,6E-02 ± 2E-03 2,4E-02 ± 1E-03 2,5E-02 ± 1E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 67 11. HRANILA - SADJE - jagode Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 00 Institut 00 "Jožef Stefan" 0 0 Ljubljana 0 Slovenija Vzorč. mesto Spodnja Pohanca Zgornja Pohanca Vrsta vzorca Jagode Jagode Datum vzor. 2. 6. 2009 2. 6. 2009 Povprečje - jagode (*) Kol. vzorca (kg) 0,43 0,42 Delež suhe snovi (%) 10,20 9,15 Oznaka vzorca K09HSJG2161 K09HSJG2261 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 Ra-226 1,7E-01 ± 1E-01 2,6E-01 ± 2E-01 2,2E-01 ± 1E-01 Pb-210 < 7E-02 < 4E-01 < 1E-01 Ra-228 5,0E-02 ± 3E-02 < 9E-02 2,5E-02 ± 3E-02 Th-228 < 3E-02 2,6E-02 ± 1E-02 1,3E-02 ± 1E-02 K-40 3,4E+01 ± 3E+00 2,8E+01 ± 3E+00 3,1E+01 ± 3E+00 Be-7 7,1E-01 ± 1E-01 3,6E-01 ± 4E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,7E-02 ± 1E-02 2,0E-02 ± 7E-03 1,8E-02 ± 7E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 1,6E-01 ± 9E-03 2,6E-02 ± 3E-03 9,3E-02 ± 7E-02 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 68 • • 11. HRANILA - SADJE - vino Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Vinska klet Krško Vinska klet Krško Vrsta vzorca Vino - belo Vino - rdeče Datum vzor. 16.11. 2009 16.11.2009 Povprečje vino (*) Kol. vzorca (kg) 0,13 0,19 Delež suhe snovi (%) 1,89 2,22 Oznaka vzorca K09HSVI1B1 K09HSVI2B1 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 < 8E-02 < 2E-02 Ra-226 < 7E-02 2,6E-02 ± 2E-02 1,3E-02 ± 2E-02 Pb-210 9,6E-02 ± 3E-02 8,5E-02 ± 3E-02 9,1E-02 ± 2E-02 Ra-228 < 1E-02 1,5E-02 ± 8E-03 7,4E-03 ± 7E-03 Th-228 6,8E-03 ± 5E-03 5,8E-03 ± 3E-03 6,3E-03 ± 3E-03 K-40 2,8E+01 ± 3E+00 3,5E+01 ± 3E+00 3,2E+01 ± 3E+00 Be-7 1,6E-01 ± 2E-02 1,8E-01 ± 2E-02 1,7E-01 ± 1E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 6,3E-03 ± 2E-03 6,1E-03 ± 3E-03 6,2E-03 ± 2E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 2,0E-02 ± 2E-03 3,1E-02 ± 2E-03 2,6E-02 ± 6E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. LETO 2009 T - 69 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - solata, peteršilj, bučke, čebula Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 Vzorč. mesto Trnje Spodnji Stari Grad Vrbina Žadovinek Vrsta vzorca Solata Peteršilj Bučke Čebula Dalum vzor. 12. 6. 2009 12. 6. 2009 15. 6. 2009 12. 6. 2009 Oznaka vzorca SZNEK010609 SZNEK020609 SZNEK030609 SZNEK040609 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 4,7E-02 ± 4E-C2 4,6E-01 ± 2E-01 < 8E-02 1,6E-01 ± 8E-02 Ra-226 2,4E-02 ± 7E-03 < 3E-02 2,5E-02 ± 6E-03 4,7E-02 ± 1E-02 Pb-210 2,7E-01 ± 6E-02 < 4E-01 < 7E-02 < 1E-01 Ra-228 6,9E-01 ± 5E-02 4,9E-02 ± 1E-02 87E-02 ± 2E-02 Th-228 2,6E-02 ± 1E-02 1,9E-01 ± 7E-02 2,5E-02 ± 2E-02 K-40 7,7E+01 ± 2E+00 1,8E+02 ± 1E+01 7,1E+01 ± 4E+00 5,1E+01 ± 3E+00 Be-7 3,0E+00 ± 1E-01 2,3E+01 ± 9E-01 1,3E-01 ± 2E-02 1,9E-01 ± 4E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 6,7E-03 ± 5E-03 6,5E-01 ± 3E-02 6,5E-02 ± 4E-03 < 4E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 7,1E-02 ± 5E-03 4,1E-01 ± 3E-02 9,0E-02 ± 7E-03 2,1E-01 ± 1E-03 Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Slovenija ZVD Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Žad ovinek Trnje Žadovinek Vrbina Vrsta vzorca Krompir Koruza Pšenica Solata Dalum vzor. 12. 6. 2009 12. 6. 2009 12. 6. 2009 25. 8. 2009 Oznaka vzorca SZNEK050609 SZNEK060609 SZNEK070609 SZNEK080809 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 2,1E-01 ± 1E-01 2,4E-01 ± 1E-01 1,9E-01 ± 9E-02 2,6E-01 ± 7E-02 Ra-226 3,1E-02 ± 1E-C2 3,1E-02 ± 1E-02 3, 8E-02 ± 9E-03 Pb-210 < 8E-02 < 2E-01 2,3E-01 ± 1E-01 2,7E-01 ± 1E-01 Ra-228 1,6E-01 ± 4E-02 8,6E-02 ± 2E-02 4, 0E-02 ± 2E-02 Th-228 3,6E-02 ± 2E-02 4,6E-02 ± 2E-02 2, 2E-02 ± 2E-02 K-40 1,2E+02 ± 3E+00 1,2E+02 ± 6E+00 1,5E+02 ± 8E+00 9,9E+01 ± 5E+00 Be-7 4,4E-01 ± 5E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 1,9E-02 ± 7E-03 4,9E-02 ± 1E-02 1,9E-02 ± 5E-03 4,1E-02 ± 6E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,2E-02 ± 5E-03 2,1E-02 ± 6E-03 8,4E-02 ± 1E-02 1,8E-01 ± 1E-02 LETO 2009 T - 71 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - paradižnik, paprika, feferoni, malancani Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Trnje Brege Spodnji Stari Grad Brege Vrsta vzorca Paradižnik Paprika Feferoni Malancani Datum vzor. 25. 8. 2009 25. 8. 2009 25. 8. 2009 25. 8. 2009 Oz naka vz orca SZNEK090809 SZNEK100809 SZNEK110809 SZNEK120809 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 2,1E-01 ± 1E-02 1,2E-01 ± 9E-02 Ra-226 5,8E-02 ± 2E-02 2,8E-02 ± 1E-02 1,8E-02 ± 1E-02 Pb-210 3,3E-01 ± 2E-01 2,9E-01 ± 7E-02 2,9E-01 ± 2E-01 < 9E-02 Ra-228 1,3E-01 ± 7E-02 6,7E-02 ± 3E-02 1,4E-01 ± 4E-02 Th-228 3,7E-02 ± 3E-02 K-40 6,4E+01 ± 3E+00 3,9E+01 ± 1E+00 7,5E+01 ± 4E+00 7,7E+01 ± 4E+00 Be-7 4,0E-01 ± 4E-02 1,1E+00 ± 8E-02 1,4E-01 ± 4E-02 I-131 Cs-134 Cs-137 < 9E-02 1,5E-02 ± 4E-03 < 6E-02 1,0E-02 ± 9E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,1E-01 ± 1E-02 2,4E-01 ± 2E-02 2,0E-01 ± 2E-02 5, 7E-02 ± 7E-03 LETO 2009 T - 72 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - ohrovt, zelje, fižol v zrnju, krompir Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Žad ovinek Spodnji Stari Grad Brege Vrbina Vrsta vzorca Ohrovt Zelje Fižol v zrnju Krompir Dalum vzor. 25. 8. 2009 25. 8. 2009 25. 8. 2009 25. 8. 2009 Oznaka vzorca SZNEK130809 SZNEK140809 SZNEK150809 SZNEK160809 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 6,4E-02 ± 6E-02 9,1E-01 ± 3E-01 Ra-226 2,9E-02 ± 1E-C2 3,1E-02 ± 8E-03 5,7E-02 ± 4E-02 2,7E-01 ± 1E-02 Pb-210 4,1E-01 ± 1E-01 1,2E-01 ± 9E-02 3,5E+00 ± 3E-01 Ra-228 7,8E-02 ± 3E-02 6,2E-02 ± 2E-02 1,5E-01 ± 5E-02 1,4E-01 ± 3E-02 Th-228 4,5E-02 ± 3E-02 8 0E-02 ± 2E-02 K-40 9,1E+01 ± 5E+00 7,9E+01 ± 4E+00 2,1E+02 ± 6E+00 1,4E+02 ± 7E+00 Be-7 3,4E+00 ± 2E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,4E-01 ± 1E-02 < 2E-02 1,5E-01 ± 2E-02 4,7E-02 ± 8E-03 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 3,8E-01 ± 2E-02 3,0E-01 ± 2E-02 3,5E-01 ± 3E-02 5,9E-02 ± 6E-03 LETO 2009 T - 73 12. HRANILA - POVRTNINE IN POLJŠČINE - krompir, korenje, kumare, ječmen Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 ZVD Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Žadovinek Trnje Brege Vrsta vzorca Krompir Korenje Kumare Ječmen Datum vzor. 25. 8. 2009 25. 8. 2009 25. 8. 2009 25. 8. 2009 Oz naka vz orca SZNEK170809 SZNEK180809 SZNEK190809 SZNEK200809 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 6,0E-01 ± 1E-01 2,8E-01 ± 2E-01 4,2E-01 ± 9E-02 Ra-226 8,4E-02 ± 1E-02 4,7E-02 ± 2E-02 2,2E-01 ± 3E-02 Pb-210 1,3E-01 ± 1E-01 3,6E-01 ± 3E-01 Ra-228 9,4E-02 ± 5E-02 7,6E-02 ± 5E-02 4,2E-01 ± 5E-02 Th-228 K-40 1,4E+02 ± 4E+00 1,2E+02 ± 6E+00 6,3E+01 ± 2E+00 1,8E+02 ± 1E+01 Be-7 1,8E-01 ± 8E-02 4,7E+00 ± 3E-01 I-131 Cs-134 Cs-137 1,6E-02 ± 1E-02 2,9E-02 ± 1E-02 < 4E-02 < 7E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-90 1,4E-02 ± 4E-03 2,7E-01 ± 2E-02 7,0E-01 ± 4E-02 6, 8E-01 ± 5E-02 _ ii "Jožef Stefan" LETO 2009 T - 74 5% Ljubljana 13. HRANILA - KOKOŠJE MESO IN JAJCA • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Vrbina Spodnji Stari Grad Vrsta vzorca Kokošja jajca Kokošja jajca Kokošje meso Datum vzor. 16. 2. 2009 2. 2. 2009 Povprečj e - j aj ca (*) 16. 2. 2009 Kol. vzorca (kg) 0,24 0,24 0,29 Delež suhe snovi (%) 22,46 26,21 32,33 Oznaka vzorca K09HJ121 K09HJ321 K09HMK121 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 < 6E-01 < 2E-01 4,3E-01 ± 2E-01 Ra-226 2,5E-01 ± 2E-01 < 6E-01 1,2E-01 ± 2E-01 3,9E-01 ± 3E-01 Pb-210 < 5E-01 < 2E-01 < 2E-01 < 4E-01 Ra-228 1,2E-01 ± 6E-02 1,6E-01 ± 7E-02 1,4E-01 ± 4E-02 Th-228 4,5E-02 ± 2E-02 < 7E-02 2,2E-02 ± 2E-02 6,4E-02 ± 2E-02 K-40 4,6E+01 ± 5E+00 3,9E+01 ± 4E+00 4,3E+01 ± 4E+00 6,7E+01 ± 7E+00 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 3,3E-02 ± 2E-02 1,6E-02 ± 2E-02 7,9E-02 ± 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 4,3E-02 ± 7E-03 6,0E-02 ± 8E-03 5,1E-02 ± 9E-03 2,9E-02 ± 6E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. 99 Institut LETO 2009 T - 75 "JoŽef Stefan" Ljubljana 13. HRANILA - SVINJSKO IN GOVEJE MESO • Slovenija Izotopska analiza sevalcev gama in specifična analiza Sr-90/Sr-89 (**) Vzorč. mesto Spodnji Stari Grad Brege Ivan Balas Pleterje, Loka Vrsta vzorca Datum vzor. Kol. vzorca (kg) Svinjsko meso 16. 2. 2009 0,57 Svinjsko meso 16. 2. 2009 0,63 P ovprečj e - svinj sko meso (*) Goveje meso 16. 2. 2009 0,52 Delež suhe snovi (%) 51,12 38,06 24,37 Oznaka vzorca K09HMS121 K09HMS221 K09HMG421 IZOTOP SPECIFIČNA AKTIVNOST (Bq/kg) SVEŽE SNOVI U-238 < 4E-02 < 1E-02 Ra-226 3,0E-01 ± 2E-01 1,5E-01 ± 2E-01 Pb-210 < 2E-01 < 1E-01 < 7E-02 < 1E-01 Ra-228 < 1E-01 < 4E-02 < 2E-01 Th-228 5,9E-02 ± 2E-02 4,3E-02 ± 2E-02 5,1E-02 ± 1E-02 < 4E-02 K-40 7,1E+01 ± 7E+00 9,6E+01 ± 9E+00 8,4E+01 ± 1E+01 1,1E+02 ± 1E+01 Be-7 I-131 Cs-134 Cs-137 2,2E-01 ± 3E-02 1,1E-01 ± 2E-02 1,7E-01 ± 6E-02 6,6E-02 ± 2E-02 Co-58 Co-60 Cr-51 Mn-54 Zn-65 Nb-95 Ru-106 Sb-125 Sr-89/Sr-90 5,4E-01 ± 2E-02 < 1E-02 2,7E-01 ± 3E-01 1,5E-02 ± 2E-03 (*) Število, ki sledi znaku ±, je negotovost povprečja. (**) Visokoločljivostna spektrometrija gama je bila opravljena na IJS na Odseku F-2, radiokemijske analize Sr-90/Sr-89 pa na Odseku O-2. TABELE REZULTATOV PRIMERJALNIH MERITEV KONČNI REZULTATI MEDNARODNE PRIMERJAVE ENVIRONMENTAL RADIOACTIVITY COMPARISON EXERCISE 2008 NPL - Velika Britanija (AH, B1, B2, GL, GH - kontaminirane vodne raztopine in C - z nevtroni aktiviran beton) V maju 2009 so bili objavljeni končni rezultati primerjalnih meritev "Environmental Radioactivity Comparison Exercise 2008", kjer je IJS, Odsek F-2, sodeloval pri meritvah vzorcev AH, B1, B2, GL in GH (kontrolirano kontaminirane vodne raztopine z a/P-, P- in y-sevalci) ter vzorec C (z nevtroni aktiviran beton. Rezultati analiz in primerjava z referenčnimi vrednostmi NPL so zbrani v preglednici. Pri statističnih ocenah so bile uporabljene naslednje zveze: odmik = ( IJS-rezultat - NPL-vrednost ) • 100 % • NPL-vrednost ^-preskus = IJS-rezultat • NPL-vrednost • [(IJS-negotovost)2 + (NPL-negotovost)2]1/2 (D = disagreement, Q = questionable) REZULTATI: NPL - AH / Lab Code 21 kontaminirana vodna raztopina s sevalci alfa in beta nizkih aktivnosti analize (IJS) opravljene decembra 2008, končno poročilo objavljeno maja 2009 IZOTOP NPL IJS odmik [%] ^-preskus [Bq/g] Ra-226 4,77 ± 0,06 3,0 ± 0,3 -37 -5,62 D U-235 0,5188 ± 0,0019 0,613 ± 0,017 18 5,51 Q U-238 11,262 ± 0,017 10,1 ± 0,5 -10 -2,32 Np-237 3,20 ± 0,04 3,38 ± 0,08 6 2,15 Am-241 3,369 ± 0,007 3,22 ± 0,08 -4,4 -1,85 NPL - B1 / Lab Code 21 kontaminirana vodna raztopina analize (IJS) opravljene decembra 2008, končno poročilo objavljeno maja 2009 IZOTOP NPL IJS odmik [%] ^-preskus [Bq/g] H-3 0,925 ± 0,007 0,94 ± 0,08 1 0,16 NPL - B2 / Lab Code 21 kontaminirana vodna raztopina analize (IJS) opravljene decembra 2008, končno poročilo objavljeno maja 2009 IZOTOP NPL IJS odmik [%] ^-preskus [Bq/g] H-3 0,487 ± 0,004 0,50 ± 0,04 3 0,39 NPL - C / Lab Code 21 z nevtroni aktiviran beton analize (IJS) opravljene od oktobra do novembra 2008, končno poročilo objavljeno maja 2009 IZOTOP NPL IJS odmik ^-preskus [Bq/g] [%] Na-22 0,030 ± 0,002 Co-60 0,1045 ± 0,0014 0,106 ± 0,003 1 0,46 Ba-133 0,0070 ± 0,0003 0,0072 ± 0,0008 2 0,19 Cs-137 0,0026 ± 0,0004 Eu-152 2,63 ± 0,04 2,60 ± 0,07 -1 -0,41 Eu-154 0,1029 ± 0,0018 0,093 ± 0,006 -10 -1,58 Ra-226 0,033 ± 0,004 Ra-228 0,0076 ± 0,0020 Th-228 0,0062 ± 0,0007 U-238 0,014 ± 0,005 NPL - GH / Lab Code 21 kontaminirana vodna raztopina s sevalci gama visokih aktivnosti analize (IJS) opravljene od oktobra do novembra 2008, končno poročilo objavljeno maja 2009 IZOTOP NPL IJS odmik ^-preskus [Bq/g] [%] Na-22 5,529 ± 0,020 5,36 ± 0,16 -3 -1,05 Co-60 4,641 ± 0,014 4,71 ± 0,14 1 0,49 Zr-95 7,35 ± 0,08 7,50 ± 0,23 2 0,62 Nb-95 13,54 ± 0,07 13,8 ± 0,4 2 0,63 Ba-133 2,754 ± 0,019 2,68 ± 0,08 -3 -0,90 Cs-134 4,63 ± 0,04 4,56 ± 0,14 -2 -0,51 Cs-137 9,56 ± 0,07 9,7 ± 0,3 2 0,61 Eu-152 17,86 ± 0,12 17,8 ± 0,6 0 -0,11 NPL - GL / Lab Code 21 kontaminirana vodna raztopina s sevalci gama nizkih aktivnosti analize (IJS) opravljene od oktobra do novembra 2008, končno poročilo objavljeno maja 2009 IZOTOP NPL IJS odmik ^-preskus [Bq/kg] [%] Na-22 8,19 ± 0,03 8,09 ± 0,25 -1 -0,39 Co-60 7,201 ± 0,022 7,36 ± 0,22 2 0,72 Zr-95 7,30 ± 0,07 7,59 ± 0,21 4 1,29 Nb-95 13,46 ± 0,07 14,1 ± 0,4 5 1,59 Ba-133 6,12 ± 0,05 6,17 ± 0,18 1 0,27 Cs-134 11,93 ± 0,08 11,9 ± 0,4 0 -0,08 Cs-137 9,02 ± 0,06 9,1 ± 0,3 1 0,39 Eu-152 12,35 ± 0,09 12,6 ± 0,3 2,1 0,82 Study MRAD-11 ERA (Environmental Resource Associates), ZDA V decembru 2009 so bili objavljeni končni rezultati primerjalnih meritev MRAD-11 šestih vzorcev (zračni filter, vzorec vegetacije, zemlje in trije vzorci vode, od katerih je bil eden za določitev tritija, eden za druge radionuklide, eden pa za analizo total alfa / total beta), ki jih je ERA, Environmental Resource Associates, ZDA, razposlala septembra 2009. Sodelovala sta IRB in ZVD. IRB je analiziral vse tri vodne vzorce, vzorec zemlje in vegetacije, ZVD pa vzorce zemlje, vegetacije in zračnega filtra. Rezultati analiz ZVD in IRB ter primerjave s pripisanimi vrednostmi (assigned values) so zbrane v naslednjih 5 preglednicah. ERA, Study MRAD-11 Air Filter Radionuclides vzorci razposlani septembra 2009, končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits ZVD value Performance Evaluation [pCi na filter] ZVD Am-241 67,8 39,7-93,0 75 Acceptable Cs-134 524 341-648 536 Acceptable Cs-137 405 304-532 411 Acceptable Co-60 694 537-867 730 Acceptable Sr-90 168 73,9-261 199 Acceptable U-238 66,7 42,7-94,7 56 Acceptable Zn-65 490 339-679 519 Acceptable ERA, Study MRAD-11 Water Radionuclides vzorci razposlani septembra 2009, končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation [pCi/L] IRB Am-241 152 104-205 167 Acceptable Cs-134 653 482-750 675 Acceptable Cs-137 690 586-827 702 Acceptable Co-60 837 729-989 836 Acceptable Fe-55 557 324-744 608 Acceptable Sr-90 870 552-1160 769 Acceptable Zn-65 636 539-793 618 Acceptable ERA, Study MRAD-11 Water Tritium vzorci razposlani septembra 2009, končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation [pCi/L] IRB H-3 18300 11900-27000 18404 Acceptable ERA, Study MRAD-11 Water Gross Alpha/Beta vzorci razposlani septembra 2009, končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation [pCi/L] IRB Gross Alpha 80,0 35,5-119 14,8 Not Acceptable Gross Beta 67,4 39,4-98,9 57,0 Acceptable ERA, Study MRAD-11 Soil Radionuclides vzorci razposlani septembra 2009, končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits ZVD value IRB value Performance Evaluation ZVD Performance Evaluation IRB (pCi/kg) Ac-228 1380 885-1940 1408 1610 Acceptable Acceptable Am-241 1790 1070-2300 1964 1950 Acceptable Acceptable Bi-212 1670 438-2500 1612 - Acceptable - Bi-214 1330 816-1910 1067 1290 Acceptable Acceptable Cs-134 2320 1490-2790 2544 2220 Acceptable Acceptable Cs-137 2180 1670-2830 2283 2100 Acceptable Acceptable Co-60 2000 1460-2680 2204 1940 Acceptable Acceptable Pb-212 1360 877-1910 1410 - Acceptable - Pb-214 1310 784-1950 1117 - Acceptable - K-40 10800 7830-14600 9535 11100 Acceptable Acceptable Sr-90 8700 3140-14200 4189 8013 Acceptable Acceptable Th-234 1580 502-3010 1479 1940 Acceptable Acceptable U-238 1580 966-2010 1479 1980 Acceptable Acceptable Zn-65 2260 1790-3030 2461 2190 Acceptable Acceptable ERA, Study MRAD-11 Vegetation Radionuclides vzorci razposlani septembra 2009, končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits ZVD value IRB value Performance Evaluation ZVD Performance Evaluation IRB (pCi/kg) Am-241 3850 2190-5290 4039 4240 Acceptable Acceptable Cs-134 1780 1020-2470 1868 2070 Acceptable Acceptable Cs-137 1460 1070-2030 1494 1380 Acceptable Acceptable Co-60 2170 1470-3120 2246 2420 Acceptable Acceptable K-40 34400 24700-48700 34832 38900 Acceptable Acceptable Sr-90 6880 3840-9140 6487 6067 Acceptable Acceptable Zn-65 1300 939-1780 1294 1450 Acceptable Acceptable Study RAD-77 ERA (Environmental Resource Associates), ZDA V maju 2009 so bili objavljeni končni rezultati primerjalne meritve RAD-77 vzorca vode, ki ga je ERA, Environmental Resource Associates, ZDA, razposlala spomladi 2009. Na IRB so v okviru te interkomparacije opravili meritve vsebnosti stroncija v vzorcu vode v dveh paralelkah. Prve meritve so bile opravljene s tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo, druge pa s proporcionalnim števcem. Rezultati IRB ter primerjave s pripisanimi vrednostmi (assigned values) so zbrane v naslednji preglednici. ERA, Study RAD-77 Water Radionuclides končni rezultati objavljeni maja 2009 IZOTOP ERA Assigned value ERA Acceptance Limits IRB value Performance Evaluation IRB [pCi/L] Sr-89 LSC 48,3 37,8-55,7 49,3 Acceptable Sr-90 LSC 31,4 22,9-36,4 35,6 Acceptable Sr-89 48,3 37,8-55,7 49,96 Acceptable Sr-90 31,4 22,9-36,4 35,94 Acceptable ALMERA proficiency test on the determination of natural radionuclides in phosphogypsum and spiked water, IAEA-CU-2008-04 IAEA, Analytical Quality Control Services V novembru 2008 je IAEA, Analytical Quality Control Services, razposlal interkomparacijska vzorca fosforgipsa in umetno kontaminirane vode za določanje vsebnosti naravnih radionuklidov. Pri tem preverjanju je sodeloval IJS. Končni rezultati so bili poslani sodelujočim laboratorijem julija 2009. V naslednjih 3 tabelah so zbrani rezultati analiz IJS (koda laboratorija 298) in primerjave z referenčnimi vrednostmi IAEA za vzorca fosforgipsa in kontaminirane vode. IAEA-CU-2008-04 Natural radionuclides in spiked water, Sample 1 vzorci razposlani novembra 2008, končni rezultati objavljeni julija 2009 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 248 Rel. Bias % u-test (Bq/kg) Ra-226 0,69 ± 0,04 0,79 ± 0,05 14,49 1,56 U-234 0,56 ± 0,02 0,61 ± 0,04 8,93 1,12 U-238 0,36 ± 0,01 0,39 ± 0,03 8,33 0,95 IAEA-CU-2008-04 Natural radionuclides in spiked water, Sample 2 vzorci razposlani novembra 2008, končni rezultati objavljeni julija 2009 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 248 Rel. Bias % u-test (Bq/kg) Ra-226 1,93 ± 0,09 2,26 ± 0,12 17,1 2,20 U-234 1,2 ± 0,04 1,20 ± 0,07 0,0 0,00 U-238 1,25 ± 0,04 1,26 ± 0,07 0,8 0,12 IAEA-CU-2008-04 Natural radionuclides in phosphogympsum, Sample 6 vzorci razposlani novembra 2008, končni rezultati objavljeni julija 2009 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 248 Rel. Bias % u-test (Bq/kg) Pb-210 680 ± 29 750 ± 30 10,29 1,68 Ra-226 780 ± 31 810 ± 20 3,85 0,81 Th-230 211 ± 4,5 270 ± 40 27,96 1,47 U-234 120 ± 4,5 - - - U-238 120 ± 5,5 120 ± 10 0 0,00 Proficiency test, IAEA-CU-2008-02 Radionuclides in Air Filters IAEA, Analytical Quality Control Services V okviru projekta Technical cooperation project RER/8/009 "Air Pollution Monitoring in the Mediterranean Region" je IAEA, Analytical Quality Control Services, v juniju 2008 razdelil vzorec kontaminiranega aerosolnega filtra (spiked aerosol filter). Pri tem preverjanju je sodeloval IJS. Rok za poročanje je bil 15. september 2008, rezultati so bili poslani sodelujočim laboratorijem novembra 2008. V naslednjih 2 tabelah so zbrani rezultati analiz IJS (koda laboratorija 08) za prazen filter (blank air filter) in kontaminiran filter (spiked air filter). IAEA-CU-2008-02 Gamma emitting radionuclides in blank air filter analize opravljene julija 2008, končni rezultati objavljeni novembra 2008 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 08 (Bq na filter) Co-57 - < 0,003 Co-60 - < 0,01 Cs-134 - < 0,008 Cs-137 - < 0,009 Mn-54 - < 0,009 Gross a - 0,0016 ± 0,0003 Gross p - 0,032 ± 0,002 IAEA-CU-2008-02 Gamma emitting radionuclides in blank air filter analize opravljene julija 2008, končni rezultati objavljeni novembra 2008 IZOTOP IAEA IJS Lab. No. 08 Rel. Bias % u-test Final score (Bq na filter) Co-57 2,530 ± 0,060 2,560 ± 0,060 1,19 0,35 A Co-60 1,33 ± 0,02 1,36 ± 0,03 2,26 0,83 A Cs-134 2,81 ± 0,06 2,80 ± 0,06 -0,36 -0,12 A Cs-137 1,70 ± 0,03 1,73 ± 0,05 1,76 0,51 A Mn-54 1,81 ± 0,04 1,86 ± 0,04 2,76 0,88 A Gross a 0,17 ± 0,01 0,27 ± 0,02 58,82 - A Gross p 0,29 ± 0,01 0,35 ± 0,020 20,69 - A IAEA Tritium Intercomparison Exercise TRIC2008 Determination of Low-level Tritium Activities in Water IAEA, Analytical Quality Control Services V decembru 2008 je IAEA, Analytical Quality Control Services razposlal interkomparacijske vzorce vod za določanje vsebnosti tritija nizkih aktivnosti. Pri tem preverjanju je sodeloval IJS, koda laboratorija je bila 4. Individualni rezultati so bili poslani sodelujočim laboratorijem marca 2009, končni pa septembra 2009. V naslednjih 3 tabelah so zbrani rezultati analiz IJS (koda laboratorija 4) in primerjave z referenčnimi vrednostmi IAEA za 6 vzorec vod. TRIC2008 Low-level Tritium Activities in Water vzorci razposlani decembra 2008, končni rezultati objavljeni marca 2009 VZOREC IAEA IJS Lab. No. 4 Rel. Bias (%) u-test Final score (Bq/L) T-14 1,54 ± 0,05 1,68 ± 0,17 9,09 0,79 A T-15 4,07 ± 0,05 4,20 ± 0,34 3,19 0,38 A T-16 7,74 ± 0,06 8,46 ± 1,03 9,30 0,70 A T-17 14,46 ± 0,08 14,46 ± 0,95 0,00 0,00 A T-18 0,67 ± 0,05 0,89 ± 0,18 32,84 1,18 A T-19 568,7 ± 2,3 581 ± 26 2,16 0,47 A REZULTATI PREVERJANJA RADIOCHEMICAL CROSS CHECK PROGRAM ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, ZDA IRB je v letu 2009 sodeloval pri treh preskusnih meritvah ("cross check") vzorcev vodne raztopine v 0,1 M HCl Analyticsa za določanje vsebnosti H-3, Fe-55 in Sr-89/Sr-90. Sr-89/Sr-90b so določali in poročali v dveh paralelkah. Prve meritve so bile opravljene s proporcionalnim števcem, druge pa s tekočinskoscintilacijsko spektrometrijo. Rezultati so preračunani na 13. november 2009. Vsi Analyticsovi vzorci so sledljivi do nacionalnih standardov NIST (U. S. A.) in/ali NPL (UK). ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, Sr-89/Sr-90 CC A24376-508, Date 11/13/2009, Fourth Quarter 2009 IZOTOP IRB vrednost Analytics vrednost IRB/Analytics Resolution Comparison [^Ci/mL] Sr-89 2,25 E-02 2,01 E-02 1,12 17 agreement Sr-90 1,71 E-03 1,91 E-03 0,89 12,5 agreement Sr-89 1,86 E-02 2,01 E-02 0,92 17 agreement Sr-90 1,71 E-03 1,91 E-03 0,90 12,5 agreement ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, H-3 CC A24375-508, Date 11/13/2009, Fourth Quarter 2009 IZOTOP IRB vrednost Analytics vrednost IRB/Analytics Resolution Comparison [^Ci/mL] H-3 1,58 E-03 1,52 E-03 1,04 12,5 agreement ECKERT & ZIEGLER ANALYTICS, Fe-55 CC A24374-508, Date 11/13/2009, Fourth Quarter 2009 IZOTOP IRB vrednost Analytics vrednost IRB/Analytics Resolution Comparison [^Ci/mL] Fe-55 8,08 E-04 9,004 E-04 0,90 12,5 agreement REZULTATI PREVERJANJA Strontium 90 and Gamma Emitters in Urine PROCORAD, Francija V letu 2009 je IJS (Odsek F-2 s kodo 64 in Odsek O-2 s kodo 09) sodeloval pri preskusnih ("cross check") meritvah vsebnosti radionuklidov v vzorcih urina, ki jih je organiziral Procorad iz Francije. Vzorci so bili poslani in pripravljeni marca 2009, analize so bile opravljene v marcu in aprilu, končno poročilo pa je bilo razposlano v juniju 2009. Pri pripravljanju vzorcev so uporabljali certificirane referenčne materiale proizvajalca Amersham. Sample B analize (IJS) opravljene marca in aprila 2009, končni (sumarni) rezultati objavljeni junija 2009 IZOTOP PROCORAD certified reference value (interval zaupanja je 95 %) IJS, Odsek F-2 (koda laboratorija 64) Bias (%) [Bq/L] Y-88 4,74 ± 0,24 5,05 ± 0,12 6,5 I-129 5,07 ± 0,33 5,46 ± 0,24 7,7 Ce-141 5,60 ± 0,22 5,79 ± 0,24 3,4 Sample C analize (IJS) opravljene marca in aprila 2009, končni (sumarni) rezultati objavljeni junija 2009 IZOTOP PROCORAD certified reference value (interval zaupanja je 95 %) IJS, Odsek F-2 (koda laboratorija 64) Bias (%) [Bq/L] Y-88 4,70 ± 0,24 4,92 ± 0,10 4,7 Cs-137 3,14 ± 0,16 3,43 ± 0,11 9,2 Ce-141 7,09 ± 0,28 7,41 ± 0,24 4,5 "Surprise Urin" analize (IJS) opravljene marca in aprila 2009, končni (sumarni) rezultati objavljeni junija 2009 IZOTOP PROCORAD certified reference value (interval zaupanja je 95 %) IJS, Odsek F-2 (koda laboratorija 64) Bias (%) [Bq/L] K-40 61,7 (mean value) 61,0 ± 2,3 -1,1 Cd-109 32,3 ± 1,62 34,3 ± 1,2 6,2 Cs-134 14,9 ± 0,224 14,9 ± 0,3 0,0 H-3 analize (IJS) opravljene aprila 2009, končni (sumarni) rezultati objavljeni junija 2009 IZOTOP PROCORAD certified reference value (interval zaupanja je 95 %) IJS, Odsek F-2 (koda laboratorija 64) Bias (%) [Bq/L] Sample B 600 ± 18 584 ± 39,9 -2,7 Sample C 6000 ±180 5920 ± 296 -1,3 Sample D 8380 (mean value) 8380 ± 403 0 Sample E 8990 ± 270 9430 ± 453 4,9 H-3 analize (IJS) opravljene aprila 2009, končni (sumarni) rezultati objavljeni junija 2009 IZOTOP PROCORAD certified reference value (interval zaupanja je 95 %) IJS, Odsek O-2 (koda laboratorija 09) Bias (%) [Bq/L] Sample B 600 ± 18 616 ± 46 2,7 Sample C 6000 ±180 5860 ±119 -2,3 Sample D 8380 (mean value) 8520 ±155 1,7 Sample E 8990 ± 270 9360 ±176 4,1 C-14 in H-3 (vzorec E) analize (IJS) opravljene aprila 2009, končni (sumarni) rezultati objavljeni junija 2009 IZOTOP PROCORAD certified reference value (interval zaupanja je 95 %) IJS, Odsek O-2 (koda laboratorija 09) Bias (%) [Bq/L] Sample B 166 ± 5,81 180 ± 14 8,4 Sample C 1350 ± 40,5 1480 ± 76 9,6 Sample D 5180±155 5400 ± 208 4,3 Sample E 1350 ± 40,5 1170 ± 104 -13,3 H-3, Sample E 522 ± 20,9 516 ± 25,9 -1,1 RINGVERSUCH 1/2008 Ringversuch 1/2008 zur Bestimmung des Radionuklidegehaltes in Wasserproben BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, Nemčija Marca 2009 je BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, iz Nemčije poročal o primerjalnih meritvah vsebnosti radionuklidov v dveh vzorcih vode, umetno kontaminirani vodi in realni vodi, kjer je sodeloval IJS (koda laboratorija 51). Meritve spektrometrije gama in tritija so bile opravljene na Odseku F-2, meritve stroncija pa na Odseku O-2. Meritve so bile opravljene v oktobru 2008, referenčni datum meritev je bil 1. 9. 2008. Rezultati primerjalnih meritev in primerjave z referenčnimi vrednostmi so zbrane v spodnjih tabelah. Modelwasser IZOTOP BfS Sollwert IJS** (koda laboratorija 51) Bias (%) Bq/L Mn-54 12,5 12,5 ± 0,2 0,00 Co-60 8,06 8,14 ± 0,14 1,0 Zn-65 10,1 9,80 ± 0,16 -3,0 Cs-137 15,5 15,3 ± 0,2 -1,3 Eu-152 9,99 9,85 ± 0,21 -1,4 Am-241 4,85 4,87 ± 0,10 0,4 H-3 9,75 10,7 ± 0,35 9,7 Sr-89 4,82 5,59 ± 0,18 16,0 Sr-90 3,86 3,79 ± 0,014 -1,8 Reales Wasser IZOTOP BfS PTB-Wert IJS** (šifra laboratorija 51) u-test Bq/L Na-22 0,64 ± 0,03 0,703 ± 0,045 1,16 Mn-54 1,65 ± 0,05 1,67 ± 0,05 0,28 Co-57 0,615 ± 0,019 0,58 ± 0,057 0,58 Co-60 8,95 ± 0,27 9,33 ± 0,17 1,19 Zn-65 0,60 ± 0,04 0,53 ± 0,071 0,86 Sr-85 0,063 ± 0,016 nismo poročali - Cs-134 0,755 ± 0,023 0,83 ± 0,04 1,63 Cs-137 13,0 ± 0,4 13,0 ± 0,21 0,00 Am-241 0,566 ± 0,029 0,61 ± 0,04 0,89 H-3 94,5* 101 ± 8 0,81 Sr-89 0,70 ± 0,22 0,529 ± 0,026 0,77 Sr-90 0,77 ± 0,06 0,814 ± 0,0035 0,73 * povprečje sodelujočih laboratorijev ** podano je povprečje posameznih poročanih rezultatov in pripadajoča standardna deviacija RINGVERSUCH 3/2008 Bestimmung des Radionuklidgehaltes im Wasser BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, Nemčija Februarja 2009 je BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, iz Nemčije poročal o primerjalnih meritvah vsebnosti radionuklidov v vzorcu vode (Modelwasser), kjer je sodeloval ZVD. ZVD je imel kodo 11. Opraviti in poročati je bilo treba 2 seriji meritev, rezultati, kot jih je objavil organizator primerjalnih meritev, in primerjave z referenčnimi vrednostmi so zbrane v spodnji tabeli. IZOTOP BfS Sollwert ZVD Meritev 1 ZVD Meritev 2 povprečje standardna deviacija Bq/L Mn-54 12,5 12,1 12,3 12,2 0,14 Co-60 8,06 8,40 8,13 8,27 0,19 Zn-65 10,1 9,43 9,57 9,50 0,10 Cs-137 15,5 15,2 15,4 15,3 0,14 Eu-152 9,99 9,13 8,57 8,85 0,40 Am-241 4,85 6,10 6,05 6,08 (G) 0,04 (G = outlier) REZULTATI PREVERJANJA "Fortluft 2009 - Iod-131", jod v aerosolnem filtru BfS, Bundesamt fur Sthralenschutz in PTB, Nemčija Decembra 2009 je BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, iz Nemčije poročal o primerjalnih meritvah vsebnosti I-131 v zračnem filtru - 31. Ringversuch "Fortluft 2009 - Iod-131", ki jo je organiziral BfS, Bundesamt fur Sthralenschutz v sodelovanju s PTB iz Nemčije, kjer je sodeloval ZVD. ZVD je imel kodo 53 in filter z oznako 2009-1630. Rezultat in primerjava z referenčno vrednostjo je v spodnji tabeli. BfS - "Fortluft 2009", ZVD, koda vzorca 2009-1630 Zračni filter, kontaminiran z I-131 končni rezultati objavljeni decembra 2009 IZOTOP BfS ZVD odmik [Bq/g] [%] I-131 27,65 ± 0,72 27,90 ± 0,95 1,22 REZULTATI PREVERJANJA "Abluft 2008", sevalci gama v aerosolnem filtru BfS, Bundesamt fur Sthralenschutz in PTB, Nemčija V decembru 2008 sta IJS (Odsek F-2) in ZVD sodelovala pri primerjalnih meritvah simuliranih aerosolnih filtrov - 30. Ringversuch "Abluft 2008", ki jo je organiziral BfS, Bundesamt fur Strahlenschutz, v sodelovanju s PTB iz Nemčije. Vzorci so bili pripravljeni individualno za vsak laboratorij, IJS je meril filter s premerom 80 mm, ZVD pa 50 mm. Končni rezultati so bili objavljeni oktobra 2009. Rezultati in primerjave z referenčnimi vrednostmi so zbrane v spodnjih dveh tabelah za vsako sodelujočo institucijo posebej. BfS - "Abluft 2008", IJS, koda vzorca 2008-1893 Aerosolni filter, kontaminiran s sevalci gama analize (IJS) opravljene decembra 2008, končni rezultati objavljeni oktobra 2009 IZOTOP BfS IJS* odmik [%] [Bq] Na-22 2,22 ± 0,05 2,19 ± 0,08 -1,09 Co-60 8,52 ± 0,18 8,73 ± 0,10 2,43 Sr-85 8,54 ± 0,18 8,45 ± 0,61 -1,08 Ru-106 5,85 ± 0,16 5,47 ± 0,19 -6,52 * podano je povprečje posameznih poročanih rezultatov in pripadajoča standardna deviacija BfS - "Abluft 2008", ZVD, koda vzorca 2008-1865 Aerosolni filter, kontaminiran s sevalci gama analize (ZVD) opravljene decembra 2008, končni rezultati objavljeni oktobra 2009 IZOTOP BfS ZVD* odmik [%] [Bq] Na-22 1,56 ± 0,04 1,58 ± 0,10 1,17 Co-60 6,00 ± 0,13 6,23 ± 0,20 3,69 Sr-85 6,02 ± 0,13 6,69 ± 0,11 11,11 Ru-106 4,12 ± 0,11 3,88 ± 0,24 -5,83 * podano je povprečje posameznih poročanih rezultatov in pripadajoča standardna deviacija PRELIMINARNI REZULTATI PREVERJANJA EC 2008 EC Interlaboratory Comparison on Radium and Uranium in Mineral Waters EC, JRC, IRMM, Belgium V letu 2008 je IJS (Odsek F-2) sodeloval pri preskusnih ("cross check") meritvah vsebnosti radija in urana v vzorcih mineralnih vod, ki jih je organiziral IRMM iz Belgije v okviru Evropske skupnosti. Vzorci so bili poslani in pripravljeni decembra 2007. Analizirali smo 3 vzorce vod, pri vsakem vzorcu sta bili poročani dve meritvi. O rezultatih meritev smo poročali aprila 2008, preliminarne referenčne vrednosti smo prejeli v letu 2009. V naslednjih 2 tabelah so zbrani rezultati analiz IJS za 3 vzorce vod (W1, W2 in W3), primerjava z referenčnimi vrednostmi in u-testi ob predpostavki, da imajo referenčne vrednosti negotovost 0. specifične aktivnosti Radionuklid Meritev W1 (Bq/L) W2 (Bq/L) W3 (Bq/L) vzorci razposlani decembra 2007, meritve opravljene januarja in februarja 2008 Target value 0,011 0,001 0,021 U-238 1 0,011 ± 0,015 - 0,018 ± 0,006 2 0,014 ± 0,009 - 0,019 ± 0,014 Target value 0,098 0,043 - Ra-226 1 0,083 ± 0,003 0,044 ± 0,005 - 2 0,088 ± 0,003 0,041 ± 0,003 - Target value 0,026 0,069 - Ra-228 1 0,035 ± 0,006 0,077 ± 0,010 - 2 0,033 ± 0,006 0,083 ± 0,006 - u-testi Radionuklid Meritev W1 W2 W3 U-238 1 0 - 0,50 2 0,33 - 0,14 Ra-226 1 5,00 0,20 - 2 5,00 0,67 - Ra-228 1 1,5 0,80 - 2 1,17 2,33 -