UDK 811.16'36(5.53(0ci1) Aleksandra Derganc Univerza v Ljubljani
DVOJINA V NOVGORODSKIH PISMIH NA BREZOVEM LUBJU
V sestavku so prikazani zgledi rabe dvojine v novgorodskih pismih na brezovem lubju iz 11. in 12. st. Ti zgledi podpirajo tezo, da so v tem zgodnjem obdobju v vzhodni slovan{~ini obstajali {e vsi tipi dvojine.
The article presents examples of use of the dual in the Novgorod Birchbark Letters of the 11"" and 12'h centuries. These examples support the thesis that in this early stage of East Slavic all types of the dual were still in existence.
Ključne besede: stara ru{~ina, novgorodska pisma na brezovem lubju, dvojina
Key words: old Russian, the Novgorod Birchbark Letters, dual
1	Čeprav je dvojina kot živa slovnična kategorija v ruščini izginila (vendar je zapustila v sodobnem jezikovnem sistemu opazne sledove), pa se raziskave o zgodovini dvojine v starejših obdobjih ruščine nadaljujejo in ugotovitve spreminjajo in dopolnjujejo.
2	Pri razpravljanju o obstoju dvojine v prvih stoletjih pisnih spomenikov vzhodne slovanščine se izpostavljata dve sporni vprašanji. Prvo je vprašanje, v kolikšni meri so lahko besedila, napisana v cerkveni slovanščini vzhodnoslovanske redakcije, zanesljivi viri za raziskovanje jezikovne zgodovine vzhodne slovanščine. Drugo sporno vprašanje pa je seveda, ali sploh in če da, kateri tipi dvojine so v vzhodni slovanščini v tem prvem času (tj. v 11. in 12. st.) obstajali.
2.1 Odnos med vzhodno slovanščino in cerkveno slovanščino je eno »večnih« vprašanj zgodovine ruskega jezika. Gotovo je, da se je odnos med njima skozi več stoletij bivanja cerkvene slovanščine na vzhodnoslovanskih tleh nenehno spreminjal. V najzgodnejšem obdobju se je cerkvena slovanščina verjetno lahko dojemala kot knjižno obdelan jezik različnih avtohtonih slovanskih dialektov. Tiste elemente csl., ki so bili vzhodnoslovanskim dialektom tuji (npr. južnoslovanske fonetične in morfološke poteze tipa zpadb, besedotovorni in semantični vzorci ter sintaktične konstrukcije, pogosto nastali pod vplivom grškega ali latinskega izvirnika, da so lahko izražali nov pojmovni svet krščanstva), so vzhodnoslovanski pisci usvojili prek nenehnega prebiranja kanonskih besedil, zlasti evangelijev in psalterja. Vzhodnoslo-vanski prepisovalec ali avtor besedil se namreč ni učil cerkvene slovanščine na podlagi slovnic ali slovarjev, kot se to dogaja v sodobnem svetu šol. Pri pisanju izvirnih besedil je črpal, če mu je zmanjkalo gotovih vzorcev iz kanonskih besedil, iz jezikovne kompetence maternega jezika, pri čemer je pogosto uporabljal določene jezikovne pretvorbe tipa: če pravim v vsakdanjem jeziku Moub, zapišem Mo^b itd. Prek določenih
jezikovnih adaptacij se je ustvarjala lastna vzhodnoslovanska cerkvenoslovanska tradicija. živ jezik se je seveda razvijal po svojih zakonitostih in se čedalje bolj oddaljeval od knjižnega. Knjižni jezik se je pod vplivom govorjenega sicer tudi nekoliko spreminjal, vendar je bil seveda mnogo bolj konzervativen in je bil podvržen tudi vplivom drugoslovanskih in tujih knjižnih tradicij. Prišlo je do zapletenega in dinamičnega odnosa med knjižno tradicijo in neknjižnim jezikovnim ozadjem, kjer sta se oba sistema hkrati razlikovala med seboj po določenih (skozi čas spremenljivih) jezikovnih potezah in hkrati vplivala drug na drugega.
Tako se seveda porodi vprašanje, kako ocenjevati obstoj dvojine v takem besedilu kot je Lavrentjevski prepis znamenitega letopisa Povest' vremennyh let. lordanski, avtor monografije o zgodovini dvojine v ruščini iz l. 1960, opozarja, da je v tem prepisu, ki izvira iz 14. st., dvojina ohranjena skoraj v celoti, medtem ko je v sočasnih dokumentih 14. st., ki odražajo živo vzhodnoslovanščino v mnogo večji meri, dvojina precej slabše ohranjena. Povest' vremennyh let je nastala verjetno v začetku 12. st., tako da delujeta pri ohranitvi dvojine v tem besedilu dva dejavnika: njen zgodnejši nastanek kot je datum prepisa in cerkvenoslovanski jezikovni ključ, naklonjen ohranjanju tradicije. Vendar lordanski za svoje raziskave stanja v 11. in 12. st. sam uporablja predvsem csl. besedila (lordanskij: 24), npr. Skazanie o Borisu in Glebu, žitije Feodosija Pečerskega, oboje iz Uspenskega zbornika iz 12. st., že omenjeni Lavrentjevski prepis letopisa Povest' vremennyh let s konca 14. st., prepis Ruske pravde s konca 13. st. itd. Drugače skoraj ni mogel ravnati, saj za 11. in 12. st. v njegovem času ni bilo kakega znatnejšega korpusa besedil, ki bi odražala živ vzhod-noslovanski govor.
Isačenko (1983: 412-413) spet opozarja, da je treba zaradi tega izsledke lordan-skega jemati le »s skrajno previdnostjo« in da natančnejšega časa izgube dvojine v vzhodni slovanščini ne moremo ugotoviti, saj imamo iz 11. in 12. st. zelo malo vzho-dnoslovanskih besedil, ki pa ne vsebujejo nobenega zgleda za dvojino.
Nasprotno pa Zolobov tako kot lordanski analizira csl. besedila vzhodnoslovan-ske redakcije (vendar v večjem obsegu in natančneje) in tudi načelno meni, da ta besedila vendarle odražajo živo stanje in da ni prav, da se jih pri raziskovanju zgodovine ruskega jezika nekako »odpisuje« (Zolobov 1998a: 3). Dejansko so se podatki csl. besedil vzhsl. redakcije vedno uporabljali kot podlaga za rekonstrukcijo zgodovine ruščine, seveda pa njihova interpretacija zahteva upoštevanje zapletenega odnosa med csl. in vzhsl., kot je bilo zgoraj nakazano.
2.2 Posebej zgodovini dvojine, načinu in času njenega izginjanja v vzhodni slovanščini, je bila posvečena monografija Jordanskega iz leta 1960. Novost pri obravnavanju dvojine lordanskega je to, da je razdelil dvojinske konstrukcije na več tipov, pri čemer je sledil monografiji A. Belica:
-	dvojina parnih samostalnikov (tip stcsl. r(,ce, oči)
-	sindetična dvojina (tip Janez in Pavel gresta,osebni zaimki za 1. in 2. os.)
-	vezana dvojina (tip dva brata)
-	anaforična dvojina (tip Poslal je dva moža. Sla sta ...).
Po analizi - kot smo že omenili - predvsem csl. spomenikov (Skaz. o Borise i
Glebe, letopisi) je Iordanski pri{el do sklepa, da sta prva dva tipa dvojine v vzhodni slovan{čini izginila že pred nastankom pisnih spomenikov, medtem ko sta druga dva tipa obstajala {e v 11. in 12. st. (lordanskij: 23).
Najnovejše raziskave zgodovine dvojine v ruščini so dela Zolobova. Zolobov je vnesel v dosedanjo obravnavo kar nekaj - kot menim - upravičenih teoretičnih in gradivskih novosti in dopolnil. Zolobov po natančni analizi besedil predvsem ugotavlja, da so vsi tipi dvojine (Beliceve tipe je {e dopolnil) v zgodnjem staroruskem (vzhodnoslovanskem) obdobju (do približno 1. četrtine 13. st.) obstajali in bili tako živi, da so bili soudeleženi pri drugih inovacijah, npr. izoblikovanju kategorije živo-sti. Po 1. četrtini 13. st. se postopno krepi proces izgube raznih tipov dvojine (Zolobov 1998a: 17 in dalje).
Glede vrste vzhodnoslovanskih besedil, ki jih je raziskoval, je Zolobov, kot smo že omenili, načeloma csl. besedilom priznal vrednost pri raziskovanju te kategorije tudi za živo vzhodno slovan{čino in se je tudi v največji meri opiral na taka besedila. Hkrati pa je na{el potrdilo za svoje trditve tudi v novgorodskih pismih na brezovem lubju, gradivu, ki je postalo dostopno in jezikoslovno obdelano v zadnjih desetletjih (Zolobov 1998: 79 in dalje).
3 Novgorodska pisma na brezovem lubju. Od 50. let 20. st. dalje nahajajo arheologi v Novgorodu zapise na kosih brezovega lubja, ti. pisma na brezovem lubju (rpaMOTH Ha 6epecTe, 6epecTHHHe rpaMOTH), doslej kakih 800. Jezikoslovna obdelava teh pisem (povzetki zlasti v Janin, Zaliznjak 1986 in Zaliznjak 1995) so prinesla za zgodovino vzhodnoslovanskega oz. ruskega jezika zelo pomembna odkritja, dopolnila in spodbude za premislek o tradicionalno sprejetih izhodi{čih.
Zlasti kažejo ta pisma, da so morale biti razlike med govori na vzhodnoslovan-skem ozemlju znatne, da je predstava o razmeroma enotnem vzhodnoslovanskem jezikovnem monolitu, kot kaže, neupravičena. Tudi sam korpus pisem sicer ne odraža nekega enotnega novgorodskega dialekta, ampak zapletenej{e razmere. V teh pismih se odraža mnogo dialektnih posebnosti severnega dela vzhodne slovan{čine, ki so bile sicer večinoma znane tako iz starih besedil kot iz dialektologije. Gre za cokanje (prim. v pismu {t. 580: ^emo ustreza »standardnemu« vzhsl. ubmo), končnico -e v im. ed. o-jevskih samostalnikov (prim. v pismu {t. 605: moyrnene ne noycmune ustreza »standardnemu« vzhsl. uzoyrnenw ne noycmujiw), dalje odsotnost druge palatalizacije (npr. Kij-, kar ustreza splo{noruskemu in slovanskemu ^iJ-), ohranjeni skupini *kv, *gv pred prednjimi samoglasniki, odsotnost tretje palatalizacije pri h-ju (namesto korena ebc- obstaja ebx-, npr. exoy nam. ecm). Na podlagi teh jezikovnih potez je Zaliznjak postavil hipotezo, da vsaj en govor (Zaliznjak ga identificira kot govor plemena severnih Krivičev) s tega področja ne samo, da ne sodi v vzhodnoslovansko skupino slovanskih jezikov, ampak celo v nobeno od tradicionalnih treh vej. Te domneve seveda niso splo{no sprejete (ugovori npr. Trubačov: 22-23, Schuster-Šewc), vsekakor pa rahljajo tradicionalno sprejeto predstavo o enotnosti vzhodnoslovanske jezikovne skupine, pa tudi uveljavljene predstave o treh dokaj jasno razmejenih slovanskih jezikovnih vejah (Zaliznjak 1995: 45-46). Ob mnogih spornih vpra{anjih pa se bolj ali manj uveljavlja vsaj mnenje, da je vzhodnoslovanska jezikovna skupnost
nastala kot posledica tudi konvergentnih jezikovnih procesov. Kot pravi Zaliznjak (prav tam), sta se v poznopraslovanskem obdobju lahko katerakoli praslovanska dialekta, ki sta se zaradi geografskih ali političnih razlogov znašla v stiku, vključila v skupen jezikovni razvoj. V dolgem obdobju so slovanska plemena s svojimi govori predstavljala etnojezikovni kontinuum, ki je zaradi pogostih migracij doživljal mešanja - skupnosti so se vzpostavljale in razpadale. Sled tega dolgega obdobja migracij so mnogoštevilne povezave, ki obstajajo za vsak par slovanskih jezikov in se ne ozirajo na meje razmeroma tako kasnih jezikovnih skupnosti kot so vzhodno-, zahodno- in južnoslovanska. V tem kontekstu je zanimiva tudi nekoliko starejša Zaliznjakova trditev (Janin, Zaliznjak 1986: 170 in 218), da je po vrsti izoglos staro-novgorodski dialekt povezan z zahodnoslovanskimi in/ali južnoslovanskimi jeziki (zlasti slovenskim).
3.1	Teksti novgorodskih pisem so ponavadi kratki (kakih 20 besed), v celoti je ohranjenih le kaka četrtina pisem. Zajemajo obdobje od 11. do 15. st. Pomembno je, da kakih 280 pisem izvira iz 11. in 12. st. Dotlej sta iz tega obdobja izvirala le dva originalna vzhsl. dokumenta: Mstislavova gramota (pribl. 1130, 156 besed) in Varla-mova gramota (1192-1210, 129 besed). Po besedah Zaliznjaka je staronovgorodski dialekt po času drugi razmeroma dobro dokumentiran slovanski idiom po stari cerkveni slovanščini. Glede na to, da je stara cerkvena slovanščina predstavljena v prevodih in v cerkvenih besedilih ter da gre pri njej za knjižno obdelan jezik, imamo lahko staronovgorodska pisma 11. in 12. st. za trenutno najstarejšo obliko zapisanega živega slovanskega idioma (Zaliznjak 1995: 18, Zaliznjak v Janin 1998: 438-39).
3.2	Vsebina teh pisem je kratka, večinoma poslovne narave: o plačilu davkov, zbiranju dajatev, povračilu dolgov, o naročilih za nakupe itd. Našli pa so tudi vaje šolarja, pospremljene z risbami, pisma o tožbah, ločitvah, prevarah, celo eno domnevno ljubezensko pismo in poročno ponudbo.
3.3	Pravopis teh pisem je zelo specifičen. Razlikuje se od pravopisa vzhodnoslo-vanskih cerkvenoslovanskih besedil. Morda najznačilnejša poteza je ta, da se lahko zamenjujeta b in e ter w in o (tudi e in i, včasih i in u), in to še pred časom sprememb b in w (Zaliznjak 1995: 19 in dalje). V pismih najdemo zapise iiokjioho, tiwkjioho, kohc, KWHe itd. za običajno iiokjohw in KOHb. Taki zapisi delujejo nekako nebogljeno in nepismeno in so jih dolgo časa tako tudi obravnavali. Pomembna je ugotovitev Zaliznjaka, da gre vendarle za določen urejen sistem (oz. sisteme, saj jih je več) zapisa (ßbimoeoü, tj.vsakdanji proti khuxhmü, tj. knjižni) in ne za odraz slabe pismenosti piscev.
V okviru teorije o diglosiji ti zapisi rahljajo toge predstave o tem, da je v vzhodno-slovanskem prostoru bila normirana samo cerkvena slovanščina, saj so ti vsakdanji zapisi vendarle tudi na določen način normirani.
3.4	V vprašanje, ali je odkritje velikega števila pisem prav v Novgorodu posledica posebne razvitosti Novgoroda (našli so sicer tudi nekaj pisem iz drugih vzhodnoslo-
vanskih mest) ali pa naklju~ja, se tu ne moremo spu{~ati. Znano je, da se je socialno in politi~no življenje v Novgorodu razlikovalo od južnoruskega. Novgorod je bil v ~asu Kijevske Rusije mo~no trgovsko mesto, ki je imelo ogromne kolonije na severovzhodu. Trgovsko je bil povezan z Hanzo. V Novgorodu so imele odlo~ilno mo~ bojarske družine, knezova mo~ pa je bila mo~no omejena, tako da povezujejo z Novgo-rodom dolo~ene demokrati~ne tradicije. V ~asu mongolske okupacije Novgorod ni bil nikoli zaseden od Mongolov, jim je pa pla~eval davek. Samostojnost je Novgorod izgubil konec 15. st., ko ga je premagal moskovski knez Ivan III., ki je tudi izselil pomembne novgorodske družine. Odtlej je bil Novgorod del moskovske centralizirane države.
4 V slovni~ni analizi pisemskega gradiva iz l. 1995 Zaliznjak ugotavlja, da je v zgodnjem obdobju (do 1. ~etrtine 13. st.) v starem novgorodskem dialektu kot sicer v vzhodni slovan{~ini dvojina obstajala. V poznem staroruskem obdobju (tj. po 1. ~etr-tini 13. st.) pa dvojina kot polnovreden ~len trojne opozicije {tevil izgine.
4. 1 Preidimo zdaj na prikaz nekaterih pisem iz 11. in 12. st., v katerih nastopajo dvojinski konteksti, ki ohranjajo dvojino kot gramaticno kategorijo. Ti zgledi so posebej pomembni, ker se nahajajo v vzhodnoslovanskih besedilih 11. in 12. st., ki odražajo živ govor in jim je težko o~itati vpliv drugoslovanske ali starej{e tradicije, na kar je treba vendarle vedno ra~unati pri csl. besedilih.
V teh zgledih gre predvsem za zaimkovnoglagolski kompleks, ki ga Zolobov -poleg navedenih Belicevih tipov - ob {e nekaterih drugih zelo upravi~eno izpostavlja kot poseben tip dvojine (Zolobov 1998: 55 in dalje). Osebni zaimki imajo v kontekstu dvojine poseben status, saj povedo, da gre za dva in ne za ve~ udeležencev, in to je v ~love{ki situaciji vsekakor posebno pomemben podatek. O posebnem pomenu dvojine pri zaimkih je pisal že Humboldt. Tudi v zgodovini dvojine v sloven{~ini so imeli osebni zaimki pomembno vlogo (Derganc 1994). Ker se {tevilo osebnih zaimkov od-slikava na glagolu, glagol pa pogosto nastopa sam, brez osebnega zaimka v položaju osebka, se {tevilo udeležencev - dva ali ve~ - kaže bodisi v osebnem zaimku bodisi v glagolu bodisi v obeh, tako da govorimo o zaimkovnoglagolskem kompleksu.
Besedila pisem povzemam po Zaliznjak 1995 in redkeje po Janin, Zaliznjak 1986. Vendar prepis ni ~isto natan~en, opu{~eni so oklepaji razli~nih vrst, ki kažejo na konjekture, poenostavljene so nekatere ~rke itd., natan~nost je tolik{na, kolikor zahteva na{ namen. Navajam samo tisti del pisem, ki je relevanten. Razdelitev besedil na besede je Zaliznjakova, prevod v sloven{~ino narejen po Zaliznjakovem prevodu v sodobno ru{~ino. Dvojinske oblike so tiskane krepko.
Pismo št. 605 (konec 80. let XI. st.-1. tretjina XII. st.) (Zaliznjak 1995: 246)
noKnaaiH ne o(t) e^poMa Kw 5paToy MoeMoy HcoyxHÖ
He pacnpamaBw posrHOBac.! MeHe HroyMeHe He noy=
cTHne a a npamaawc.i Hw nocnaaw cw
aca^wMb kw noca^bHHKoy Me^oy aoji.. a npH=
maa ecBo ojH sbohhjh ...
Prevod: Poklon ot Jefrema mojemu bratu Isuhiji. Razjezil si se, ne da bi vprašal: mene igumen ni pustil. Jaz sem prosil, vendar me je on poslal z Asafom k posadniku (tj. upravitelju) po med. Prišla pa sva, ko so že zvonili...
To je pismo enega meniha k drugemu. Dvojinska oblika: npumna ecei sodi v zaimkovnoglagolski tip, pove, da gre za dva udeleženca dejanja, pisca in Asafa. Osebni zaimek 1. osebe dvojine (es) je izpuščen, kot je bilo to - za razliko od sodobne ruščine, ki nima kopule - v zgodnjem jeziku novgorodskih pisem običajno (Zaliznjak 1995: 152).
V pismu je zgled tipične dialektne novgorodske končnice -e za imenovalnik samostalnikov, pridevnikov in deležnikov m. sp. uzoyMene, noycmujie namesto splošno vzhodnoslovanskega uzoyMeus, noycmuis.
Pismo št. 644 (10.-20. leta XII. st.) (Zaliznjak 1995: 244)
Ot HOJKeKe ko saBH^y neMoy He BocojiemH Hero th eceMO Bo^aaa KOBaTH (...)
a BO rpH KOJJOTOKO BOKye to th . a. SOJOrWHHKO BO KO^bUro THM.
Prevod: Od Nežke Zavidu. Zakaj ne pošlješ tistega, kar sem ti dala kovati. (...) Vkuj (poslano kovino) v tri obsenčne obročke; v teh dveh prstanih/uhanih je je za štiri zlatnike (zlatnik = utežna mera, pribl. 4,25 g).
Dvojinska oblika je tu eo K0Jlb^f0 mum, mestnik dvojine samostalnika in kazalnega zaimka. Zolobov ima to mesto za dokaz, da je tudi dvojina parnih samostalnikov bila v 12. st. še živa. Po njegovem je pomen tega samostalnika - uhani. Zaliznjak jo navaja v svojem slovarju z iztočnico v ednini K0Jb^e, v prevodu pa prevaja s sodobno rusko besedo K0Jb^0 - prstan. Vendar je Zolobov našel neko mesto v drugem besedilu, kjer se pomen parnega nakita nedvomno izkazuje (Zolobov 1998: 106-7).
Omenimo še rabo dovršnega sedanjika v ueMoy He eocouemu (=BwcwjjemH) - zakaj ne pošlješ. Zaliznjak imenuje tako rabo zanikanega dovršnega sedanjika npeseHc HanpacHoro oKH^aHHH (sedanjik pričakovanja, ki se nikakor ne izpolni) in jo posebej izpostavlja, saj gre za rabo, ki v sodobni ruščini ni več običajna. V prevodu npr. uporablja Zaliznjak nedovršni sedanjik noueMy mu He npucbiuaemb, saj ima v sodobni ruščini perfektivni prezent predvsem pomen futura in ga v takem kontekstu ni mogoče uporabiti. V slovenščini, kjer pomen futura dovršnih glagolov izraža konstrukcija bom + deležnik na -l, ostaja pomen perfektivnega prezenta prost za različne neaktualne in modalne pomene, zato domnevan pomen stavka, zapisanega v Novgo-rodu v 12. st., še vedno popolnoma naravno izražamo s perfektivnim prezentom, pri čemer pa modalnega odtenka morda niti ne opazimo. Zaliznjak ga opisuje z ynopHo omKasbieaemcn cdeuamb, ece HuKaK He cdeuaem (1995: 159-60).
Pismo št. 422 (40.-50. leta 12. st.) (Zaliznjak 1995: 265)
OT MScT,4Tb KO raBomb H KO cOaHJb nOHMTaHTa MH KO=
Hji a MocrjiTa cji BaMa noKja= Ha aKe Ba ubro Haao5b a coaH= Ta KO MOHb a rpaMoryo BOaaHTa a yo naBja cKora nonpocHTa (...)
Prevod: Od Mestjate Gav{u in Sdilu. Poi{~ita zame konja. A Mestjata se vama klanja (zahvaljuje?). Če kaj potrebujeta, po{ljita k meni, (poslancu) pa dajta pismo. Za denar poprosita pri Pavlu ...
Zaliznjak meni, da je Mestjata naročil pisanje pisma nekomu drugemu, glede na to, da se pojavlja tudi v 3. osebi. V pismu se kaže nasprotje dajalnika dvojinskega osebnega zaimka v enklitičnem in neenklitičnem položaju in obliki (earna: ea). Besedo cKom'6, ki danes pomeni živina, Zaliznjak prevaja s starejšim pomenom denar. Pismo je namenjeno dvema naslovnikoma in vsebuje kar štiri velelnike v dvojini: nonbimauma, cojiuma (=c6Jiuma), eodauma, nonpocuma. Tip dvojine je pronominal-noverbalen, nanaša se na dva udeleženca Gavša in Sdila. Primer cokanja je ^bmo namesto splošno vzhodnoslovansko ubmo.
Pismo št. 675 (40.-zač. 60. let 12. st.) (Zaliznjak 1995: 265)
Kw MHn.ATw 5paTS MHüTO KMeBO 5rw Mb^H HaMa nocnoyxo 5Mnw (...)
Prevod: ... Miljati. Brat Miljata! V Kijevu je bil bog priča med nama. (...)
V pismu - kolikor je mogoče razbrati - gre za dogovor o lastnini dragocenih tkanin in dolgovih med trgovci. Dvojinski zaimek 1. osebe v mestniku Mb:mu nama -se nanaša na dva udeleženca: pisca in naslovnika Miljato. Zanimiva in za jezik tega obdobja značilna sta zvalnik mh^^vto in mestnik brez predloga KMeBo.
Pismo št. 235 (sreda 12. st.) (Janin, Zaliznjak: 239-40, Zaliznjak 1995: 175)
Otw Cy^Hme kw Ha^Hpy. Ce ^.i^wKe, nocnaBw ..öeTHHKa aOBa, h norpaÖH^a m.. bw 5paTHH aonrb .
Prevod: Od Sudiša Nažiru. Zadok je poslal dva sodna izterjevalca, ki sta me rubila zaradi bratovega dolga.
Tu gre za zgled vezane (.ÄÖeTHHKa ^oBa^^wBa) in anaforične dvojine (norpaÖHna).
Pismo št. 663 (2. pol. 12.-zač. 13. st., najverjetneje konec 12. st.) (Zaliznjak 1995: 334)
MHnoKe yeHere 5yaHma sannaTH^H nojio rpHBeHe KopocTo
KHHe paja HeBH^e KacH.4 CMopoHbBa paja sanaaTH^a
njo aeB.4Tb KyHe
Prevod: Milko, Ujeneg in Budiša, Korostkovi (otroci), so plačali pol grivne poralja (davek na plug). Nevid in Kasjan, Smorčeva (otroka), sta plačala osem in pol kun.
Tu imamo lep zgled za t. i. sindetični tip dvojine, ko nastopata v dvojini pridevnik in glagol, ki se nanašata na dve imeni bratov, ki pa v danem zgledu nista povezani z veznikom. To je zgovoren protizgled za trditev Jordanskega, da je v vzhodni slovanščini ta tip izginil še pred nastankom pismenosti. To, da imeni bratov nista povezani z veznikom, ima Zaliznjak za arhaično.
Pismo št. 603 (60.-70. leta 12. st.) (Zaliznjak 1995: 337) OT CMO^Hry Kw rpeuHHOBH h k MHpocnaBoy BM Beaaexa o®e .i T.i®e He ao5Mne T.i=
Bama HMHena ®eHa MO.i sannaTHna :k: rpHBHw o®e ecTb nocoy^H^H ^b^wbh KHsro
Prevod: Od Smoliga Grku in Miroslavu. Vidva vesta, da tožbe nisem dobil. Tožba je vaša. Zdaj je moja žena plačala 20 griven, ki ste jih obljubili knezu Davidu.
V tretjem stavku je množina (tožba je vaša). Zaliznjak meni, da gre tu za več oseb. Enako velja za »ste obljubili« (možna je tudi interpretacija so obljubili, je bilo obljubljeno).
Ta zgled je zelo zanimiv, saj ponovno potrjuje obstoj ebi v pomenu osebnega zaimka 2. osebe dvojine. Kot zdaj meni že veliko avtorjev, na koncu Zolobov, je bil ew od vsega začetka dvojinski zaimek, ki je bil homonimen množinskemu in tu ne gre za za nadomeščanje dvojine z množino (Derganc 1994: 72-3, Zolobov 1998: 69 in d.). Zelo verjetno je tudi slovenski osebni zaimek vidva nastal iz prvotnega dvojin-skega osebnega zaimka vi v povezavi z okrepljujočim dva. lordanski je še menil, da so številni zgledi iz vzhsl. csl. besedil, kjer nastopa v dvojinskem kontekstu vy - znak vdora množine v dvojino. Da gre pri tej konkretni obliki iz pisma za množinsko obliko, je menil tudi Zaliznjak, ki pa vendar opozarja, da je vy v dvojinskem kontekstu mogoče opazovati v mnogih najstarejših besedilih, od Ostromirovega evangelija naprej (1995: 114) in da zatorej tega primera ni mogoče prištevati k procesu vsesplošnega izginjanja dvojine, ki se dogaja v 13. st. (1995: 337 in 114).
Pismo št. 549 (60.-90. leta 12. st.) (Zaliznjak 1995: 339) noKnaH.4HHe ot nona Kw rptuHHoy - HanHmH mh mecTOKpi= aeHa.4 anrjia :b: na aoBoy HKoynoKoy
Ha Beptxo aeHCx^coy h utnoyro T.i a 5w 3a Mos^oro h^h ia3HBbC.A
Prevod: Poklon od popa Grku. Naslikaj mi dva šestokrila angela na dveh ikonah (dobesedno: ikonicah), (da bi ju postavil) na vrh deisusa. Pozdravljam te. Glede plačila bo jamčil bog ali pa se bova dogovorila.
Tu imamo dva zgleda vezane dvojine (pri prvi zvezi je števnik dva označen s črko :b:) in zgled za glagolsko dvojino 1. osebe.
Pismo št. 725 (konec 12.-1210. leta) (Zaliznjak 1995: 343) ot pbMbmS noKnaH.4Hbe kw KnHM.iTS H kw naBbny .5. aSji.4 KoTopeH nro5o noTpy^HcA ao Bja^^iHo cwKa^HTa Bjjaa^iHo Moro o5Haoy H moh 5oh ®ejÖ3a a a eMoy He awnw^bHe hhhhmw ®e h Mojro Ba ca
Prevod: Od Remše poklon Klimjati in Pavlu. Za božjo voljo, naj se kdo potrudi do nadškofa; povejta nadškofu o meni storjeni krivici, o tepežu in okovih, jaz pa mu nisem prav nič dolžan. Prosim vaju.
Naslovljena sta Klimjata in Pavel, spet imamo zgled zaimkovnoglagolske dvojine: obliko velelnika 2.os. dv. in daj. dv. os. zaimka za 2. os. v enklitičnem položaju ea.
Pismo {t. 510 (konec 12.-1. pol. 13. st.) (Zaliznjak 1995: 384)
cb cTa^b 5bmb KoysMa Ha s^Mnoy h Ha aoMa^HpoBHua ToprOBaaa ecxa cbnoMb 5b3 MbHb a .a sa to cbno no= pOyUHb . h poSBb^H eCTb	h CKoTHHoy h Ko5Mnb
h po^b a aoMa^Hpb no5Srjib Hb oTKoynHBw oy B.iqb= cnaBa h3 aojroy: KaKo ecTa ToprOBaaa TaKo HCTbpro Moro: ...
Prevod: Kuzma je obtožil Zdila in Domažiroviča: »Vidva sta trgovala z vasjo brez mene, jaz pa sem za to vas poobla{čen. Vi ste razporedili ljudi in živino in kobile in rž (na novo), Domažir pa je pobegnil, ne da bi odkupil (imetje) od Vjačeslava iz dolga. Kakor sta trgovala, tako (nadomestita) mojo izgubo ..... «
Glagolska dvojina se nana{a na dva naslovnika Zdila in Domažiroviča. Pojavlja pa se tudi množina: posBbJH ecTb (v standardni pisavi: posBejH ecTe), pri čemer ni jasno ali gre za variiranje med dvojino in množino ali pa se množina nana{a na več oseb.
Pismo {t. 582 (1280-1300) (Janin, Zaliznjak: 421) ueTo ecH npHcjaje 3OBa neaOBeKa Te no5erjjH a KoHe He Be^aro r(a)S noH= MaBomH a thmoHaA MepeTBe
Prevod: Tista dva človeka, ki si ju poslal, sta zbežala, kje pa sta vzela (ali: so vzeli) konje, ne vem. Timonja pa je mrtev.
Zaliznjak meni, da bi to lahko bilo poročilo poveljnika kake voja{ke enote. Na vezano dvojino ^oBa ^eJOBeKa se nana{a množinska oblika: Te no6er.nH. Pismo je iz 2. pol. 13. st., torej iz časa, ko se razpad kategorije dvojine vedno bolj jasno uveljavlja.
Na koncu je treba reči, da po pregledu tistih pisem iz 11. in 12. st., ki so objavljena v Zaliznjak 1995, nisem na{la jasnih opustitev dvojine razen v naslednjem pismu:
Pismo {t. 424 (Zaliznjak 1995: 248) (1. četrtina 12. st.) rpaMoTa otw rropbr.4 Kw oTbieBH h kw MaTepH: npoaa= Bwme ^Bopw H^HTe ®e cSmo cMojbHbcKy jh km= eBoy JH aemeBe th xje5e ajH He H^eTe a npHc^Te mh rpaMoTHHy cTopoBH jh ecTe
Prevod: Pismo od Jurija očetu in materi. Potem ko bosta prodala dvor (domačijo, hi{o?) pridita sem - v Smolensk ali v Kijev: (tu) je poceni kruh (žito). Ce pa ne prideta, po{ljita mi pisemce, ali sta zdrava.
V tem pismu sta dva naslovnika: oče in mati in vendar ju pisec ne ogovarja v dvojini - vse relevantne glagolske oblike so v množini. Tu je mogoča razlaga, da je parni samostalnik podumeiin, ki pa v pismu ni izrecno naveden in ki se načeloma razlikuje od parnih poimenovanj za dele telesa, saj gre za dve osebi, pre{el v množino, podobno kot v sloven{čini starši (prim. tudi Zolobov 1998: 35-36; Derganc 1998). Seveda pa je možno tudi, da se te oblike nana{ajo na več članov družine ali gospodinjstva.
5 Zaključek. V sestavku sem želela pokazati uporabo dvojine v novgorodskih pismih na brezovem lubju iz 11. in 12. st. Glede na to, da odraža jezik teh pisem govorjene dialekte vzhodne slovanščine, tem zgledom ni mogoče očitati - tako kot cerkvenoslovanskim besedilom vzhodnoslovanske redakcije iz tega obdobja - da je tudi dvojina v njih odraz nekega starejšega ali drugoslovanskega stanja. Ti zgledi potrjujejo domnevo Zolobova, da so v vzhodni slovanščini v 11. in 12. st. obstajali še vsi tipi dvojine in ne potrjujejo domneve Belica in lordanskega, da so nekateri tipi dvojine v vzhodni slovanščini izginili še pred nastankom pismenosti.
Literatura
A. Belic, 1932: O dvojini u slovenskim jezicima. Beograd.
A. Derganc, 1994: Some Specific Features in the Development of the Dual in Slovene as Compared to other Slavic Languages. Melanges Lucien Tesniere. Linguisti-ca XXXIV 71-80.
—1998: O parnyh suščestvitel'nyh v slovenskom jazyke. A. A. Kiklevič, N. B. Mečkovskaja (ur.). Čislo - jazyk - tekst: sbornik statej k 70-letiju A. E. Supru-na. Minsk. 44-51.
— 1999: Zolobov, Oleg F.: Symbolik und historische Dynamik des slavischen Duals. Simvolika i istoričeskaja dinamika slavjanskogo dvojstvennogo čisla. Beitra-ege zur Slavistik XXXV. Lang 1998. SR 47. 495-502. A. M. loRDANSKij, 1960: Istorija dvojstvennogo čisla v russkom jazyke. Vladimir. A. ISSATSCHENKO, 1983: Geschichte der russischen Sprache. 2. Band. Heidelberg. V. L. Janin, A. A. Zaliznjak, 1986: Novgorodskie gramoty na bereste. Moskva. H. Schuster-Sewc, 1998: K voprosu o tak nazyvaemyh praslavjanskih arhaizmah v drevnenovgorodskom dialekte russkogo jazyka. Voprosy jazykoznanija. 3-11.
O. N. Trubačev, 2000: Iz istorii i lingvističeskoj geografii vostočnoslavjanskogo osvo-
enija. Voprosy jazykoznanija, 5. 4-28. A. A. Zaliznjak, 1995: Drevnenovgorodskij dialekt. Moskva. O. F. Zolobov, 1998: Symbolik und historische Dynamik des slavischen Duals. Beitra-
ege zur Slavistik XXXV. Frankfurt am Main. 1998a: Istorija dvojstvennogo čisla i kvantitativnyh konstrukcij v russkom , Avtoreferat dissertacii. Moskva.
Summary
The article attempts to show the use of the dual in the Novgorod Birchbark Letters of the 11"" and 12'h centuries. Considering the fact that the language of these letters reflects spoken East Slavic dialects, we cannot assume about these examples - as we would about the East Slavic version of Church Slavic texts of that time - that the dual in them reflects some older or other stage of Slavic. They corroborate Žolobov's hypothesis that all types of the dual were still alive in East Slavic of the II"" and 12'h centuries, but they do not corroborate Belic's and lordansky's hypothesis that some types of the dual disappeared in East Slavic before the beginning of literacy.