Avtoimunske motnje gibanja
Autoimmune movement disorders

slovenski

2020

letnik 59, številka 4

avtoimunske motnje   imunoterapija   motnje gibanja

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtoimunske motnje gibanja predstavljajo redko skupino bolezni, ki nastane zaradi pretiranega imunskega odziva proti nevronalnim antigenom. Patofiziološko jih razdelimo na motnje gibanja, povezane s protitelesi proti znotrajceličnim antigenom, ki pogosteje potekajo paraneoplastično in slabše odgovorijo na imunoterapijo, in motnje gibanja, povezane s protitelesi proti membranskim antigenom, ki so neposredno patogena, zato predstavljajo prognostično ugodnejšo skupino. V vsakodnevni praksi je uporabnejša klinična razdelitev na hipokinetične (parkinsonizem, sindrom otrdelosti, progresivni encefalomielitis z rigidnostjo in mioklonusom ) in hiperkinetične (tremor, mioklonus, distonija, horea, tiki, stereotipije in motnje gibanja, povezane s spanjem) motnje gibanja. Za diagnozo je ključna potrditev značilnih protiteles v serumu in/ali likvorju, preostale preiskave so nespecifične. Velik del avtoimunskih motenj gibanja je del paraneoplastičnega sindroma, zato je treba aktivno iskati spremljajoči tumor. Temelj zdravljenja predstavlja imunoterapija, s katero lahko dosežemo izboljšanje simptomov in celo popolno okrevanje.

10.12.2021