in se kmali ne razberskajo. V sercu sem torej popolnoma prav dal g. profesorju, ko je djal: Pastirji naj na paši delajo, in naj ne pasejo ves božji dan leuobe! Zlasti po planinah naj bo zadnje delo plančarjev v jeseni to, da gnoj iz staj skidajo, raztrosijo po pašnikib , ter ga potem z dobro perstjo zasujejo. Tudi gnojnica naj se skuša od planinskih hlevov tako odpeljati, da pride pašnikoni v korist. K sklepu tpga poglavja je gosp. docent še obžalovaje omenjal, kako lahkomišljpno se ravna naše dni zlasti po gorab z gojzdi in drevjem, vsled klerpga vkončevanja hude plohe in nalivi zemljo spirajo, in odtod ludi pride, da vidimo vedno več goličav. Z vnetimi in resnično skerbljivimi besedami nam je torej učiteljem govoril na sercp, naj stavimo pri vsaki priliki ves svoj vpliv v to, da se pašniki ne bodo dalje tako vkončevali, kakor se godi, žalibog, zlasti zadnja Ieta, — marveč da bi se zboljševali po vsi mogoči moči v večjo korist planinskih pokrajin in sploh gospodarstvenega napredka! (Daije prih.) XIX. splošni nemški učiteljski zbor. Po poglavitniših čerticah spisal Fr. Govekar. CDalje.) Drugi dan začelo se je zborovanje ob 9. uri; na dnevnem redu bilo je vprasanje „0 verekem nauku". Triescher iz Trebiža na Moravskem govori pervi, ter pravi, da med verstvom in verstvom je razloček, in da na ktero stran naj se oberne pedagogika, ni več dvombe. Naj imenitniši pedagogi Rouesaau, Pestalozzi, Diestervveg poganjali so se za prostost duha. Vera pripravlja človeško eerce, ter napeljuje voljo k djanskemu nravnemu opravilu. Svojo kal ima vera v sercu, učenost je drevo, koreuika pa je vera. Vera in učenost si ne naaprotnjete, timveč ie eno drugo pospešujete. Dr. M. Šulce pravi, da naj se v Ijudski šoli kersčanski nauk obravnava prosto v sinislu sv. piama. Brezverske šole so pa povsodi nesreča. Da bi se samo nravstveni nauk brez kerščanekega nauka učil, to se še ne more inisliti. Ako bi hoteli vero iz Sole odpraviti, bi se to ravno toliko reklo, kakor da bi ji vzeli duao, kajti vera je čez vse potrebna. On tedaj predlaga: 1. ljudska šola brez kersčanskega nauka ne more shajati; naravstveni uauk brez kerščanskega nauka se ne da misliti, ker brez tega nola svojo nalogo ne more izversevati; 2. verski nauk naj se ne podučuje po čerkah, ampak v duhu sv. pisma; staršem naj pa bo dovoljeuo, da evoje otroke v veri v tcj ali v uui šoli puste podučevati. Dr. Dittea pravi, da so se do sedaj dovolj pečali o šolstva politikarji in duhovniki, iu je tedaj pravično, ako o tem tudi učitelji spregovore. Dalje omenja inielnosli verskega vprašanja in pravi, da se v obče vjema z mialijo g. Triescherja, da pa ne priterjuje, kar je on govoril o ruzlotku med naukom in vero. On misli, da naj bi se verunauk izročil učitelja, ter našteva, kako naj bi se zato vredila primerna knjiga. Nekaj pa se o tem more prenarediti, kajti tako, kakor je sedaj, ne more biti dalje. Nejevera se čedalje bolj muoži, in to uzrokuje cerkev, ktera je do sedaj iniela vso izrejo v oblasti, deržava pa jej je le hlapčevala in slregla. Naj se tedaj učiteljstvo v vsakem obziru popolnoma od ceikve loči. Golzel, vodja z Danaja, zavoljo velikega vtiaa, ki ga je zboru vtisnil Ditteeev govor, ne more govoriti, tedaj izroči svoje predloge pismeno. Po kratkem prenehauji govori potem Binsdorfer za Gotzelnov predlog, Neumann pa za Dittesov. Obert, fajmoAter iz Erdeljskega: nMteel, da bi se podučevanje v kerščanakem nauku v šoli opustilo, je popoinoma kriva. Verski nauk je svojo veljavo zgubil le vsled tega, ker se otrokom podaja po mehanični poti iu v preveliki meii. Učiteiji prezirajo verski nauk le zavoljo tega, ker jih silijo dogmatiko podučevati. Ako se veraki nauk ueitelju odvzame, tedaj izroče se učenci moči, ktere namen je nepoznan. Predlaga: 1. Ijudska šola se z nadzorništvoin dulioviskiin ne zadovoljuje, verskl nauk pa vendar ne niore opustiti, da se ne odpove svojemu bistvu, kakor povsod riaj bodo pri izberi gradiva in obravnavi nauka le pravila pedagogike merodajavne. Za dr. Ditteeov predlog so: vodja Heinrich, Lederer, dr. Meier in dr. Pollak, kteri stavi že te-le predloge: 1. Ijudska šola verskega uauka ne inore opustiti, kakor človeštvo ne, da pa bode mladina venia in pobožua, uaj bode šola prosta verskili spoznanj, pravila in nravslveni nauk naj se opira na dokaze in prepričanja dobrcga in spoznanje večno resničnega; 2. verski nauk naj učitelj podučuje; 3. gradivo za versko knjigo naj se ne jcmlje le samo iz svetopiseinskega, anipak ludi iz Ijudozgodovinskega, naravoslovnega in naravsts^enega nauka. Kaiser, vodja na Dunaju, se v obče vjema z dr. Dittesoin, vendar mu zbor ne dovoli, da bi svojo miael povedal. Petsch predlaga, da naj se staršcm in občinam dovoli o verskem nauku določevuli. — Sack in poročevalec se tudi vjemata z mislijo in predlogom dr. Dittesovim. Polem se je glasovalo, in sprejeli so se ti-le predlogi: 1. Dittesov: V Ijudski aoli naj se verski nauk po svoji vredbi in izpeljavi popolnoma prepusti učiteljstvu; staršein pa je proslovoljno, da se njih odoci tega nauka vdeležujcjo ali ne. Dokler pa to do izpeljave ne pride, zdi se pristojno popolaoraa izključenje tega nauka. 2. Obeitov: Piavila pedagogike so kakor povsod pri izberi gradiva in obravnavi verskega nauka merodajavna. Potem bc poroča BiJhme iz Berolina v imcnu sndnika zastran razpisanega darila o naj boljšem delu o vprasanju: ,,Zakaj naj sc učiteljska scmenišča prcdcnejo v velika meata, in zakaj we internat ne vjema z odločilom učiteljstva" ? Darilo 25 tol. se jc dalo Ernestu AVundcrlichu iz Draždan za naj boljše dclo. Ko sc na to prcdaednik za skazano zaupanje zahvaljujc, bil je po predlogu Neumanna odbor za 4 ude pomnožen, in bili eo voljcni enoglasno dr. Diltes, Jessen, Bobies in Heinrich. Konec drugcga zbora ob 2 uri popoldnc. (Konec prih.)