GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE B E S E D Aapril 2020 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 9 772463 821805 O svobodilna fronta, ustanovljena 27. aprila 1941 v Vid- marjevi hiši v Ljubljani, je in ostaja temelj našega delovanja. Njena vizionarska gesla so že v prvi točki vključevala »pravico slovenskega naroda do samood- ločbe, vključno s pravico odcepitve in združitve z dru- gimi narodi«. Zato lahko s ponosom rečemo, da sta Osvobodilna fronta in partizanski boj temelj slovenske samostojnosti. Vrhovni plenum OF je sprejel odlok o vključitvi slovenskih čet v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije. 1. novembra 1941 je na svojem 4. zasedanju predstavil in sprejel sedem temeljnih točk Osvobodilne fronte. •Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. •Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. •Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih naro- dov Osvobodilna fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom veliZ osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski na- rodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje naro- dne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovanstva. •Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. •Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota. •Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način. Pod vplivom atlantske listine je 21. decembra 1941 Vrhovni plenum OF seznamu dodal še dve točki: •V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vse- mi sredstvi. •Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodno- osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci. Zanikanje Osvobodilne fronte in partizanskega boja je tiščanje glave v pesek in poskus revidiranja naše polpretekle zgodovine, ki je kri- stalno jasna. Partizanska vojska se je bojevala ob boku koalicije zma- govalk v drugi svetovni vojni. Vabilo takratnemu predsedniku ZZB za vrednote NOB Slovenije Janezu Stanovniku, da prisostvuje slove- snosti ob 70. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji, pove vse. Smo ponosni dediči vrednot Osvobodilne fronte in partizanskega boja, ki nam je prinesel svobodo, samostojnost in samozavest. Žal zaradi pandemije koronavirusa slovesnosti ob dnevu Osvobodilne fronte in 75. obletnici osvoboditve ne bo. To pa ni ovira, da se teh zgodovinskih dogodkov ne bi spomnili in jim namenili nekaj misli in besed. Ko bodo okoliščine dopuščale, pa bomo obe obletnici dostojni in ponosno proslavili. Osvobodilna fronta – temelj slovenske državnosti UVODNIK S T R A N 3 NADALJEVANJE NA STRANI 2 Petinsedemdeset let od osvoboditve ZMAGA SVOBODA SLOVENIJA Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 oziroma po kapitulaciji kraljeve vojske so ozemlje takratne Dravske banovine po že vnaprej pripravljenih načrtih razkosale Nemčija, Italija in Madžarska. AKTUALNO Osvobodilna fronta slovenskega naroda Iz OF nastala slovenska partizanska vojska Dan upora proti okupatorju, 27. april, je bil nekoč dan Osvobodilne fronte, ustano- vljene v noči s 26. aprila na 27. april 1941. Osvobodilna fronta je res vodila upor proti okupatorju med drugo svetovno vojno, vendar je pomenila in še vedno pome- ni mnogo več kot zgolj upor proti okupatorju. Praznovanje »dneva upora proti okupatorju« namesto dneva Osvo- bodilne fronte so nam vsilili v času »demokratičnih sprememb«, še danes pa nekateri počnejo vse, da bi čim bolj zmanjšali pomen Osvo- bodilne fronte za zgodovino slo- venskega naroda. Predvsem bi radi zmanjšali ali izbrisali njeno vlogo pri združitvi in osvoboditvi Sloven- cev ter nastanku prve slovenske države. Zadnja leta se najbolj po- javljajo očitki o »protiimperialistič- ni fronti«, ki naj bi dokazovali, da je bila Osvobodilna fronta le krinka komunistične partije za revolucijo. Zgodovinska znanost je že doka- Marijan Križman predsednik ZZB NOB Slovenije dr. Martin Premk Ilustracija: Ciril Horjak po skici Omarja Horjaka zala, da se je ta organizacija že od vsega začetka imenovala osvobo- dilna, ime protiimperialistična je bilo izmišljeno pozneje. Sicer pa je imperializem začel prvo svetovno vojno in nam ukradel Primorsko, kot sestavni del fašizma in naciz- ma je zakrivil tudi drugo svetovno vojno, ki je bila med drugim nada- ljevanje prve. Sama označba »pro- tiimperialističen«, čeprav dodana pozneje, torej še zdaleč ne pomeni »zločinske revolucije«. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila v najusodnejših zgo- dovinskih trenutkih kos nalogi, da je narod združila, ga povedla v na- rodnoosvobodilni boj in pripeljala do državnosti in samostojnosti s pravico do samoodločbe in pove- zovanja. Hkrati je ljudem prinesla več demokratičnosti, kot so je bili deležni v prejšnjih državah, in več samozavesti, ponosa in poguma, Prihod partizanov 9. maja 1945 v Ljubljano. Foto: Vlado Vavpotič (Hrani muzej novejše zgodovine Slovenije) april 20202 KOLUMNA Smrt virusu – svobodo narodu N aša nova oblast nam je sporočila, da smo v novi vojni, v »voj- ni z nevidnim«; v novi obliki »biolo- ške vojne« s smrto- nosnim koronavirusom. Kot v vsaki drugi vojni je tudi v tej vojni prva žrte v vojne resnica. Od začetka »vojnega stanja« smo žrtve nasprotujočih si podatkov, zavajanj, sprenevedanj in igranja s številkami. Raznih čudnih podatkov in »teorij zarote« o novem virusu je že toliko, da je težko kar koli verjeti. Žal je vmes tudi igranje s številom žrtev novega virusa. Čeprav nam je žal vsakega umrlega, je naštevanje desetin, stotin in tisočerih mrtvih brez kakršnih koli preverljivih doka- zov lahko zgolj zavajanje ljudi. Ob- lasti bi nam novi virus na vsak na- čin rade predstavile kot nekakšno napol steklino, napol kugo, čeprav je smrtnost zaradi navadne gripe ali drugih bolezni lahko celo večja od te, ki jo povzroči novi virus. Zanimi- vo je, da v času epidemije koronavi- rusa vsaj v sredstvih javnega obve- ščanja nihče več ne umre od raka, pljučnice ali kapi. Vsa prizadevanja na samo naše, temveč tudi drugih vlad po Evropi in v svetu so očitno usmerjena pred- vsem v ustvarja- nje strahu in ne- gotovosti med prebivalstvom. Če smo res »v vojni«, se je treba spom- niti tudi na zadnje čase bolj redko sli- šano oziroma za- molčano trditev, da je vsaka vojna gospodarska voj- na. Temeljni vzroki za vsako voj- no predvsem so vedno bili in so predvsem gospodarski. Tudi med to »virusno vojno« v ozadju, daleč stran od prestrašenih ljudi, poteka- jo gospodarske bitke, kot so »naf- tna vojna« med Rusijo in Savdsko Arabijo, prevzemi bank in različni poskusi vplivanja na gospodarstva. Različne obveščevalne službe iz- vajajo raziskave, kakšne bodo go- spodarske posledice krize, ki jo je pričakovati že zato, ker je bila prib- ližno milijarda in pol ljudi prisiljena v »samoizolacijo«. Pristojne službe raznih držav sproti ugotavljajo, ka- teri podatki o virusu so verodostoj- ni in kateri ne. Najbolj iskani poda- tek je, ali je že na obzorju cepivo, pa tudi ali je novi virus nastal naravno ali umetno. Mimogrede, Združene države Amerike so edina država, ki ima med obveščevalnimi službami tudi samostojen Nacionalni center za medicinsko obveščevalno de- javnost (National Center for Medical Intelligence). Ta celo ne spada pod ameriško centralno obveščevalno agencijo (CIA), ampak neposredno pod obrambno obveščevalno agen- Pod vodstvom Osvobodilne fronte je zato začela nastajati slovenska partizanska vojska, ki je bila nato vključena v jugoslovansko partizansko vojsko. Razni začasni ukrepi in omejitve postanejo stalni, nato pa se korak za korakom vpeljujejo novodobne oblike fašizma. dr. Martin Premk NADALJEVANJE S STRANI 1 kakor so jih imeli kadar koli v svoji zgodovini. Čeprav so bili pobudni- ki ustanovitve Osvobodilne fron- te Komunistična partija, krščanski socialisti, del Sokolov in slovenskih kulturnih delavcev, se danes mo- lči o tem, da je Osvobodilna fronta delovala vsenarodno in vključevala vse, ki so sprejeli njen program ozi- roma točke. V Osvobodilni fronti je med vojno poleg ustanovnih skupin delovalo še dvanajst večjih drugih skupin: Zveza kmečkih fantov in deklet, Kmečka stranka, Samostoj- na demokratska stranka, skupina bivših kraljevih ministrov, skupina bivših kraljevih častnikov in dru- ge skupine. Samo v Ljubljani je že prvi dve leti vojne delovalo več kot štiristo odborov in krožkov Osvo- bodilne fronte, ki so svoje delova- nje nato širili na celotno slovensko ozemlje. Nikoli ne bilo zadržkov, da bi Osvobodilna fronta v svoje vrste sprejemala tudi duhovnike, ti so se ji množično pridruževali predvsem na Primorskem, kjer so že pred voj- no trpeli pod fašizmom. V svoje vrste ni sprejemala samo tistih, ki so se že pred vojno ali med vojno osramotili ali omadeževali z izdajo lastnega naroda. Večina največjih predvojnih strank je že v času kra- ljevine delovala proti dobrobiti slo- venskega naroda in proti pravicam ljudi. Med vojno so svoje početje nadaljevali z narodnim izdajstvom, zato je razumljivo, da takšnih politi- kov Osvobodilna fronta ni hotela v svojih vrstah, niti se ji takšni izda- jalski politiki niso želeli pridružiti, saj so še naprej skrbeli le za svoje koristi. Voditelji Osvobodilne fron- te pa so doumeli, da medtem ko je narod razkosan med tri smrtne sovražnike, lahko edinole neizpro- sen osvobodilni boj skupaj z drugi- mi svobodoljubnimi narodi ponudi upanje in priložnost za osvoboditev in združitev, morda zadnjo v zgo- dovini. Pod vodstvom Osvobodil- ne fronte je zato začela nastajati slovenska partizanska vojska, ki je bila nato vključena v jugoslovansko partizansko vojsko. Organizaciji je iz nič uspelo ustvarit ljudsko vojsko, ki se je vso vojno skupaj s sloven- skimi ljudmi in mednarodnimi pro- tifašističnimi zavezniki bojevala za svobodo. V tem boju je partizanska vojska dosegla več, kot bi lahko od nje pričakovali. Celo italijanski oku- patorji so ta boj priznali kot »noro junaštvo«, ki pa je dosegalo večje in večje uspehe predvsem zato, ker so ljudje ta boj sprejeli za pravičen boj in ga množično podpirali. Ta boj je ljudem dajal tudi moč, da so v usodnih in najtežjih zgodovinskih trenutkih začeli graditi svojo drža- vo, ki bo končno povezala vse Slo- vence in jih oblikovala kot narod. V času največjega divjanja fašiz- ma in nacizma se je začela gradnja lastnih vzvodov oblasti, lastnega šolstva in znanosti, lastnega zdra- vstva in razvijanje kulturnega de- lovanja. Gradnja nove državnosti je bila vključena v gradnjo nove Jugoslavije, ki je temeljila na ena- kopravnih narodih v svojih repub- likah, saj so v kraljevi Jugoslaviji bili pojmovani bolj kot »rodovi« namesto naroda in so bili brez svo- je države. V novo državnost so bili po zaslugi sklepov Osvobodilne fronte vključeni tudi primorski Slo- venci, potem ko je ta organizacija razglasila priključitev Primorske združeni in svobodni Sloveniji. Vsa prizadevanja Osvobodilne fronte so bila po težkih bojih in trpljenju končana maja 1945 z osvoboditvijo ter oblikovanjem Ljudske republike Slovenije in prve slovenske vlade. Takrat so bili vsi Slovenci končno po tisočletju združeni v svoji re- publiki, ki je bila s pravico do sa- moodločbe z drugimi republikami združena v novi Jugoslaviji. Leta 1991 je leta 1945 nastala država to pravico tudi izkoristila in postalo mednarodno priznana samostojna država. Osvobodilna fronta sloven- skega naroda je v najslabših mogo- čih zgodovinskih okoliščinah nare- dila največ, kar je bilo mogoče, ter Slovence oblikovala v narod s svo- jo državo. Z bojem za človeške in narodne pravice je želela preobli- kovati tudi slovenski narodni zna- čaj, ta boj pa še zdaleč ni končan. Prav v teh dneh postaja očitno, da so nekateri še vedno tako kulturno zaostali, da se sramujejo svoje zgo- dovine, namesto da bi bili nanjo ponosni, ter same sebe vidijo kot rojene le za hlapčevstvo in pritleh- nost. Zato želijo načrtno izbrisati vse, kar spominja na Osvobodil- no fronto. Ker je bila Osvobodilna fronta tista, ki je osvobajala ljudi s tem, da jim je dajala samozavest, ponos in pogum, da so se borili za svojo svobodo, svoje pravice, za pošteno in značajno politiko. Zato se je treba vedno bolj zavedati nje- ne veličine. Živela OF! Veselje ob koncu vojne. Foto: Franc Cerar (hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Simbol OF na zidu transformatorske postaje v Trnovem v Ljubljani, sredi maja 1942. (MNZS) Spletni prenos slovesnosti Zaradi epidemije korona virusa bo ZZB NOB Slovenije pripravila spletno proslavljanje prelomnih zgodovinskih dogodkov iz NOB. Vabimo vas na Facebook stran Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, kjer bomo pripravili spletno obliko proslavljanja: dneva upora proti okupatorju, v nedeljo, 26. aprila 2020 ob 20. uri 75. obletnice osvoboditve, v petek, 8. maja 2020, ob 20. uri Vljudno vabljeni k ogledu! cijo (DIA). Ne glede na to, kako in od kod je prišel virus, se vsekakor pričakujejo nova gospodarska kri- za, spremembe na mednarodnih trgih, celo propad nekaterih dejav- nosti ter slabitev nekaterih in krepi- tev drugih gospodarstev. Predvsem se predvidevata vzpon Kitajske in slabitev Evropske unije. Nekatere države se bodo morale ali so se že spet zadolžile ter bodo tako postale še bolj odvisne od tujih dejavnikov. Ni dvoma, da bo svetovna epide- mija oziroma »vojna z nevidnim« povzročila velike spremembe v mednarodnih odnosih, ponekod pa tudi v notranjepolitičnih odnosih. Zato se je treba spomniti še ene pozabljene trditve, da je vojna zgolj nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Pojav »vojne z nevidnim« se zato hitro lahko obrne tudi v to, da se vse politično nezaželeno spre- meni v sovražno. Kot med marsika- tero vojno, predvsem pa med dru- go svetovno vojno, se lahko kar koli ali kogar koli razglasi za sovražnika samo zato, ker nasprotuje ukrepom oblasti. S podaljševanjem »vojne- ga stanja« in ustrahovanja ljudi se lahko korak za korakom zmanjšu- jejo človekove in delavske pravice. Razni začasni ukrepi in omejitve postanejo stal- ni, nato pa se korak za kora- kom vpeljujejo novodobne ob- like fašizma. Če smo res v »vojni z nevidnim«, je treba v tej vojni čim prej zmaga- ti, saj se v »nevi- dnem« skrivata tako »smrtonos- ni virus« kakor za ljudi še bolj smrtonosni novi fašizem. V teh raz- merah je treba samo še bolj spre- mljati delovanje oblastnikov, saj se moramo virusa fašizma bolj bati kakor koronavirusa. Vse vojne (ozi- roma epidemije) se nekoč končajo, konec pa vedno prinese družbene spremembe, lahko na bolje, lahko pa tudi na slabše. Medtem ko je večina Slovencev med novo »voj- no« znova pokazala vse najboljše, pomoč, solidarnost, odgovornost in tovarištvo, je predvsem »najbolj poštena stranka«, ki je trenutno na oblasti, do zdaj pokazala vse naj- slabše, od vojnega dobičkarstva do izkoriščanja izrednih razmer za obračun z vsemi nasprotnimi in neposlušnimi. Vsaka vojna je dru- gačna od prejšnje vojne, a v vsaki vojni iz ljudi pride tisto najboljše in tudi tisto najslabše. Zato moramo v vojni z »nevidnim virusom«, ki je že začel poosebljati vsa najslabša zatiranja, nujno zmagati. Naj konec »vojne« prinese spremembe na bo- lje, tako kot jih je pred petinsedem- desetimi leti prinesel konec vojne, ki se je bila z nesmrtnim geslom »Smrt fašizmu – svobodo narodu«. april 2020 3 ZMAGA SVOBODA SLOVENIJA – Dravsko banovino razkosale Nemčija, Italija in Madžarska RAZMISLEK – Ob 30-letnici večstrankarstva v Sloveniji Petinsedemdeset let od osvoboditve Komu pripeti medaljo slave? Slovenija je drugo svetovno vojno dočakala kot del Kraljevine Jugosla- vije brez Primorske, ki je bila po prvi svetovni vojni dodeljena Italiji. Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 oziroma po kapitulaciji kraljeve vojske so ozemlje takratne Dravske banovine po že vnaprej pripravlje- nih načrtih razkosale Nemčija, Itali- ja in Madžarska. Vsi trije napadalci so postali brezobzirni gospodarji ter so takoj začeli izkoriščati ljudi, go- spodarstvo in naravne vire. Njihov namen je bil uničenje Slovencev kot naroda, zato je okupacijo od vsega začetka spremljalo nasilje, ki se je po začetku odpora stopnjevalo in kmalu pokazalo vso okrutnost fa- šizma in nacizma. Okupatorji so za- sedeno ozemlje ves čas nadzorovali z močnimi vojaškimi in policijskimi silami. Pri tem so si na območju lju- bljanske škofije pomagali tudi z do- mobranstvom, ki je delovalo po po- veljih zločinske organizacije SS. Osvobodilna fronta Odgovor Slovencev na okupaci- jo je bil odpor. Odporniško dejav- Kot mlademu in ponosnemu drža- vljanu, ki osamosvojitve zavedno ni doživel, mi ob izjavah akterjev tistega časa vse bolj postaja jasno, da brez enotne podpore naroda ne bi bilo mogoče doseči samostoj- ne Slovenije. Zato z razočaranjem opazujem razna »samopripenjanja« medalj osamosvojiteljske generaci- je, ki mečejo slabo luč zlasti na mla- de, od katerih se pričakuje, da bomo spoštovali nastanek slovenske drža- ve. Prepričan sem, da imamo mla- di radi svojo domovino, a želimo poznati vse okoliščine osamosvaja- nja Slovenije. Geneza osamosvojitve sega že daleč pred 25. junij 1991, ko se za nekatere »pomladne« politike zač- ne zgodovinski spomin. 8. aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske, demokratične in svobodne volitve po drugi svetov- ni vojni. Demokratična opozicija Slovenije oziroma koalicija DE- MOS je bila dogovor pomladnih strank, sklenjen decembra 1989, o političnem sodelovanju pred voli- tvami in po njih. V resnici kratica DEMOS na glasovnici ni obstaja- la, ampak so bile na njej vse po- mladne stranke, vsaka s svojim imenom. Zato se pogosto zmotno prikazuje dejstvo, da je na volitvah zmagal DEMOS, ko pa stranke s takšnim imenom na glasovnici sploh ni bilo! Relativna zmagoval- ka prvih »svobodnih« volitev je bila Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove (prejela je 17,3 odstotka glasov), šele na tretjem mestu je bila prva stranka iz koalicije DEMOS, Slo- venski krščanski demokrati, ki so dosegli 13 odstotkov. Slovenska demokratična zveza predsedniške- ga kandidata Jožeta Pučnika pa je bila z 9,5 odstotka šele peta! nost je vodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je bila us- tanovljena 26. aprila 1941. Bila je ideološko oziroma politično pisana organizacija, v katero se je vključilo več kot petnajst skupin, Katoliška cerkev pa razen na Primorskem z njo ni hotela sodelovati. Vodilne skupine v Osvobodilni fronti so bili Komunistična partija Slovenije, kr- ščanski socialisti in pripadniki telo- vadne organizacije Sokol, dejansko vodilno vlogo so imeli komunisti. Osvobodilna fronta je prek svojih odborov delovala po celotnem slo- venskem ozemlju ter je vzpostav- ljala vzporedno oblast in državnost. Po zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943 in nastanku Slovenskega narodnoo- svobodilnega sveta v Črnomlju fe- bruarja 1944 je oblast Osvobodilne fronte postala temelj za nastanek republike Slovenije v okviru nove federativne Jugoslavije. Oblikova- nje prve slovenske republike je svoj vrh doseglo z razglasitvijo naro- dne vlade Slovenije v Ajdovščini 5. maja 1945. Partizanska vojska Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte, ki je postala množično odporniško in politično gibanje, so bili polože- ni temelji za razvoj slovenske na- rodnoosvobodilne vojske. Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je bilo ustanovljeno na dan nem- škega napada na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941. Do konca leta 1941 je bilo ustanovljenih več kot trideset partizanskih čet in pet bataljonov. V letu 1942 je partizanska vojska na- rasla v bataljone, odrede in grupe odredov, ustanovljene so bile prve štiri partizanske brigade. Narodno- osvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije so se močno kre- pili po kapitulaciji Italije septembra leta 1943. Ustanovljena sta bila 7. in 9. korpus, partizanska vojska je narasla na pet divizij, ustanovljene so bile tudi »prekomorske« brigade v tujini. V slovenskih partizanskih vrstah se je bojevalo več kot 80.000 mož in žena z vsega sveta, za svo- bodo je padlo več kot 30.000 par- tizanov in partizank. Slovenski par- tizani so bili mednarodno priznana zavezniška vojska (leta 1944 prizna- na tudi od Kraljevine Jugoslavije) pod vrhovnim poveljstvom maršala Josipa Broza - Tita. Osvoboditev Ozemlje Slovenije je imelo veli- ko vlogo tudi med zadnjimi boji v Evropi, ko so se čez tukajšnje ob- močje vse nemške sile iz jugovzho- dne Evrope pomikale proti Avstriji in ko so se na slovenskih severnih in zahodnih mejah srečale zavezni- ške vojske z zahoda in vzhoda. Slo- venska partizanska vojska je v skle- pnih bojih za osvoboditev delovala skupaj z Jugoslovansko armado. Na Primorskem je slovenski 9. kor- pus skupaj s 4. armado JA 1. maja 1945 osvobodil Trst in Gorico. V Ljubljano so 9. maja 1945 vkora- kale enote slovenskega 7. korpusa skupaj z drugimi enotami Jugoslo- vanske armade. Na Koroškem so v zadnjih bojih v Evropi sodelova- le enote 4. operativne cone, ki so zajele nemško skupino armad »E«. Ko so se končali zadnji večji spopa- di, so slovenske partizanske enote skupaj z enotami JA same osvobo- dile celotno slovensko ozemlje. Spominska soba podpisa brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, 9. maja 1945. dr. Martin Premk Aljaž Verhovnik Prepričljiva zmaga Milana Kučana Večinski seštevek vseh strank v DE- MOSU je prinesel skromno relativ- no večino glasov, kar je znašalo 126 od 240 sedežev v takratni slovenski skupščini. Volitve so potekale še v skladu s »socialistično« republiško ustavo. DEMOS je s skupnim seštev- kom vseh strank pomladne koalicije dobil večino v zboru občin in druž- benopolitičnem zboru, medtem ko v zboru združenega dela ni imel veči- ne. Če k temu dodamo še prepričlji- vo zmago Milana Kučana za položaj tedanjega predsednika predsedstva Slovenije, je takšno politično stanje DEMOS prisililo k sodelovanju s tako imenovano staro gardo komu- nistov, kar pa je bila edina možnost za uspešno izpeljano osamosvoji- tev Slovenije. Pomladne sile so bile politično zelene, pogosto pa precej vročeglave in naglih odločitev, zlasti med vojnim obdobjem osamosva- janja. Stara »partijska« garda je de- lovala bolj umirjeno in je premišlje- no skrbela za pravno dokazljivo pot osamosvajanja, pomembno zlasti za poznejše mednarodno priznanje no- vonastale države. DEMOS je na podlagi seštevka iz- idov strank, ki so sklenile predvolil- ni dogovor, sestavil koalicijo. V so- delovanju s Stranko demokratične prenove mu je uspelo izpeljati osa- mosvojitvene procese, ki pa so za uspeh potrebovali enotno narodno podporo. Hitro se je pokazala trhlost koalicije DEMOS in ta je že konec decembra 1991 razpadla. Za seboj je pustila mnogo odprtih vprašanj lastninjenja slovenske srebrnine in gospodarsko krizo, katere posledica je bila velika brezposelnost. Volitve aprila 1990 so bile zgodo- vinski dogodek, do katerega je pri- vedel splet tako pomembnih dejanj »pomladnih« političnih sil kot tudi odločitev v Zvezi komunistov Slo- venije. Drži, da je slovenska partija sprva gojila bolj zadržano retori- ko pri napovedih o osamosvajanju Slovenije, to pa zato, ker je bila uje- ta v sendvič pritiskov, na eni strani slovenske javnosti in nastajajoče »pomladne« opozicije in na drugi zveznih oblasti v Beogradu, ki so še vedno predstavljale mednarodno priznano državo Jugoslavijo. Ob tem ne smemo pozabiti dejstva, da zlasti zahodne države niso podpirale osamosvojitvenih teženj Slovenije, zato je bilo potrebnih še veliko pri- zadevanj diplomacije. Da so večstrankarske volitve sploh bile, je leta 1989 v SR Sloveniji pote- kal postopek za sprejem amandma- jev k zadnji slovenski socialistič- ni ustavi, ki so okrepili republiško avtonomijo v SFRJ. To je sprožilo hude odzive Beograda in grožnje o vojaškem posredovanju v Slove- niji, ki so bile z veliko diplomatsko spretnostjo slovenskih komunistov odpravljene. S sprejemom aman- dmajev septembra leta 1989 je Zve- za komunistov Slovenije tudi prosto- voljno »sestopila« z oblasti in odprla pot večstrankarskim in demokratič- nim volitvam. Zbrisali pridevnik »socialistična« Sklep o izvedbi večstrankarskih vo- litev je republiška skupščina sprejela z volilnim zakon 27. decembra 1989, s katerim uveljavi kombinacijo med večinskim in proporcionalnim vo- lilnim sistemom. Družbenopolitič- ni zbor se je volil po proporcional- nem sistemu, medtem ko sta se zbor združenega dela in zbor občin volila po večinskem sistemu. Januarja leta 1990 se je CK ZKS še zadnjič ses- tal v dvorani republiške skupščine in sprejel odločitev, da bodo v stavbo skupščine vstopali samo še z demo- kratičnimi volitvami. Marca 1990 je republiška skupščina še v »starem« sestavu zbrisala pridevnik »sociali- stična« iz uradnega imena Republi- ke Slovenije. Delčki mozaika slovenske osamo- svojitve so danes pogosto iztrgani iz konteksta in prikazani enostransko, celo manipulativno. Nekateri osa- mosvojitelji med samopripenjanjem medalj pozabljajo, kako pomembna je bila enotnost Slovencev v času osamosvajanja. Razglasitev neodvi- snosti Slovenije je prav gotovo zgo- dovinski dosežek, na katerega mo- ramo biti ponosni! Zloraba procesov akterjev osamosvojitve pa žal daje črn madež temu pomembnemu mej- niku slovenske zgodovine. Ne poza- bimo, kako pomembno vlogo je odi- grala enotnost naroda! Kako bi sicer politika brez pogumnih miličnikov, teritorialcev, pripadnikov narodne zaščite in celo množico državljanov, ki so zlasti na plebiscitu podprli cilj osamosvojitve, zavarovala razglasi- tev slovenske neodvisnosti! april 20204 KOLUMNA Vzporedni čas epidemije strahu Jože Poglajen V prvi polovici aprila – se pravi tri tedne po potrditvi v dr- žavnem zboru – je raziskava javnega mnenja Mediane pokazala, da 73 odstotkov vpraša- nih pozitivno ocenjuje delo vlade Janeza Janše. Propagandni stroj vodilne stranke v tej vladi zato slavi dosežek, čeprav je še nedavno, ko so bili še v opoziciji, trdil, da Media- na javno mnenje meri po navodilih režima. A to je že druga (žalostna) zgodba. Preverljivo dejstvo je, da takšne podpore še ni doživela nobena od dosedanjih trinajstih vlad, vendar je treba biti s hvalnicami previden. Podpora Janševi vladi je res izjem- na, toda tudi razmere, v katerih de- luje, so takšne, kot jih ni doživljala še nobena vlada do zdaj. Nekate- re vlade so sicer imele opraviti z nalezljivimi bo- leznimi, a z veliko manj nevarnimi, kot je pandemija koronavirusa. Bolj ali manj so vlade v takšnih okoliš- činah ukrepale in tako nevarnosti okužb zmanjšale, kolikor se je dalo. Enako velja tudi za zdajšnjo vlado. Navsezadnje ni nobena znanost, kaj je treba stori- ti, ko se bolezen nevarno širi. Pos- krbeti je treba za zaščitno opremo, zdravljenje obolelih in za omejitev stikov med ljudmi, s katerimi se virusna bolezen širi, ter za prora- čunsko denarno pomoč ljudem, ki so zaradi teh omejitev ostali brez dela, so ukrepi, ki so jih sprejema- le vse vlade v Evropi. Janševa je bila izjema le v tem, da je v izredne zdravstvene razmere padla takoj po potrditvi v državnem zboru. Kan- cler Janša je tako imel na voljo dve možnosti: da pri snovanju ukrepov uporabi znanje in predvsem izku- šnje ljudi v ministrstvih in drugih državnih strokovnih ustanovah ali da te odstavi in se nasloni na njemu politično zveste ljudi. Izbral je to drugo možnost, kar je še dodatno povečalo število nasprotujočih si odločitev, zmedo in tudi sumniče- nja, da bo krizo izrabil za politične načrte ostati čim dlje na oblasti. Sredi aprila so podatki nakazova- li, da se epidemija umirja oziroma vrača v obvladljive vode. Nedvom- no je to tudi zasluga Janševe vlade, saj druge nimamo. Če potegnemo črto, čeprav ni nikjer rečeno, da se val epidemije ne bo ponovil, vlad- ni ukrepi za seboj puščajo nekaj tisoč okuženih z virusom in posle- dično dokaj majhno število umr- lih. Kar je nedvomno uspeh, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Toda dediščina ukre- pov Janševe vlade je tudi armada Njihov oportunizem je očitno močnejši od tega, da bi Janši zagrozili z izstopom in s tem padcem vlade. Kajti resna grožnja je edino, kar prvak SDS razume. na smrt prestrašenih ljudi. Strah pred okužbo je do neke mere ob epidemijah sicer običajen pojav. Ni pa normalno, da ta izvirni strah ljudi vladni govorci še podžigajo. Ne samo z nekaterimi pretiranimi ukrepi, kot je policijsko zapiranje meja 212 občin, ampak predvsem z zamolčanimi ali povsem zmede- nimi in tudi zavajajočimi informaci- jami o poteku epidemije. Strah se je zadnje tedne po Sloveniji širil veli- ko bolj množično kakor epidemija sama, predvsem zaradi katastro- falno slabe strategije in še bolj pra- kse kriznega komuniciranja vladnih ljudi na čelu s kanclerjem Janšo. Pa tudi nekaterih njegovih izbranih kadrov iz zdravstva, ki so Sloveniji napovedovali apokalipso sto tisoč okuženih in na tisoče mrtvih. Tudi vladni govorec Kacin, ki so ga po tridesetih le- tih privlekli iz naftalina, je lju- di bolj strašil v slogu »uživajte, dokler še lah- ko«, namesto da bi jim vlival (za) upanje. Ta epi- demija strahu pa je v marsičem zavrla kritične reflekse v javno- sti. In s prestra- šenimi ljudmi ni težko manipulirati. Tudi temu gre pripisati visoke oce- ne uspešnosti Janševe vlade. A ni vse zlato, kar se sveti. Ome- njena raziskava razkriva, da se pod- pora ljudi posameznim strankam ni spremenila. Če bi bile volitve zdaj, bi SDS volilo nekaj manj volivcev kot pred meseci. Enako velja za Toninovo NSi, nekdaj megastranka SMC pa se je znašla čisto na dnu lestvice popularnosti strank, tudi zato, ker za nekaj ministrskih in poslanskih službic za določen, bolj krajši kot daljši čas dopušča, da janšisti delajo, kar hočejo, čeprav bi bila SDS brez stranke modernega centra še naprej opozicijska stran- ka. Njihov oportunizem je očitno močnejši od tega, da bi Janši zagro- zili z izstopom in s tem padcem vla- de. Kajti resna grožnja je edino, kar prvak SDS razume. Če torej sešte- jemo Medianine odstotke, stranke vladne koalicije podpira le 27 od- stotkov potencialnih volivcev, opo- zicijske stranke pa 35 odstotkov. Podpora je za vladno koalicijo, ki jo po umiritvi epidemije čaka skrajno težavno reševanje globoke gospo- darske in z njo povezane socialne krize, očitno neugodna. In zato je tudi precej mračna napoved pred volitvami, ki bodo verjetno prej kot čez dve leti. Slednje je sicer manj odvisno od Janše in od tega, kako se bodo obnašali ministri in poslan- ci SMC, več pa od tega, kako bo opoziciji uspevalo strniti vrste. Tre- nutna podpora vladi je torej precej varljiva. RAZMIŠLJANJE – Življenjske zgodbe PANDEMIJA Rodila sem se leta 1992. Vojne in pomanjkanja nisem nikoli doživela. Sem pripadnica mlajše generacije, ta lahko le posluša in poskuša razu- meti ljudi, ki so doživeli vojne gro- zote in okupacijo. Nikoli ne smemo pozabiti požrtvovalnosti, odločnosti in po- guma, ki so bili potrebni, da smo obstali kot svoboden narod z lastno identiteto, kulturo in jezikom. Moj pogled na narodnoosvobodilni boj je tako vezan na pripovedi in ži- vljenjske zgodbe sorodnikov, znan- cev in starejših, ki so vojno doživeli, se uprli in preživeli. Imela sem to čast, da sem podrobno posluša- la pripovedi Janeza Stanovnika, ki se je v razburkanih trenutkih brez omahovanja vedno postavil za svo- bodo slovenskega naroda, pravice, solidarnost, enakost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Spomnim se, kako mi je dedek pri ustvarjanju prireditve ob 65. oble- tnici osvoboditve Ljubljane z žarom v očeh pripovedoval zgodbo, ko je še ne pet let star deček z leseno paličico, na kateri je plapolala slo- venska zastava, mahal in z navdu- šenjem pričakal prihod partizanov v mesto. Ta dan je Ljubljano zajelo nepopisno veselje. Sreča in veliča- stni dogodek sta dedka močno za- znamovala. Njegovo osebnost so izoblikovale temeljne vrednote, kot so svoboda, zvestoba, pogum in to- varištvo. Življenjska zgodba moje- ga dedka Jožeta je znana številnim, jaz pa sem imela to srečo, da sem odraščala ob poslušanju njegovih zgodb. Takrat številnih pripovedo- vanj in dogodkov nisem popolno- ma razumela, nekaterih verjetno tudi nikoli ne bom. Vem pa, da si vsak posameznik zasluži živeti člo- Negotovost in strah pred neznanim prizadeneta vsakogar. Življenje, ki se je močno spremenilo, doživlja vsak po svoje. Zaprti smo v svoje veči- noma majhno in omejeno bivalno okolje, nevajeni ločitve od siceršnje družbe in s stalno bližino ozkega kro- ga oseb, a iz dneva v dan brez prave- ga izhoda, sprostitve in sprememb. Večinoma slabe novice V medijih pa večinoma slabe novice. Na srečo tu in tam lahko preberemo tudi nasvete, kako le živeti s temi omejitvami, kako naj se zavemo, da gre za prehodno stanje in je priho- dnost predvsem v naših rokah. Sem in tja se med sporočili pojavi tudi kaj zabavnega in sproščujočega. V življenju sem imela veliko sre- čo živeti v krogu dobrih in poštenih ljudi, ki so me naučili tudi v hudem poiskati kaj dobrega in – če že ni mogoče vplivati na dogajanje – vsaj z optimizmom gledati naprej. Tako je tudi zdaj mogoče najti kaj dobre- ga, zlasti pa si nekatere splošno ko- ristne stvari in ravnanje zapomniti za pozneje. Pravilno in pogostno umivanje rok, zračenje prostorov ter spoštovanje drugih napotkov so že takšne stvari. Nadvse po- membno je redno, razmeram prila- gojeno gibanje. Dovolj tekočine in kakovostna, a trenutnim potrebam Zakaj je treba poslušati? Korona virus in demokracija veka vredno življenje, kajti za zlo in grozote ni opravičila. Jože Vozny vojne ni doživel kot borec. Nacisti so mu ubili očeta in zanj, vojno si- roto, je skrbela babica, s katero sta bila večkrat lačna kakor sita. Od- raščanje majhnega dečka ob babici je bilo težko, pa vendar polno med- sebojne ljubezni. Še pred polnole- tnostjo, ko je ostal čisto sam, pa so ga vrednote, kot so tovarištvo, poštenje in svoboda, oblikovale v humanega človeka. Ko sem odraš- čala jaz, me je vedno opominjal, da se tudi v mirnih, dobrih časih sre- ča, veselje in zadovoljstvo skrivajo v majhnih in preprostih stvareh. Da se je zanje treba potruditi, se boje- vati in vztrajati. V življenju se mo- raš postaviti na lastne noge in mis- liti s svojo glavo Moj ded je bil dramaturg, režiser, kulturnik in v slovensko zgodovino se je zapisal kot prvi, ki se je profesional- no ukvarjal s sinhronizacijo risanih fil- mov v slovenski jezik. V svoji bogati delovni karieri je režiral in pripravljal mnogo mladinskih oddaj in progra- mov. Sodeloval je pri različnih film- skih, televizijskih, gledaliških projek- tih, kot mentor pa je pomagal tudi številnim mladim ustvarjalcem. Pisal je scenarije in režiral različne prosla- ve, ki ohranjajo spomin na vrednote narodnoosvobodilnega boja. Njego- vo življenjsko poslanstvo je temeljilo na povezovanju generacij in ljudi, ki delujejo v slovenski kulturi. Večkrat mi je ponovil: »Bil se je kulturni boj! Boj za slovensko identiteto, boj za slovenski jezik in slovensko besedo!« Kot kulturnik je svoj boj in ljubezen izkazoval prav s predanim delova- njem. Ljubezen do slovenske kulture je vse življenje delil tudi z mano. Predstavljal mi je dela velikih slo- venskih umetnikov, govoril o Can- karju, bral pesmi Prešerna in po- zneje Kosovela; kako mlad je padel Karel Destovnik -Kajuh in kako lep je pomladni češnjev cvet in kaj po- meni rdeči nagelj v gumbnici. Spomnim se prireditve, ko sva z dedkom prvič skupaj stala na ve- likem odru Cankarjevega doma. Stara sem bila šest let in moja edi- na naloga je bila v mikrofon glasno vzklikniti: »Naj živi 8. marec, praznik vseh žensk!« Ko sem stopila pred mi- krofon, so me luči zaslepile, vse oči v dvorani so bile uprte vame. Roke so se mi potile, noge me skoraj niso več držale, v mikrofon sem s tre- sočim glaskom zašepetala: »Živel 8.marec!« Hitro sem stekla z odra in prestrašena čakala dedkovo grajo. Pa je ni bilo. Samo smehljal se je in me opogumljal. Spodbujal me je in mi govoril: »Linčka, pripoveduj stvari, v katere verjameš, govori iz srca, kajti samo tako bo tvoje sporočilo slišano.« Danes njegove nauke razumem in vanje tudi verjamem. S kulturnim delovanjem želim ohranjati spomin in nadaljevati poslanstvo velikih ljudi: verjeti, živeti in nikoli pozabi- ti idej narodnoosvobodilnega boja, ki so s človečnostjo, poštenjem in etičnostjo vedno sodobne in nikoli izborjene za večno. Lina Potočki Vozny Janez Stanovnik in Lina Potočki Vozny prilagojena prehrana prav tako. Delo na vrtu – če smo srečni, da ga imamo – in druge dejavnosti spro- ščajo, spustijo 'možgane na pašo' in nam obrnejo pogled naprej. Stiki – čeprav le po telefonu – dobro dene- jo in pomagajo vsakemu, ki je sam ali v še hujši stiski, kot smo mi. Ker je druženje prepovedano, bo vesel pogovora po telefonu, pisnega ali e-sporočila, pa tudi samo tega, da smo se ga spomnili. Naša velika zahvala velja zlas- ti zdravnikom, sestram in vsem drugim, ki se s srčnostjo, požrtvo- valnim delom in osebnim odpove- dovanjem, predvsem pa s svojim znanjem posvečajo zbolelim. Ve- liko večino tega bremena učinko- vito nosi javni zdravstveni sistem in prepričana sem, da bi nam brez njega šlo veliko teže. Glede domov za starejše pa moramo vedeti, da vanj v ogromni večini pride človek šele, ko ni več sposoben sam skrbe- ti zase, ga pestijo številne bolezni in težave, zaradi katerih potrebuje stalno pomoč drugih in je ne more dobiti doma. Delež takšnih starih pa je veliko večji kot v času, ko so domove gradili in načrtovali njiho- vo ureditev. To so zdaj res socialno- -zdravstveni zavodi, ki nedvomno zahtevajo tudi prenovljeno norma- tivno in finančno ureditev. Poslušamo v glavnem politike So pa še druga vprašanja, ki se člo- veku porajajo ob sedanjem dogaja- nju. Namesto zdravstvene stroke v glavnem poslušamo politike. Bržko- ne je res, da bi z volitvami po razpa- du prejšnje vlade (ki pa ga gotovo ni zakrivil le tedanji predsednik) izgu- bili nekaj časa za ukrepanje v zvezi z epidemijo. A že imenovanje vla- dnega »glasnika«, ki se je nedvom- no izkazal v nekem drugem času, nam je simbolno nakazalo, kam nas predsednik vlade pravzaprav pelje. Vprašljivi poskusi sprememb, ki merijo na vojne razmere, izključe- vanje novinarjev, napadi na vsako- gar, ki si drzne opozoriti na kaj ali povedati svoje drugačno mnenje, ki ni ravno v skladu s stališči vodilnih v kriznem štabu – kakšna demokra- cija je to? In vendar jo ima sedanja vodilna stranka celo v svojem ime- nu. A to samo mimogrede. Razmere, v katerih smo se znašli, so resne, zahtevne tudi za strokov- njake, predvsem pa zahtevajo od vsakogar med nami odgovorno rav- nanje in prilagoditev, da bodo čim prej minile. Nikakor pa to niso voj- ne razmere, ki bi zahtevale vojaško ali vojno retoriko in ukrepe. Meta Mencej april 2020 5 IZ SLOVENSKE ANTROPOLOGIJE UPORNIŠTVA - Legenda Daki (1915–1985) Svobode ni mogoče ubiti Mirno in spoštljivo stojim pred spo- menikom narodnih herojev v središ- ču Ljubljane in gledam sarkofag, na katerem so zapisana imena naro- dnih herojev. Ljudje, ki hodijo mimo, me malo čudno gledajo in verjetno me varnostniki v parlamentu opazu- jejo na televizijskih zaslonih. Pa naj! Ti varnostniki so tudi jamstvo, da si »neki nekdo« ne upa oskruniti tega spomenika, kot se zadnje desetletje pogosto dogaja marsikod po Slove- niji. Nobeno ime me ne nagovarja tako zelo kot Dakijevo. Ta je bil ju- lija 1943 imenovan za komandanta Prve slovenske udarne brigade To- neta Tomšiča. Onemim, ker začutim neko neverjetno spodbudo, da pris- luhnem sporočilu o junaštvu, ki je trajno in ki je prešlo v izročilo. Tako moram začeti pogovor – in glej! Listam po reviji Mladina iz časov mojega študija in pisatelj in preva- jalec Mate Dolenc (roj. 1945) je že takrat, leta 1971, v prispevku z nas- lovom Bojevnikov počitek: Stanko Se- mič – Daki, narodni heroj ugotavljal, da mladina ne pozna NOB. V šoli so dolga leta gnjavili vse do konca s fevdalizmom, v zadnjo zgodovinsko uro pa stlačili nekaj o vojni pri nas – in šole je bilo konec. Vendarle pa je ime Daki prišlo do ponosnega in upornega mladega pisatelja, ki si še danes, ko je star že krepko čez se- demdeset let, upa v časopisu Dnev- nik naravnost izraziti, da so politiki z leve in desne »novi domobranci, ki so stopili na stran tujcev in delu- jejo proti nam, prebivalcem Slove- nije. Državljani pa tako nismo več, ker države nimamo.« Ko je leta 2015 prejel za delo Mali princ z otoka nag- rado desetnica za najboljše otroško in mladinsko delo, je na podelitev prišel v majici z motivom peterokra- ke zvezde in med smehom priznal, da je to namenska provokacija. »Se- veda, zvezda je bila simbol svobode, še preden so si jo prisvojili Američa- ni, Rusi in komunisti,« je odgovoril, srp in kladivo pa sta simbol komuni- stične revolucije. Leta 1971 šel k Dakiju na obisk v bolnišnico, kjer se je ta zdravil po lažji prometni nesreči, in ob tej pri- ložnosti ga je vprašal, zakaj se je od- ločil za odhod v partizane. Daki mu je samozavestno odgovoril: »V par- tizane pravzaprav nisem šel, ampak sem bil že vseskozi med njimi, že pred pričetkom naše narodne vsta- je.« Revolucija v Španiji in tamkaj- šnji boji, zapor v Franciji, prihod v domovino, odhod v partizane, revo- lucija, vojaška akademija v Sovjetski zvezi, vrnitev v svobodo in življenje po vojni, ki je vzela toliko življenj. Teh, ki so bili njegovi soborci, ni po- zabil. V uniformi ni več zdržal, prijel je za pero in opisal trnovo partizan- sko pot, na kateri so padli mnogi, po njegovem najboljši. Edvard Kocbek v svoji Tovarišiji 27. julija 1942 opisuje proslavo v čast Dakiju, »čigar junaštvo je prišlo že v pregovor«. Dakijevi borci so na svo- jega komandanta zelo ponosni, tru- dijo se biti v njegovi bližini, do njega imajo posebno razmerje, »v njem vi- dijo srečo, ki je dobro biti blizu nje, da se te krogla ne prime. Zato se ok- rog njega že ustvarjajo prvine oseb- nega mita.« Njegov preprosti obraz je učinkoval skrivnostno »in vendar so njegove gube tako pomenljive«. Daki sam v svojih spominih opisuje proslavo svoje prve udarne briga- dr. Cvetka Hedžet Tóth de in bilo je slovesno. Tudi pesnik Matej Bor je bil na tej partizanski svečanosti skupaj s člani glavnega poveljstva vodstva narodnoosvobo- dilnega gibanja. Skupaj so recitirali in peli Borove partizanske pesmi in Bor je Dakiju daroval zbirko pesmi, ki »mi je še danes najdražji spomin«, beremo v Dakijevi knjigi Najboljši so padli. Daki je moral spregovoriti svojim predanim borcem, in glej, kakor ni poznal strahu v nobenem boju, pred nobenim sovražnikom, je zdaj tu drhtel kot govornik. Pa je le šlo in veselje se je nadaljevalo s plesom in petjem pozno v noč, na koncu so za- peli Nabrusimo kose in podobno kot naš legendarni Franc Sever – Fran- ta tudi Daki opisuje čudežni pove- zovalni učinek petja, ki je bodrilo, ohranjalo junaštvo in krepilo prip- ravljenost jurišati tudi na nebo. Tega glasbeniki ne znajo pojasniti, ugota- vljata oba, Franta in Daki. Stane Semič – Daki (1915–1985) je dobil partizansko ime v Španiji. Nekaj časa je bil bolničar med repu- blikanci. Ker nihče ni hotel opravlja- ti težkih in krvavih bolničarskih del, so izbrali njega, saj je bil najmlajši. Med boji je moral tekati sem ter tja po bojišču, bil je izpostavljen najhuj- šim nevarnostim, hkrati pa je to bila zanj najboljša šola, kako se soočati s strahom – in tega se je naučil od- lično. Od Španije naprej so ga ime- novali Daki, saj beseda iz angleščine »Dok« pomeni nedoštudirani medi- cinec. Njegova pot iz Španije nazaj v domovino je bila zelo pestra in iz ene vojne vihre je prišel v novo, kaj- ti okupacija Jugoslavije je bila »do- brodošlica« njemu, ki je že prišel kot legendarni, nepremagljivi Daki. Žal je samo nekaj ur prepozno izve- del za usmrtitev Ljuba Šercerja (22. decembra 1941) v Tomišlju – če bi izvedel prej, bi rešil vseh osem par- tizanov, je zapisal v svojih spomi- nih Najboljši so padli. Zaradi izdaje je bil Daki sam v zaporu in je kljub mučenju tajil, da je Daki. Izpustili so ga in od takrat naprej ni nikdar več tajil, da je Daki. Tako je 6. decem- bra 1941 stopil v partizansko hosto. Kot komandant tomšičevcev je juri- šal na vlak, ki je peljal v Italijo, zajel je italijanskega oficirja, ki ga je zasli- ševal in mučil na Bleiweisovi ulici v Ljubljani, in obračunal z njim. V knjigi Za svetlimi obzorji je Daki kot komandant Tomšičeve brigade opisan kot molčeč človek, sila krat- kih besed in »z dolgo, vihravo, kar s prsti na roki počesano frizuro, ki se je nanjo titovka neločljivo prilepi- la, celo tako tesno na čelo in desno uho, da je tudi vihar ne bi odtrgal«. Ponoči je vstajal in hodil k stražam, da jih je bodril in predvsem, da ja ni nihče zaspal. Njegova Tomšiče- va je bila, kot pravi Daki v svojem delu Najboljši so padli, »prava, udar- na, proletarska Tomšičeva briga- da«. Govorica teh ljudi je bila svo- jevrstna, sol jezika – kletvice so bile njihovo pogosto izražanje in bilo je pristno, kajti uprli so se strahovite- mu izzivu usode: ravnati hrabro in udarno, toda tudi premišljeno. Takrat, ko je prihajalo do različ- nih mnenj, celo navzkrižnih in na- sprotujočih se, je bilo treba odločati ostro. Daki je v pogovoru z Dolen- cem omenil spor s politkomisarjem Dušanom Pirjevcem – Ahacem, ki je dal razorožiti njega in Ljuba Šer- cerja, ker nista hotela napasti neke postojanke. V njej je bilo ogromno orožja in razstreliva, tako da bi pri napadu lahko vsa vas trpela. Nespo- razum so kmalu razčistili. Tudi človeška plat je bila pomemb- na, tovarištvo, prijateljstvo – in Daki je Dolencu s ponosom omenil, da se je pogosto pogovarjal in dogovarjal s Stanetom Rozmanom, ki Dakiju ni dovolil oditi s XIV. divizijo na Štajer- sko. Poslal pa je Kajuha, in Daki je Dolencu grenko in z bolečino pove- dal: »Padel je Kajuh, jaz pa sem šel v partijsko šolo. To sem jim zelo za- meril, našemu vodstvu, da so poslali Kajuha tja.« Daki je občudoval Kaju- ha, ki je bil zelo odločen in hkrati miren, ampak ne bi ga smeli poslati na Štajersko, bil je namreč izredno »rahločuten, preveč je premišljeval« in celo sredi streljanja je pisal pesmi. Dolencu je Daki priznal, kako je sa- mostan Pleterje s kartuzijanci, ki so francoski red, pomagal partizanom, kljub nasprotovanju takratne slo- venske cerkve. Razlog je bil po Da- kiju v tem, ker so v Franciji že pred vojno spoznali resnico o tem, kaj je fašizem. Ker škofje pri nas niso imeli nobene oblasti nad kartuzijanci, so Pleterje postale nekakšna oaza za partizanstvo na Dolenjskem in tako sta ekonomija in sanitetna služba šli skozi samostan, v katerem se je zdravil tudi težko ranjeni Daki. Bil je nepremagljivi diverzant, ki je po potrebi in lastni presoji večjo brigado razdelil na manjše udarne enote in boj je bil uspešen, še bolj pa umik, če je bila na drugi strani očitna premoč. V Španiji se je na- učil, kaj pomeni bojevati se samos- tojno, predvsem pa, kdaj in kje. V štabu, kjer so imeli pogovore in so načrtovali napade, o lastnih načrtih ni pripovedoval, tiho je bil in je zato strahovito jezil izdajalce. Imel je svoj način bojevanja, bil je veliki mojster v tem in vedno je ukrepal s svojim volčjim instinktom in pri tem zma- goval. Za soborce, svoje tomšičevce, je postal junak »s svojo legendarno drznostjo in s svojim načinom boje- vanja«, z nobenim pisnim poročilom ni obveščal štabne administracije, načrte je »nosil v svoji glavi, rojeva- li so se mu sproti, kakršna je že pač bila situacija«. Ta nepremagljiva le- genda je bila strah in trepet Lahov, tudi Nemcem je pozneje »dal kropa piti«, zapomnili si ga bodo. Daki je temeljito počistil kraje, skozi katere je hodil. Gorje izdajal- cem in odpadnikom, iz vsake mišje luknje jih je izbezal! Boril se je in udaril po vaseh, v dolini, v gore se je umaknil samo, ko je bilo nujno zaradi trenutne premoči nasprotni- ka. Maščeval se je tem, ki so njegovi domovini povzročili zlo, počeli hu- dodelstvo, Lahom in belim najprej. Kaj je utelešala ta živa legenda? Predvsem tole: »Domovina in ti slovenski ljudje, kmetje in proletar- ci, oboje je živelo v njegovem srcu neskaljeno, preprosto in veličastno, prabitno, kot da vse življenje nosi v svojem srcu grudo domače prsti, ki ga razjeda in ki ji je treba ustvariti čisto, svobodno življenje. Ni mislil na politiko, na diplomacijo. To mu je bilo tuje, ni mislil iz ideologije, zaradi nekih idej. Mislil je samo na proleta- riat, ki mu je treba ustvariti ugodnih razmer za življenje. Prvi, temeljni pogoj za takšno življenje pa je nje- gova popolna prostost. Sovražnik je bil zanj čisto navadni ropar, izdaja- lec le toliko grši, ker je služil roparju. Postal je prabitni maščevalec zla.« Vsekakor pa je zanj bilo največje zlo odreči se prostosti. Ti, ki so se borili skupaj z njim, »neustrašni juri- šači«, niso poznali sramotnega bega pred sovražnikom, samo premišljen umik, umik zato, da naslednjič uda- ri toliko bolj silovito, neustrašno in učinkovito. Poosebljena hrabrost partizanskih komandantov je izstopala tudi pri Mirku Bračiču (1915–1943), ki je bil drzen, premeten in prekaljen v mnogih uspešnih bojih. Ker je prišel z vojne akademije, torej izšolan, je bila to teoretična prednost, toda vse to konkretno ni nič zaleglo. Tam je bilo treba na povelje – tako v redni vojski – stati ravno kot črta, tu pa so se znali boriti kot volkovi, ki or- ganizirano po pravilu vsi za enega – eden za vse v hipu planejo, napade- jo in se takoj tudi umaknejo. Udariti nepričakovano in gledati, kako so jo na drugi strani »cvirnali«. Ponosen je bil na svoje poveljnike in na svo- je borce, oni pa nanj še bolj, oboji so čutili, da so si enakovredni, in to povsem. Tega nikdar ni in ne bo v nobeni redni, mirnodobski, nabor- niški vojski. Ta vojska se je prekalila, ojeklenela je in jo je kot takšno iz- polnjevala »silna, nepojmljiva zavest in slast prostosti, slast zmagoslavja«. Ob utrujenih večerih je odmevala ponosna partizanska pesem in »ta odmev ne bo utihnil nikdar več«: »prostosti ni mogoče ubiti«, in to so si zapisali na svoje prapore. Junaštvo ali biti heroj ni naziv v kakšnem sodobnem pomenu. Je življenje sredi boja za preživetje na- roda in vsak posameznik je pomem- ben. Daki je v pogovoru z Dolencem izrecno poudaril: »Zame je bil heroj vsak, ki se je boril z nami, tudi mulo- vodec.« Ko je brigada šla čez Snež- nik, so imeli pomisleke, če bo mula zmogla naporno in težko prehodno pot čez skale in po drčah, in mulo- vodec je Dakiju odločno povedal, da »tam, kjer grem lahko jaz, gre tudi mula«, in šla je, prišli so na cilj, »čez vse strmine, prelaze in skale«. To je bilo herojsko dejanje, ki sta ga stori- la mulovodec in njegova mula, tudi pozneje še s tem, ko so jo zaradi la- kote pojedli. Vedno dolgo stojim pred sarkofa- gom pri parlamentu. Nazadnje so kar dvakrat mimo mene prišli var- nostniki, nihče me ni nič vprašal. Moje oči so jim povedale vse. Juna- ki, ki so sledili klicu domovine, so se izkazali pred zgodovino, ki je morala že v času njihovega življenja svoje odplačati narodu upornikov in juna- kov. Kdaj je človek junak? Kdaj pos- tane upornik? Predvsem takrat, ko se spopade z usodo in jo želi pokon- čati. Pri tem gre celo za vprašanje človekovega preživetja v povsem konkretnih, bivanjskih razsežnostih, kajti uporništvo je bilo najbolj moč- no takrat, ko je bila ljudem kratena pravica do obstoja − in življenja. Zato je uporništvo nekaj povsem prvobitnega, povezano z naravo in njenimi silami in človeškimi hotenji, da bi presegli omejenost, krutost in brezupnost vseh danosti. Na predlog glavnega štaba NOB je Daki kot prvi Slovenec že 22. sep- tembra 1943 prejel naziv narodnega heroja. Samo majhna pripomba: v stari Grčiji so heroji ljudje, ki so celo bogove izzvali na soočenje, na boj in so se z njimi tudi bojevali. Moč takšnega soočanja je moja prevra- tniška generacija 68 imenovala juriš na nebo. Bila sem med temi, ki smo to na pomlad leta 1968 navdušeno počeli, saj nam je šlo za pravičnost in poštenost. Zdaj, ko starost spra- šuje mladost, kod si hodila, čutimo, da je vse v našem življenju pregreto s tem jurišem. Od Španije naprej so ga imenovali Daki, saj beseda iz angleščine »Dok« pomeni nedoštudirani medicinec. april 20206 PRAZNOVANJE - 75. obletnica zmage in osvoboditve ZAKON O PRAZNIKIH - Spomini nekdanjega ministra Svobodno po Cankarju Transformacija praznika – 27. april Kakšna naj bo naša misel ob 75. obletnici zmage in osvoboditve? Kaj velja imeti v glavi (in v srcu), vsekakor pa tudi v spominu? Pred- vsem to, da je takratna generacija naših ljudi pokazala nepojmljivo odgovornost za obstoj slovenstva. Nikoli ne smemo pozabiti, da nas je »herenfok« obsodil na izbris; v ne- kem poročilu visokega Hitlerjevega funkcionarja iz tistega časa je zapi- sano, da naj bi nas vsaj za prvo silo izselili četrt milijona, dobršen del pozaprli in pobili. Streljanje talcev Tone Ferenc, ki je bil izjemno natan- čen dokumentarist in je zbiral vse podatke celo po imenih in priim- kih, navaja poročilo enega glavnih gestapovcev na Štajerskem, Otta Lurkerja, kako da so že 14. aprila 1941, torej dober teden po zased- bi, pozaprli 300 ljudi, kmalu potem pa še precej več – med njimi 130 »nemštvu sovražnih« duhovnikov, 139 učiteljev, 186 uradnikov itd. – vsega skupaj 1300 »oseb«; 500 so jih pri priči izgnali, 500 naj bi jih še preiskovali in jim vnaprej pob- rali imetje. Vse to za »prvo silo« in samo na Štajerskem. Kmalu zatem je kot »kulturno-politično« orodje sledilo streljanje talcev, nekrivih, kvečjemu domnevno sumljivih lju- di – na Štajerskem okoli 1700, na Gorenjskem 1270. V prvem očišče- valnem valu so v Srbijo in na Hr- vaško odpeljali 33 železniških tran- sportov Slovencev, samo iz zbir- nega preseljevalskega taborišča v Rajhenburgu pa 63 transportov v Nemčijo. Okoli 1000 koroških Slo- vencev so leta 1942 v rajh čez noč izselili, po prvotnem načrtu naj bi jih celo 50.000, torej skoraj vse do zadnje slovenske duše – vendar so jih dogodki prehiteli. In tako naprej: 27. april – dan upora proti oku- patorju je bil z zakonom, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slo- venije v osamosvojitvenem letu 1991, 21. novembra 1991 razgla- šen za praznik in dela prost dan. Zveza združenj borcev za vred- note narodnoosvobodilnega boja Slovenije pa ima v 5. členu statuta naslednje določilo: »Zveza praznu- je državni praznik 27. april – dan upora proti okupatorju tudi kot praznik ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in kot svoj praznik.« Do leta 1990 smo praznovali še vse slovenske in dr- žavne praznike, med drugimi tudi 27. april – dan Osvobodilne fronte, 9. maj – dan zmage, 4. julij – dan borca, 22. julij – dan vstaje sloven- skega naroda, 29. november – dan republike in tudi 22. december – dan JLA. S spremembo političnega siste- ma pa leta 1991 ni bilo več pred- videno državno praznovanje 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobo- dilne fronte slovenskega naroda. Republiški odbor ZZB NOB Slo- venije je zato zaprosil predsedstvo Republike Slovenije za pokrovi- teljstvo nad proslavo, ki jo bo sam pripravil. Predsedstvo je prošnji soglasno ugodilo. Ustanovljen je bil pripravljalni odbor, za predse- dnika je bil imenovan Ciril Zlobec. Pozneje je v knjigi Lepo je biti Slo- venec, ni pa lahko opisal zaplete, tudi denarne, vendar so nazadnje na takratnem Trgu revolucije v Ljubljani vendarle uspešno pripra- vili proslavo 50. obletnice ustano- vitve Osvobodilne fronte, na kateri sta ob množični udeležbi ljudstva govorila Ivan Dolničar, predsednik Zveze borcev, in Ciril Zlobec, član predsedstva RS. Slovenski zakon o praznikih Ker smo se leta 1991 pripravlja- li na osamosvojitev, je bilo treba med drugimi zakoni sprejeti tudi slovenski zakon o praznikih in pro- stih dnevih v Republiki Sloveniji. Osnutek zakona je bil obravna- van na 91. seji izvršnega sveta 6. junija 1991. Takrat sem bil minis- ter za borce in vojaške invalide in svoje spomine na obravnavo tega zakona podajam tudi iz ohranje- nega magnetogramskega zapisa. V predloženi osnutek zakona niso bili več vključeni naslednji prazni- ki iz zveznega in slovenskega za- kona: 4. julij – dan borca, 29. in 30. november – dan republike in 22. julij – dan oborožene vstaje slovenskega naroda. V zakon sta bila vključena 27. april – dan usta- novitve Osvobodilne fronte slo- venskega naroda z različico, da se črta, in navedbo, da razdvaja ljudi, in 9. maj – dan zmage. Osebno sem se na seji zavzel za ohranitev 27. aprila kot praznika, ker so bili sicer iz osnutka zakona izključeni drugi zvezni in slovenski prazniki, ki so označevali medvoj- ne dogodke, tako da ostane vsaj en praznik, ki bo dokazoval, da so se Slovenci uprli okupatorju. Dejal sem, da se postavlja resno vpraša- nje, tudi pred svetovno javnostjo, ali se Slovenci med drugo svetov- no vojno nismo uprli okupatorju, ker s tem izničujemo lastno zgo- dovino, in to v času tik pred osa- mosvojitvijo in ustanovitvijo lastne države. Zanimivo je, da je prav moja beseda o »uporu« naletela na ugoden odziv, tako da je večina ministrov menila, naj praznik osta- ne, le ime naj se spremeni tako, da se da poudarek »uporu«. Na seji je bilo sklenjeno, da se pošlje zakon v Skupščino Republike Slovenije. Nato pa se je začela desetdnevna osamosvojitvena vojna od 27. ju- nija do 7. julija 1991. Po vojni je bil predlog zakona po obravnavi v Skupščini Republike Slovenije pre- ložen na 129. sejo izvršnega sveta Skupščine RS 24. oktobra 1991. Spet povzemam iz magnetogram- skega zapisa seje, ki sem ga na sre- čo ohranil. Predlagano je bilo, da se praznik 27. april preimenuje v dan upora proti okupatorju, ker smo se uprli okupatorju takoj, ko je napa- del Jugoslavijo leta 1941, kot tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991, ki se je tedaj komaj dobro končala. Protifašistična zavezniška država Sprejeto je bilo večinsko stališče Izvršnega sveta Skupščine RS, da se praznik 27. april ohrani s spre- menjenim imenom kot dan upora proti okupatorju. Sprejemanje za- kona tudi v Skupščini Republike Slovenije, zlasti v zboru občin, ni potekalo gladko, največ nasproto- vanja je bilo za sprejem praznika 27. aprila in nasprotno za vključi- tev cerkvenih praznikov v zakon o državnih praznikih. K sprejemu zakona pa je pripomogla tudi »gro- žnja«, da če zakon ne bo sprejet, bomo morali praznovati tudi 29. november, ki se je bližal, ker je seja potekala 21. novembra. Nestrinjanje s tem praznikom, izrecno s 27. aprilom, pa je poka- zala tudi skupina poslancev SDS, ki je leta 1992 vložila v Državni zbor Republike Slovenije predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o praznikih in dela prostih dnevih Republike Slovenije. Pre- dlagali so, da se kot praznik upora proti okupatorju namesto 27. apri- la določi 26. junij kot »dan upora agresorski Jugoslovanski armadi«. Predlog ni bil uspešen. Franc Godeša (minister za borce in vojaške in- valide v osamosvojitveni Vladi RS 1990/1992) dr. Matjaž Kmecl samo na Gorenjskem so – po Fe- renčevih podatkih – do tal požgali 39 vasi, na Primorskem podobno (znan, vendar že malo pozabljen je primer brkinske vasi Lipa, kjer so požgali domove, prebivalce pa vse do zadnjega otroka pobili). Zaradi likvidacije enega samega pokvarje- nega gestapovca so ob frankolovski oziroma straniški cesti na obcestne jablane naenkrat obesili sto revežev – v glavnem samo zato, ker so bili Slovenci. In tako so počeli vse do zadnje ure vojne, med drugim pri Peršmanih v koroški Podpeci, kjer so pobili vse, kar jim je prišlo pod roko – in to 25. aprila 1945, samo nekaj dni pred nemško kapitulacijo in Hitlerjevim koncem. Takšne so seveda samo številke, gozdovi številk, za njimi pa se skri- vajo »drevesa«, prav toliko človeš- kih usod in žalostnih zgodb, gore bridkosti; nanje danes komajda še pomislimo, ko šarimo s številkami. In vendar skoraj vse do zadnje go- vorijo o neverjetni pokončnosti, ki je bila sleherni trenutek in v sleher- nem položaju pripravljena tvega- ti tudi življenje. In ki je oblikovala (samo)zavest domala slehernega Slovenca. Tistih 5000 spominskih obeležij, ki spominjajo na čas in ki jih požrtvovalno dokumentira skupina idealistov pod vodstvom zakoncev Hladnik (tako imenova- na država se pač ne zmeni preveč zanje), ni izsesanih iz prsta – mir- no in brez čvekavih okraskov lahko rečemo, da so velik spomenik slo- venske volje do svobode in obstoja. Predvsem to! Politično prerivanje Politična prerivanja med Partijo in Katoliško cerkvijo – ali bolje med partijskimi sektaši in cerkveno-po- litičnim klerom – so ob tem bila le za povrh in precej postranska stvar: daleč najpomembnejša je bila vo- lja slovenskih ljudi do preživetja, samostojnosti in svobode. Čeprav se seveda skoraj iz vesolja vidi, kdo je bil tiste krvave čase za kaj in na kateri strani; naj propagandis- ti govorijo, kar hočejo. Sploh se zdi čudno, da ni RKC ponosna na tiste mnogoštevilne štajerske, koroške, gorenjske in primorske duhovnike, ki so takrat delili usodo s svojimi ljudmi. Mogoče sem slabo razumel, toda menda je lani slovenska RKC iz solidarnosti do velikohrvaške, zvečine proustaške sosede zadnji hip odpovedala sodelovanje na ko- memoraciji v Jasenovcu, čeprav je bilo tam med drugim zaklanih tudi osem slovenskih duhovnikov. O iz- jemnem, skoraj svetniškem štajer- skem duhovniku Izidorju Završni- ku, ki so ga gestapovci aretirali kar izpred oltarja, on pa je vernikom za slovo naročil, naj ne obupajo, ker bo svoboda zagotovo prišla, na glas govori skoraj edinole Karel Geržan, ki ga – ne po naključju – kazensko premeščajo že lep čas in je na kon- cu pristal v Konjskem Vrhu nad Lučami. Neki drugi duhovnik sko- raj na skrivaj sleherno leto daruje maše za padle partizane – in ga tudi premeščajo. Na drugi strani pa: ve- likanska večina kmečkih fantov in mož, ki so se pridružili partizan- skim upornikom, je bila verna. Sam se iz otroških let spominjam, da je takoj po vojni v procesiji ob duhov- niku in tako imenovanem »nebu« hodila častna partizanska straža; potem pa se je takšen odnos čez noč izvrgel v nestrpnost do vse- ga, tudi najbolj nedolžnega, kar je količkaj spominjalo na krščanstvo, celo do božične potice. Spomniti se je treba samo, kaj vse je znameniti »Božiček« Jože Smole moral pos- lušati, ko se je mnogo kasneje zav- zemal za »rehabilitacijo« božičnih praznikov; neki član CK pa je moral na hitrico iz vodstva, ko je na glas povedal, da se mu pri sprejemanju v članstvo ne zdi prav modro zav- račati kogar koli samo zato, ker je religiozen. In tako naprej – vse v očitnem nasprotju z izvirnimi izhodišči OF in njeno nazorsko odprtostjo, o če- mer je navsezadnje pričala že kar politična pisanost prvega vodstva. Res pa je, da se je narodnoosvobo- dilno gibanje že zelo zgodaj politič- no znašlo v nekakšni komunistično krščanskosocialistični dvojnosti. Dolgoletni izjemni predsednik ZZB Janez Stanovnik je večkrat pripove- doval, kako je vodstvo NOB kar ne- kaj časa pošiljalo na »teren« aktivis- te v parih – po enega »komunista« in po enega »kocbekovca« oziroma krščanskega socialista – tako malo so si zaupali (on je menda v takšnih primerih sodeloval z drugim veli- kim poštenjakom in intelektualcem, Bogdanom Osolnikom; Stanovnik kot kocbekovec, Osolnik kot komu- nist; duhoviti Ervin Milharčič Hlad- nik je Stanovnika ob njegovi smrti zelo na kratko, pa vendar sijajno opredelil, češ da je zmeraj pri sebi nosil križ in rdečo zvezdo – vendar ne v različnih žepih). Zato je potem tako imenovana Dolomitska izjava o enotnosti bila slej ko prej nujna – »plačal« pa jo je zaupljivi Kocbek, ki ga je »tovarišija« pozneje s komaj kaj slabe vesti zavrgla. In vendar so bili v uporu enotni! Tržaško predavanje In tako naprej brez konca in kraja – vse pa vendar kot pričevanje o enem najvišjih vzponov slovenske samozavesti. Cankar je v zname- nitem tržaškem predavanju, ki je znano pod naslovom Očiščenje in pomlajenje in ki ga je govoril apri- la 1918, povedal tudi besede, ki bi bile enako primerne za čas po 1945 ali pa za danes; in to za vsakogar izmed nas: Priznam odkrito, da sem v prvih me- secih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Re- kel sem si v plahem srcu: »Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metéžu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!« – Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, vi- del jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim – nisem poznal! Ne poznal od- porne moči njegove, ne politične zre- losti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta sil- ni svetovni vihar ni potisnil k tlom, tem- več da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas vzdignil kvišku! --- Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci napisali: »Iz močvirja se je vzdignil!« Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramo- te in bede se bo vzdignil ... Na kratko: ljudstvo je takrat reklo: Malo nas je, ampak ne boste nas potolkli! Mar to ni vredno pra- znovanja?! In takšna bodi tudi naša misel ob 75. obletnici zmage in osvoboditve! Spomniti se je treba samo, kaj vse je znameniti »Božiček« Jože Smole moral poslušati, ko se je mnogo kasneje zavzemal za »rehabilitacijo« božičnih praznikov april 2020 7 V obnovljeni Štupičevi vili na Zavrhu v Slovenskih goricah, v kateri je Maister po upokojitvi leta 1923 počitnikoval, je od leta 2018 na ogled nova muzejska postavitev »Maister po Maistru – Hiša spominjanja na Zavrhu« (Foto: Marjan Toš) dr. France Križanič Dileme gradnje jedrske elektrarne KOMENTAR L eta 2018 je Sloveni- ja skupaj z izgubami v sistemu porabila 14,5 TWh električne ener- gije, pri čemer je 85 odstotka te energije pokrila z domačo proizvodnjo. V kolikor bo poraba električne ener- gije z enako hitrostjo kot od 1999 do 2018 naraščala tudi v prihodnje, bo Slovenija leta 2037 potrebovala 19,1 TWh električne energije in bo brez investicij v nove proizvodne objekte lahko pokrila le še 64 od- stotkov te količine. Sledila bosta zaprtje prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (2043) in prenehanje delovanja Termoelek- trarne Šoštanj (najkasneje do 2050). Termoelektrarna Šoštanj in Nuklear- na elektrarna Krško sta za slovenski trg v letu 2018 proizvedli 6,4 TWh električne energije – polovica proi- zvodnje Nuklearne elektrarne Krško je namreč namenjena hrvaškemu solastniku. Po zaprtju teh dveh elek- trarn bo sloven- ska proizvodnja električne ener- gije znašala le še 5,9 TWh in pokri- vala med 31 ter 25 odstotki pot- rebne električne energije. Prvi od- stotek bo veljal v primeru, da se rast porabe električne energije konča pri omenjenih 19,1 TWh, drugi pa, če se bo ta rast (po 1,5 odstotkov letno) nadaljevala do leta 2050. Del pove- čane porabe bo mogoče zagotoviti iz uvoza (verjetno bodo ponudniki te dobrine izkoristili svoj položaj in energijo podražili), del jo bo moč za- gotoviti s povečanjem proizvodnje iz obnovljivih virov, za del pa bo tre- ba zagotoviti konvencionalne vire. V primeru popolne odprave emisij CO2 proizvodnja električne energi- je z zemeljskim plinom ne pride v poštev in ostane le jedrska energi- ja. V primeru dopuščanja minimal- nih emisij CO2 ostaja zemeljski plin alternativa proizvodnji električne energije iz jedrske elektrarne. Za elektrarne na zemeljski plin je v primerjavi z jedrskimi elektrarna- mi potrebno manj kapitala in imajo nižje stroške razgradnje, obenem pa delujejo s precej višjimi stroški goriva in emitirajo toplogredne pli- ne. Ekonomika njihovega delova- nja je odvisna od nihanja cene ze- meljskega plina in CO2 taks. Eno in drugo je težko predvidljivo in od- visno od političnih odločitev. Ekonomičnost proizvodnje elek- trične energije v različnih elektrar- nah primerjamo z izračunom t.i. LCOE (Levelized Cost of Energy ali slovensko: poenoteni strošek ener- gije). Gre za izračun skupnih stro- škov v celotni življenjski dobi anali- zirane tehnologije: od investicije, de- lovanja, vzdrževanja in razgradnje preračunano na proizvedeno elek- trično energijo. Rezultat je v evrih (ali v dolarjih) na MWh proizvedene električne energije. Ocene so poda- Največje tveganje investicije v jedrsko elektrarno predstavljajo naknadne podražitve. ne v razponu od najnižje možne do najvišje verjetne ravni. Ocenjevalci podajajo različne rezultate in sčaso- ma se ti spreminjajo. Kažejo pa, da je proizvodnja električne energije iz jedrskih elektrarn na dolgi rok ce- novno konkurenčnejša od proizvo- dnje iz plinsko parnih elektrarn. Največje tveganje investicije v jedrsko elektrarno predstavljajo naknadne podražitve. Včasih nasto- pijo zgolj zaradi zamude pri postavi- tvi. Ob analizi ekonomike novozgra- jenih jedrskih elektrarn Vasja Košek (soavtor študije iz 2018: Zagotavlja- nje zanesljivosti sektorja proizvodnje električne energije v Sloveniji do leta 2060) ugotavlja, da je za učinkovitost investicije na tem področju zlasti po- membna standardizacija reaktor- jev oziroma dejstvo, da je vgrajen reaktor del večjega števila enakih reaktorskih enot, pomembna je sta- bilnost regulative jedrske energije (da se v obdobju gradnje standardi na tem področju ne spreminjajo) in pomembne so izkušnje izva- jalca investi- cije z gradnjo jedrskih elek- trarn ne le pri strojni opremi, pač pa celo pri zemeljskih delih in pri betoniranju zgradbe elek- trarne. Spodrsljaji na teh področjih vodijo v zamude in v velike podra- žitve investicije. Trije primeri precejšnjih proble- mov in podražitev pri investiranju v jedrske elektrarne so: Olkiluoto 3 z močjo 1.600 MW na Finskem (pod- ražitev iz 3,2 milijarde evrov v 2003 na 11 milijard evrov s predvidenim začetkom delovanja v decembru 2020); Flamanville 3 v Franciji z močjo 1.600 MW (podražitev iz 3,3 milijarde evrov v 2008 na 12,4 milijarde evrov s predvidenim za- četkom delovanja konec 2022) ter Hinkley Point C v Združenem kra- ljestvu z gradnjo dveh reaktorjev po 1.600 MW od decembra 2018 dalje in s ceno, ki je narasla na 25,7 milijarde evrov, ob pričakovanem začetku delovanja med leti 2025 in 2027). Na drugi strani imamo po po- datkih OECD (Nuclear New Build: Insights into Financing and Pro- ject Management) primere obvla- dovanja stroškov investicije v nove jedrske elektrarne (bloki po okoli 1.000 MW) z začetkom obratova- nja v 2010 ali 2011: Ling Ao-3 v Shenzenu na Kitajskem (investicija 1,8 milijarde evrov), Shin-Kori-1 v Južni Koreji (investicija 1,9 milijar- de evrov) in Rostov-2 v Rusiji (inve- sticija 2,9 milijarde evrov). Merje- no na MW instalirane moči dosega cena teh elektrarn med dobro peti- no in tretjino cene Hinkley Point C v Združenem kraljestvu. Res pa je, da so naknadne strožje protipotres- ne zahteve povzročile zamude pri gradnji novih jedrskih elektrarn tudi v Južni Koreji. OBLETNICA – Ob 146. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra SPOROČILA Mož odločnosti in dejanj Fašizem in protifašizem v Evropi danes 29. marca je minilo polnih 146 let od rojstva slovenskega generala, vojaškega poveljnika, pesnika in mecena Rudolfa Maistra - Vojano- va. Zato so v mariborskem Društvu generala Rudolfa Maistra vnovič javno opozorili na nekatera njego- va zgodovinska dejanja in zasluge za narodno osvoboditev Štajerske in Maribora leta 1918. 1. novembra 1918 je major Ru- dolf Maister v vojašnici 26. strel- skega polka v Melju pred mestnim poveljnikom, podpolkovnikom An- tonom Holikom, in zbranimi ča- stniki odločno izjavil: »Ne prizna- vam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevze- mam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spo- dnjo Štajersko.« Narodni svet mu je še istega dne podelil naziv gene- rala. 9. novembra 1918 je Maister razglasil mobilizacijo na območju štajerskega obmejnega poveljstva. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani. V nekaj tednih je Maister zbral vojsko približno 4000 vojakov in 200 častnikov. 20. novembra 1918 so ustanovili mariborski pešpolk, z njim je nastala prva redna sloven- ska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra 1918 je Maister ob štirih zjutraj prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo, to je nemško varno- stno stražo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje in v nekaj dneh vso severno jezikovno mejo od Radgone do Dravograda. Ljubljanska vlada Maistru ni dovo- lila napredovanja. Če bi ga osre- Zveza antifašističnih borcev in antifašistov Republike Hrvaške (SABA RH) je 20. in 21. februarja v Zagrebu pripravila mednarodno konferenco na temo fašizem in protifašizem v Evropi danes. Ude- ležili so se je predstavniki organi- zacij iz dvanajstih držav (Avstrija – Zveza koroških partizanov, Belgija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Italija, Madžarska, Ruska federacija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija in Srbija). Organizatorji so pričakovali ude- ležence iz 20 držav, med drugi- mi so manjkali tudi predstavniki Francije. Posebna gosta konferen- ce sta bila predsednika Svetovne veteranske organizacije (WVF) Dan Wiggo Bergunt (organizacija predstavlja 45 milijonov veteranov iz 121 držav) in veteranske organi- zacije FIR Vimos Hanti. Prisotna sta bila tudi nekdanji hrvaški pred- sednik Stipe Mesić ter diplomat in zadnji jugoslovanski zunanji minis- ter Budimir Lončar. ZZB za vrednote NOB sta za- stopala podpredsednik Bojan Pa- hor, ki je v razpravi sodeloval z referatom o pobudi Zveze borcev za prepoved nacifašistične simbo- like, ter član predsedstva in pred- sednik komisije za mednarodne odnose Marjan Šiftar s predsta- vitvijo stališč ZZB o Resoluciji Evropskega parlamenta o pomenu dnja oblast v Ljubljani ob pravem času učinkovito podprla za osvo- boditev Koroške, v tej pokrajini leta 1920 ne bi bilo na veliko slovensko žalost izgubljenega koroškega ple- biscita. Izguba Koroške je bila Ma- istrova nikoli zaceljena rana. Maister se je trajno zapisal v slo- vensko zgodovino in je še za časa življenja doživel več poimenovanj ulic v različnih mestih, nekaj občin pa ga je razglasilo za častnega ob- čana. Žal je bil po letu 1945 lep čas skoraj pozabljen in do neke mere celo izbrisan iz zgodovinskega spo- mina, nkoli pa ne tudi iz javnega spominjanja. V samostojni Slovenji po letu 1990 pa so mu bile dokonč- no priznane vse zgodovinske zaslu- ge. Ob tem ne smemo pozabiti, da Maister ne bi uspel, če okoli sebe ne bi imel zvestih in sposobnih so- delavcev tako v Narodnem svetu za Štajersko kot na še nižjih lokal- dr. Marjan Toš nih ravneh. To je večkrat poudaril tudi sam. Šlo je za uigrano ekipo, ki je imela jasno vizijo in program, katerega je snovala in začrtala že pred razpa- dom avstro-ogrske monarhije leta 1918. V ekipi so bili izvrstni stro- kovnjaki in poznavalci razmer, od dr. Verstovška, dr. Kovačiča, dr. Rosine in dr. Senekoviča do neut- rudnega tajnika Narodnega sveta, prof. Frana Voglarja. Brez Rosino- ve finančne pomoči ali administra- tivno-birokratske pedantnosti prof. Voglarja bi marsikaj šepalo. Poleg tega ne pozabimo na dr. Kovači- ča, ki je bil odličen poznavalec na- rodnostnih razmer na Štajerskem, pronicljiv analitik in je na pariški mirovni konferenci skupaj z Ma- tijem Slavičem tvoril jedro izve- denskega dela jugoslovanske de- legacije. In še nekaj, v Narodnem svetu so brez zadržkov sodelovali ljudje različnih ideologij in svetov- nih nazorov. To takrat ni bilo po- membno, v ospredju je bil končni cilj – narodna osvoboditev Štajer- ske z Mariborom, na žalost pa za- radi omahovanja in neodločnosti osrednje vlade v Ljubljani ne tudi Koroške. Maister ima posredno tudi zaslu- ge za priključitev Prekmurja k ma- tici Sloveniji oziroma novonastali Kraljevini SHS. Maistrov uporniški in domovinski duh je preveval tudi partizanske borce med okupacijo 1941–1945, ko so se tudi številni nekdanji Maistrovi borci pridruži- li NOB. Brez vsega tega današnje slovenske »kokoši« ne bi bilo! V zgodovini je pač tako, da je treba biti ob pravem času na pravem mestu. In Maister je to razumel! zgodovinskega spomina za priho- dnost Evrope. Med drugim je tudi predlagal dopolnitev Deklaracije z vključitvijo stališč o pričakovanjih v zvezi s konferenco o prihodnosti Evrope in o sprejemu posebnega dokumenta v okviru EU oziroma Sveta Evrope ob 75. obletnici kon- ca druge svetovne vojne oziroma zmage protifašistične koalicije. Več razpravljavcev je obširne- je povzelo zgodovino, pomembne skupne značilnosti in izražanje fašizma v posameznih okoljih. V tem okviru je bil še posebej pou- darjen prispevek razpravljalcev iz Hrvaške o ustaštvu in NOB na tem območju. Skupni imenovalec več razprav je bila analiza vzrokov ne- ofašizma danes, problema njegove prepoznavnosti in prikrivanja, nje- govega vstopanja na javno, celo na državno-upravljalsko raven v posa- meznih državah ter njegovo širšo, dolgoročnejšo nevarnost na eni strani in opozorila na podcenjeva- nje, toleranco in oportunizem, do celo prikritega ali vidnega podpira- nja neofašizma tudi od državnih or- ganov na drugi strani. Zelo tehtne in skrb vzbujajoče so bile konkret- ne predstavitve v posameznih oko- ljih (Slovaška, Italija, Črna gora, BiH, Hrvaška), pa poziv za krepitev sodelovanja protifašističnih organi- zacij, tudi v okviru nekdanje Jugo- slavije. Skrb vzbujajo različne obli- ke ohranjanja ali oživljanja spomi- na na neofašizem in njihove vidne predstavnike (poimenovanje ulic po njih in drugo) na eni in odstra- njevanje spomenikov NOB (na Hr- vaškem več kot 3000 od leta 1990 dalje) ali propadanje spomenikov jugoslovanskim partizanom (Ita- lija) na drugi strani. Vse razprave bodo zajete v posebnem zborniku. Ob konferenci so pripravili tudi sestanek delegacij iz vseh šestih držav z območja nekdanje Jugo- slavije in obiskali Titov rojstni kraj Kumrovec. Konferenca je močno pripomo- gla k osvežitvi spomina na zgodo- vino fašizma in nacizma ter njune bistvene značilnosti, razgaljanju prikritih in vse bolj tudi vidnih in odkritih manifestacij neofašizma ter h krepitvi mednarodne protifa- šistične mreže. Marjan Šiftar Ob konferenci so pripravili tudi sestanek delegacij iz vseh šestih držav z območja nekdanje Jugoslavije in obiskali Titov rojstni kraj Kumrovec. april 20208 OBLETNICA – Paučkove partizanske bolnišnice na Pohorju OBLETNICA PESEM Prišla je svoboda in šli bomo v dolino 8. april – svetovni dan Romov Organizacija slovenske partizanske sanitete med drugo svetovno vojno je enkraten pojav v zgodovini me- dicine in vojskovanja. Partizanske enote so delovale na okupiranem in sovražnem ozemlju ter niso ime- le zaledja, kjer bi lahko ranjence varno oskrbovali. V slovenski parti- zanski saniteti je sodelovalo veliko medicincev, ki so s svojim delom pripomogli k izjemni uspešnosti partizanskega zdravstva. Do prihoda 14. divizije leta 1944 je bilo med partizani na območju Mislinjske doline zelo malo ranjen- cev. Večino so jih pošiljali v oskrbo civilnim sodelavcem, ki so jih skri- vali v zasilnih bivališčih v hlevih in na skednjih pri zavednih pohorskih kmetih v Golavabuki in na Legnu. Zidanškova brigada, ki je na obmo- čju Mislinjske doline v letu 1944 iz- peljala nekaj uspešnih akcij, je ime- la pri tem tudi izgube in ranjene. Ranjence so namestili v bunkerje in zasilne bolnišnice po gozdovih na Pohorju. V Slovenj Gradcu je bila že pred drugo svetovno vojno bolnišnica in zavedni zdravstveni delavci so po- magali pri zbiranju sanitetnega ma- teriala in zdravil ter obiskovali kme- tije, kjer so imeli skrite ranjence in pomagali pri njihovi oskrbi. Dva od teh, ki sta se pozneje tudi vključila v partizansko saniteto kot bolničar in medicinska sestra, sta bila Kristl Pori iz Slovenj Gradca, ki je bil za- poslen kot bolničar v bolnišnici Slo- venj Gradec, in domačinka Branka Šisernik, ki je bila zaposlena v Le- karni Slovenj Gradec. Oba sta zbi- rala prepotreben sanitetni material in zdravila za ranjence. 14. divizija je med pohodom in februarsko ofenzivo leta 1944 imela tudi svoje ranjence, ki jih je bilo tre- ba oskrbeti. V ta namen je poslala na Pohorje tričlansko ekipo, da pre- veri možnost zgraditve partizan- skih bolnišnic, ki jo je vodil dr. Ivan Kopač - Pauček. Samo na območju Mislinjske doline je bilo skritih oko- li 40 partizanov. Zaradi nevarnos- ti, da jih odkrijejo okupacijske sile ter se maščujejo nad družinami, so kmetje prosili Paučka, da jih odne- sejo kam drugam. Dobil je tudi na- logo, da na Pohorju zgradi partizan- ske bolnišnice. To mu je s pomočjo domačinov uspelo in zgradili so le- sene barake, kjer so uredili vse pot- rebno za bolnišnično zdravljenje. Bolnišnice so delovale vse do 24. maja 1945, dokler se razmere v do- lini niso uredile in dokler niso našli ustrezne lokacije za ranjence. V Paučkovih partizanskih bolni- šnicah na Pohorju se je na dan od- hoda v dolino zdravilo 48 ranjen- cev. Od borcev, ki so se zdravili v omenjenih bolnišnicah, živita še Na prvem romskem svetovnem kongresu v Londonu leta 1971 so 8. april izbrali za svetovni dan Ro- mov. Takrat so Romi vzpostavili lastno identiteto in kot sogovorni- ki začeli sodelovati z mednarodni- mi organizacijami. V Sloveniji živi okoli 10.000 Ro- mov. Njihovo problematiko ureja krovni zakon o romski skupnosti iz leta 2007. Največ pripadnikov romske skupnosti živi v Prekmur- ju, na Dolenjskem in v Beli krajini. V Sloveniji so se prvič resneje or- ganizirali leta 1995, ko so ustano- vili Zvezo romskih društev, ki se je leta 2000 preimenovala v Zve- zo Romov Slovenije. Sicer pa naj bi Romi na slovenskih tleh bivali že 500 let. Danes jih po evropskih državah živi približno deset milijo- nov. Romi so velik davek plačali tudi med drugo svetovno vojno. Številni so končali v krematorij- skih pečeh, največ v zloglasnem uničevalnem taborišču Auschwitz - Birkenau, pa tudi v Buchenwal- du, Jasenovcu, Bergen-Belsnu, Mauthausnu, Sachenhausnu in številnih drugih tovarnah smrti. Skupaj jih je umrlo več kot pol mi- lijona, med njimi so bili tudi Romi iz Slovenije. »V lendavski občini smo ponosni na tukaj živečo romsko skupnost, ki se skupaj z nami trudi integri- rati v naše vsakdanje življenje. Za to se vam iskreno zahvaljujem ter vam sporočam, da tudi danes nismo pozabili na vas. Verjamem, da bomo trenutno stanje ohranili tudi v prihodnje, da bomo še bolj okrepili sožitje, medsebojno sode- lovanje in prepletanje kultur. Zato bomo še naprej vzor tistim posa- meznikom in krajem, kjer ni tako. V Lendavi 'govorimo kulturo' ne glede na jezik, ki ga uporabljamo, in ne glede na vse različnosti, ki nas obdajajo, naj tako ostane tudi v prihodnje. Z željo po medseboj- nem spoštovanju, enakopravnosti in življenju v miru vam ob vašem prazniku iskreno čestitam in vam želim vse dobro,« je ob svetovnem dnevu Romov svoje misli na sple- tni starni občine delil lendavski župan Janez Magyar. Jani Alič Jože Vrabič Rudi Brilej iz Radeč in Ivan Jovan iz Podkraja pri Velenju. Oba se še vedno udeležujeta vsakoletnih spo- minskih slovesnosti pri bolnišnicah na Pohorju. Citiram besede našega še žive- čega borca, ranjenca Rudija Brileja, ko je v tretji knjigi » Še pomnite, to- variši…«, ki jo je izdalo Združenje borcev za vrednote NOB Mislinjske doline, opisal zadnji dan v Paučkov- ih bolnišnicah. »Bilo je že čisto proti koncu vojne. Okreval sem že tako, da bi lahko za- pustil bolnišnico, pa mi je zdravnik rekel: 'Toliko si pretrpel, mlad si in zdaj bi rad šel ven in bi jih fasal.' Potem sem ostal v bolnišnici vse do osvoboditve. Spominjam se Paučk- ovega kurirja, ki je prinesel 9. maja v bolnišnico akumulator, na kate- rega je priključil radio, in še danes se spomnim prvih besed, ki smo jih slišali: 'Nemčija je podpisala kapi- tulacijo.' Mi smo mislili, da bomo znoreli od veselja. Prišla je svoboda in šli bomo v dolino. To so trenutki, ki se jih ne da opisati. Še danes os- tajam s solzami v očeh. Dr. Pauček je v svoji značilni uniformi stal pri oknu in nagovoril vse nas ranjence: 'Vsi ki ste zmožni hoditi, pomagajte nam naložiti težje ranjence na vo- zove in gremo v Šmartno, kajti svo- boda je in gremo v dolino.' Mislil sem, da bomo vsi skupaj znoreli od veselja. To so trenutki, ki se jih ne da opisati.« Ivan Jovan pa je zapisal: »Prav dobro se spominjam, da so Nem- ci izvedli hajko zelo blizu bolni- ce, vendar našega skrivališča niso odkrili, čeprav je bila hajka v krogu in bližini naše bolnišnice. V bolniški sobi, kjer sem ležal, je bila takšna tišina, da bi človek slišal še padec šivanke na tla. Oborožitev, ki smo jo imeli v bolnišnici, je bil samo en mitraljez. Ne vem, kaj bi lahko sto- rili proti od 300 do 400 oboroženim nemškim vojakom. Lahko si samo predstavljam, kako bi nas pokon- čali. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo vsi pokretni ranjenci nosili na svojih hrbtih ostale ranjence, ki so bili nepokretni. Vprašanje je, kako daleč bi prišli, saj je bilo čez meter snega, vsi pa smo bili brez energije in moči. Zelo pa me preseneča, da ni prišlo do izdaje, saj so ljudje ve- deli, da so nekje v bližini bolnišnice, saj so za njih zbirali hrano in ostali material, za kar pa sem zelo vesel. Previdnostni ukrepi niso bili nikoli odveč. Sledove stopinj v snegu so prekrivali s snegom, ki so ga prese- vali skozi veliko sito. Na srečo se je sovražnik vrnil v dolino in mi smo se oddahnili.« V bolnici so izvedeli, da je 9. maja že bila svoboda, vendar so se po Mislinjski dolini še umikale enote ostankov domačih izdajalcev, četni- kov, ustašev in kozakov. Dr. Pauček jih je obvestil, da raje počakajo, da se v dolini ustvarijo razmere za prevoz ranjencev. V bolnici so os- tali do 24. maja 1945. O odhodu v dolino je Ivan Jovan zapisal: »Tak- rat so vse nas prepeljali najprej do Popijala k 'partizanski mamici' na Legnu, kjer smo prenočili, dru- gi dan pa naprej mimo cerkve sv. Jurija do Šmartnega. Pričakala nas je godba na pihala iz tovarne meril v Slovenj Gradcu, domačini pa so nas zasuli s cvetjem. Peljali so nas z voli do mesta, kjer danes stoji spo- menik padlim talcem na legenskem polju. Tam so nas naložili v nemške avtomobile in nas odpeljali v Šmar- tno, kjer so nam domačini pripravili topel sprejem in miting.« Domačini so za ranjence središče Šmartnega okrasili s slavoloki in govorniškim odrom. Slavnostni govornik je bil oče Štefke Kučan, tovariš Ivan Kr- pač. Po veličastnem mitingu so ra- njence naložili na tovornjake in jih odpeljali v zdravilišče Topolšica. Letos praznujemo 75. obletni- co prihoda ranjencev iz Paučkovih partizanskih bolnišnic na Pohorju v dolino, tradicionalno spominsko slovesnost pa bomo pripravili 25. junija ob prazniku državnosti. Obnovljeni objekti bolnice danes Romi v zloglasnem taborišču Jasenovac Naša mati zemlja Mati ljuba, naša mati Zemlja, tvoja kri kipi za vsa bitja, za vse ljudi, v vodovju tvojem, biseru tvojih oči, v smaragdnem srcu gozdov tiho nad nami bdi. A lase tvoje, ki v žarkih sonca se blešče nevedni človek že tisočletja uničuje, kjerkoli stopa, koraki gromki zadone, cvetlice nežne že stoletja zaničuje. Ti, ki vse veš in vedno vse si znala, si danes znova bolezen v opomin poslala, proti tebi nihče ne more iti, nihče roparskega dobička si deliti. In otrokom tvojim, ki si enako jih ljubila, nikogar med njimi ne izpustila, pošiljaš ves čas sporočila, da bi vendarle naposled jih zbudila. Zemljica ljuba, mamica naša, zate je edina sveta maša, vse zlate trezorje roparjem odpreti in vrniti tja od koder bili so nepravično vzeti. Energija tvoja je neskončna praviš, ko zagrmela bo čez vse nepridiprave, nihče ne uide tebi, ker ti se nikoli ne ustaviš, dokler v prsih tvojih ne bo nazaj moči ti zdrave. Morda pa le bo tvoja moč premila, v trenutku zadnjem norce razsvetlila, da proti tebi iti je smrtonosna sila, ki pokopala vse bo brez opozorila. Ljubezen tvoja edina večna, v zakonih čarobne je narave, če najde tebe duša srečna, nikoli ne zaide v težave. Jablane tvoje cvetovi že dehtijo, spoznanja tvoja v plodovih delijo, na eno stran strup, na drugo zdravilo, v srcu resnice, bo slepe zbudilo. A ti boš še vedno poslala nam glas, ko jutro zbudi se, bodo ptice zapele, v njih predniki naši, starodavni njih čas, v zmagi ljubezni bodo ptice nam pele. Ana Horvat Do prihoda 14. divizije leta 1944 je bilo med partizani na območju Mislinjske doline zelo malo ranjencev. Od borcev, ki so se zdravili v omenjenih bolnišnicah, živita še Rudi Brilej iz Radeč in Ivan Jovan. april 2020 9 Na vhodu v nekdanje taborišče Buchenwald na železnih vratih piše: JEDEM DAS SEINE (vsakemu svoje). Polaganje vencev v Spominskem kompleksu sremske fronte (dokumentacija Svobodne besede) OBLETNICE – 75 – let konca druge svetovne vojne Taboriščniki napadli esesovce in se osvobodili 19. aprila 1945 je bilo osvobojeno taborišče Ravensbrück Zadnja fronta v Evropi Zaradi pandemije novega korona- virusa letos ni bilo spominske slo- vesnosti ob 75. obletnici osvobo- ditve koncentracijskega taborišča Buchenwald. Je pa tamkajšnji mu- zej, ki domuje na hribu Ettersberg nedaleč od Weimarja, pripravil virtualno spominsko slovesnost v spomin na umrle in v opomin se- danjim generacijam. Na posebni spletni strani so objavili govore, dokumente in filme ter pričevanja preživelih in mladih. Simbolno so tudi položili vence v imenu vseh diplomatskih predstavništev držav, katerih ljudje so trpeli v enem naj- večjih nemških taborišč med drugo svetovno vojno. Koncentracijsko taborišče Bu- chenwald so 11. aprila 1945 osvo- bodili sami interniranci. Ilegalno vojaško vodstvo v taborišču je iz- dalo ukaz o napadu na taboriščno ograjo in stražne stolpe, potem ko so dobili obvestilo, da se taborišču približujejo ameriške tankovske enote pod vodstvom generala Pa- ttona. Ukaz ilegalnega vodstva je bil izpolnjen v dobri uri. Interniranci so zajeli 120 esesovskih stražarjev in veliko orožja, po spopadih zunaj taboriščne ograje pa še sto nem- ških vojakov. Ko je do osvobojene- ga taborišča prišla prva zavezniška enota, so jo taboriščniki zanese- no pozdravili in ji izročili ujetnike. »Pri osvoboditvi taborišča smo po- membno vlogo odigrali tudi Jugo- slovani, ki smo bili organizirani v 16 skupinah. Med drugim smo sodelo- Tako kot v številnih drugih nem- ških taboriščih so tudi koncentra- cijskem taborišču Ravensbrück letos načrtovali slovesnost ob 75. obletnici osvoboditve taborišča in 75. obletnici konca druge svetov- ne vojne. Pandemija koronavirusne bolezni in ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni so onemogočili, da bi se 19. aprila v nekdanjem tabo- rišču na severu Nemčije v katerem je bilo med letoma 1939 in 1945 zaprtih 130.000 žensk, med njimi 2230 Slovenk, znova zbrali preži- vele, njihovi potomci in prijatelji. Organizatorji so prireditev odpo- vedali in preložili na prihodnje leto. Srbija vsako leto 12. aprila v Ada- ševcih pri Šidu pripravi spominsko slovesnost v spomin na preživele in padle borcev na sremski fronti, zadnji fronti v Evropi med drugo svetovno vojno. Nemci so se leta 1944 umikali iz Grčije, ker so zgubili boj z Elasom. Pri umiku skozi Jugoslavijo se je odprlo bojišče v Beogradu. Ko so Nemci izgubili bitko za Beograd, so se umaknili na Srem. Tam so se vkopali. Zgradili so sedem zapore- dnih položajev z rovi, bunkerji, žič- nimi ovirami in minskimi polji med Donavo in Savo na območju Srem- ske Mitrovice in Šida. Oktobra leta 1944 so se začeli hudi boji na vsej fronti v dolžini 400 km od Karlo- baga do Madžarske. Glavni boji so potekali prav na ravnini Srema ob Donavi, ko so zavezniki 12. aprila 1945 začeli preboj fronte. V bojih so sodelovale Jugoslovanska ar- mada, Bolgarska brigada in Ruska 1. armada s 110.000 borci. »Za preboj sremske fronte, ki se je začel ob 4.45, smo izvedeli dob- rih pet ur pred akcijo. Začelo se je z močnim streljanjem artilerije s Fruške gore. Podpirali so nas tan- kisti in pa letalstvo. Že po 10 minu- tah sem bil v prvih nemških rovih. Ob 12. uri smo prišli v Lovas, nada- ljevali čez Sotin in ob 19. uri prišli brez streljanja v Vukovar, kjer smo prespali. Naslednji dan smo na- padli Vinkovce, od koder so Nem- ci z vlakom in tovornjaki odvažali orožje. V dveh dneh je bila fronta popolnoma prebita. V bojih je pad- lo 800 Nemcev, 200 smo jih zajeli, dobili pa smo tudi deset težkih to- pov, 65 minometov, 35 težkih mi- vali pri zavzetju glavnega vhoda in stolpa s strojnico nad njim,« se ta- kratnega dogajanja spominja eden še redkih preživelih, 91-letni Tomaž Vuk iz Mirna v spodnji Vipavski do- lini. »Letos sem hotel še enkrat pri- sostvovati tradicionalni prireditvi ob obletnici osvoboditve, še enkrat proslaviti naše drugo rojstvo, ko smo iz številk znova postali ljudje, in še enkrat srečati svoje sotrpi- ne. Žal je koronavirus to preprečil. Morda pa bo prihodnje leto bolje.« Skozi Buchenwald je v osmih letih šlo več kot 238.000 ljudi in v njem umrlo 56.000 internirancev. Od aprila leta 1941 do aprila 1945 je Buchenwald sprejel 3872 Jugoslo- vanov (med njimi je bilo 1471 Slo- vencev, dobra polovica jih je umrla) ter več sto hrvaških Istranov in Slo- vencev iz Julijske krajine. Osvobo- ditev v taborišču je dočakalo 21.000 internirancev, med njimi 607 Jugo- slovanov. Zgodovino buchenwald- skega taborišča so sklenili 19. apri- la z zborovanjem na nekdanjem appelplatzu (zbornem mestu) in s prisego, prebrano v številnih jezi- kih, da se bodo bojevali toliko časa, da bo uničen nacizem s koreninami vred, in bodo pomagali zgraditi nov svet – svet miru in svobode. Koncentracijsko taborišče Mittelbau-Dora Tudi koncentracijsko taborišče Mi- ttelbau-Dora nedaleč od Nordha- usna je bilo osvobojeno 11. aprila 1945. Skozi taborišče in njenih 30 podružnic je šlo več kot 32.000 ljudi. Med njimi je bilo od 700 do 800 Jugoslovanov, od tega 325 Slovencev. Le malo jih je preživelo. Koncentracijsko taborišče Dora so nacisti ustanovili 22. avgusta 1943 kot podružnico KL Buchenwald. Iz njega so takoj preselili na tisoče delavcev za povečanje podzemnih skladišč in postavitev proizvodnih montažnih dvoran ter železniških povezav iz podzemlja na ranžirno postajo v Nordhausnu. Potem ko so angleški bombniki v noči s 17. na 18. avgust 1943 močno poškodova- li raketna izstrelišča in proizvodne dvorane brezžično vodenih raket V2 na otoku Usedom v Baltskem morju, so montažne linije raket V2 na predlog ministra za oborožitev Alberta Speera preselili v podze- mlje hribovja Unterharz severno od Nordhausna, kjer so že obstaja- la podzemna skladišča kemičnega orožja in bencina. Taborišče Dora je 1. novembra 1944 postalo samostojno. Ena naj- hujših podružnic Dore je bilo ta- borišče Erlich, ki ga je vodila 4. esesovska gradbena brigada, ta je skrbela, da so bile vse železniške in cestne povezave s taboriščem ta- koj po bombardiranjih popravljene. Oslabljene jetnike so po 1. januarju 1945 nameščali v posebno tabori- šče v mestu Nordhausen, v nekda- nje letalske hale Boelke-Kaserne na Rothenburgstrasse. Angleški bomb- niki so 3. in 4. aprila 1945 tako re- koč uničili mestece Nordhausen, vendar tako, da so vse železniške in cestne povezave, ki so vodile iz KL Dora na ranžirno postajo v sre- dišču Nordhausna, ostale nedota- knjene. Angleški bombniki so pobili tudi več kot 1200 internirancev na »Appelplatzu« Boelke Kaserne. Vsako leto se spominskih slove- snosti v Buchenwaldu in Dori ude- ležijo tudi predstavniki Taborišč- nega odbora Buchenwald-Dora in Koordinacijskega odbora žrtev voj- nega nasilja pri ZZB NOB Sloveni- je kot tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva v Berlinu. Mednarodni komite Buchenwald- -Dora je ob letošnjem praznovanju sprejel posebno deklaracijo, s pis- mom pa se je oglasila tudi veteran- ska organizacija FIR. Oba opozar- jata na razcvet nacifašizma v Evro- pi in prizadevanja nekaterih držav za rehabilitacijo vojnih zločincev in s tem za spreminjanje zgodovine. Jani Alič, mag. Boris Nemec Spomin in opomin Aprila so poleg Buchewalda in Dore spominske slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve načrtovali tudi v drugih nemških koncentracijskih taboriščih: v Flossenburgu, kjer je bilo zaprtih 1217 Slovencev (umrlo jih je 526), v Bergen- Belsnu, taborišče so osvobodili britanski vojaki 15. aprila 1945, od 550 Slovencev jih je umrlo 250, in v Dachauu, ki je bil osvobojen 29. aprila, v njem pa jih je od skoraj 4000 zaprtih Slovencev umrlo več kot 1600. 22. aprila 1945 je bilo osvobojeno tudi zloglasno hrvaško koncentracijsko taborišče Jasenovac, kjer je umrlo 282 Slovencev od 400 zaprtih. »Odločitev je priče časa močno užalostila, saj so si želele še zadnjič v življenju obiskati kraj trpljenja in se udeležiti spominskih slovesno- sti. Skupaj z Zvezo slovenskih žena iz Celovca smo pripravljali skupno udeležbo, tako da se bi lahko in- terniranke, Slovenke z obeh strani meje, skupaj spominjale in obu- jale svojo junaško in domoljubno mladost, tovarištvo, solidarnost in trpljenje in svojim najbližjim približale to ponosno dediščino v spomin in opomin, da se te grozo- te nikoli več ne ponovijo,« nam je povedal predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück Matjaž Špat. traljezov, sedem radijskih postaj in ogromno drugega vojaškega mate- riala i. Nemci so bežali proti Zagre- bu, kamor so prispeli 8. maja 1945. Zadnja bitka je bila pri Vrbovcu pred Zagrebom. Po velikih izgubah so Nemci bežali do Koroške, kjer so jih prevzeli Angleži,« je povedal Izidor Čebron iz Nove Gorice, pre- komorec in partizan v 1. proletar- ski diviziji, 13. proletarski brigadi Radeta Končarja. Moj oče, Jožef Komel iz Krom- berka, prekomorec in borec 423. le- talskega jurišnega polka v Rumi, se je vse življenje spominjal težkih raz- mer na letališču, hudega mraza in prijatelja, soborca, ruskega vojaka Mihela Ponomarjeva, s katerim sta skupaj delala na letališču v Rumi, si skupaj delila hrano in ponoči v jarkih tudi odejo. »Brez svojega ru- skega prijatelja ne bi preživel,« je večkrat pripovedoval. 10. marca 1945 so z letali zapustili Rumo in pristali v Gospođincih, 25. marca pa prileteli v Bački Brestovac, kjer sta se s prijateljem poslovila. Majda Nemec Udeleženci slovesnosti v Ravensbrücku leta 2015. Med njimi je bila tudi takratna veleposlanica RS v Berlinu, Marta Kos Marko. Pred petimi leti se je obletnice osvoboditve udeležilo osem pre- živelih internirank. Lea Hedžet je takrat med drugim zapisala: »Ker sem v Ravensbrück potovala z manjšo skupino Primork, sem se lahko pobliže seznanila z njimi in njihovimi vtisi po prireditvi. Mara Miklavič iz Kobarida, Marta Pelj- han Polonca iz Ajdovščine, ki zdaj živi v Kopru, in Tržačanka Rozali- ja Cunder Sonja, zdaj iz Ljubljane, so tri taboriščnice, ki so ves čas bivanja v Ravensbrücku preživele skupaj, celo posteljo so si morale deliti na ozkem in trdem pogradu. Vse tri so bile aktivistke Osvobo- dilne fronte in kot ilegalke so nosi- le ponarejene dokumente, zato so nekatere v Ravensbrücku zapisane z lažnimi imeni.« Po obisku tabori- šča so bili seveda njihovi vtisi zelo močni. 90-letna Mara Miklavič je menila, da je treba govoriti o tej temni preteklosti, čeprav boli. 92-letno Marto Peljhan - Polonco, ki je v Ravensbrück prišla januarja 1945 iz Trsta kot Edda Giustini, je najbolj razveselilo dejstvo, da se je proslave udeležilo izjemno veliko mladih. Najmlajša primorska in- terniranka, ki se je udeležila slove- snosti v Ravensbrücku pred petimi leti, je bila Elza Mavrič Kumer, ki so jo 16-letno iz goriškega zapora prepeljali najprej v Auschwitz, od tam pa poslali v Ravensbrück, kjer je dočakala konec vojne. Njena pot domov se je začela prav 27. aprila 1945. Matjaž Špat, Lea Hedžet april 202010 Dravograd: Dravograjsko društvo ZB za vrednote NOB je zadovoljno s sodelovanjem svojega članstva v minulem letu. Od 240 članov se jih je večina zvrstila na prireditvah, spominskih slovesnostih in srečanjih. Nekatere osrednje spo- minske slovesnosti, kot sta spominska slovesnost ob 6. aprilu, dnevu upora, in majska slovesnost ob grobišču ruskih ujetnikov v Črnečah, priprav- lja Društvo ZB v sodelovanju z občino Dravograd. Slove- snosti ob spomenikih in spo- minskih ploščah pa priprav- ljajo krajevne organizacije ZB za vrednotenje NOB. Pohvalno je sodelovanje osnovnih šol, pa tudi pevskih zborov ter godb na pihala in pihalnega orkestra, ki se za priložnostne programe na teh spominskih slovesnostih vse- lej odgovorno pripravijo. Si- cer pa so člani dravograjske- ga društva ZB stalno prisotni tudi na pomembnejših dogodkih, povezanih z narodnoosvobodilnim bojem ali domoljubjem v koroški regiji in širše: na Poljani pri Prevaljah ob spomeniku zadnjim bojem v drugi svetovni vojni, na Primožu na Pohorju, kjer je bila ustanovljena Zidanškova brigada, na Sveti Neži (na sliki) ob spominu na sedem talcev, na Komelju (avstrijska Koroška) ob spominu na padle partizane Domnove čete, na Strojni pri Trotovem križu na tromeji koroških občin ob spominu na padle borce Koroškega odreda in na prvoborca Jožeta Novaka - Jagra. Društvo pa poskrbi tudi za družabni del društvenega življenja. Jesensko nabiranje kostanja v Makolah, družabno srečanje v bližini domačega kraja, krajši skupni pohodi z družabnim zaključkom vse to spada že v železni pro- gram Društva ZB za vrednote NOB Dravograd. Bogato dejavnost v letu 2019 je društvo opisalo v glasilu Utrip in dodalo izbrane fotografije. Vlado Mrzel Duplek: Tajnica Zveze borcev NOB Duplek Darja Rojko sodeluje v štabu civilne zaš- čite in šiva maske pri Rdečem križu Duplek. Idrija, Cerkno: Zveza borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno je zaradi trenutnih razmer pohod in spominsko slovesnost, ki sta bili načrtovani 2. marca 2020 na Poreznu in v Jesenici, prestavila za nedoločen čas. Delegacija je obiskala obe spominski obeležji, položila vence in prižgala sveče. Tako pohod kot proslava bodo pripravili v poletnih mesecih. Danica Markič Šentjanž: Krajevna organizacija ZB Šentjanž je 13. februrja pripravila pohod in slove- snost v spomin na 75.obletnico poboja dveh kurirjev, Adolfa Černeca - Pika in Emila Strnada - Berača na TV5 v Jatni, medtem ko se je Janez Tovornik - Janez takrat rešil. Pričakovali smo zimski dan, doživeli pa prelep dan za druženje in tovarištvo. Vanda Gorenjc, KO ZB Šentjanž Kranj: Združenje borcev za vrednote NOB Kranj je načrtovalo več spominskih slo- vesnost, vendar smo jih odpovedali zaradi koronavirusa. »TU SMO TRIJE, V NAŠI ZEMLJI PA NEBROJ, KI SO ŠLI ZA VERO V ZMAGO V BOJ. ŽIVLJENJE ŽRTVOVALI KORBAR MILENA - IRENA, JEZA MAKS - DROH, LOMBAR IVAN - JOŠT 18. 3. 1944« To je napis na spomeniku padlim pri Šorlijevem mlinu ob Cesti na Rupo. Namesto spominske slovesnosti, ki bi morala biti 20. marca, sta delegaciji KS in KO ZB NOB Vodovodni stolp ločeno k spomeniku položili venca. V vojašnici Petra Petriča je doprsni kip narodnega heroja Staneta Žagarja. Vsako leto h kipu položimo venec in se s kratkim kulturnim programom spomnimo narodnega heroja. Mestna občina Kranj je k doprsnemu kipu po- ložila venec. 28. marca je bila pri spomeniku na razpotju pod vasjo Planica načrtova- na slovesnost v spomin na štirinajst borcev prve Selške čete Cankarjevega bataljona in narodnega heroja Staneta Žagarja. Spominsko obeležje je pos- večeno hudi bitki, ki jo je 27. marca 1942 bila Selška četa Cankarjevega ba- taljona. Domačin iz Crngroba je Nemcem izdal, kje se zadržujejo partizani. Policisti in gestapovci so navsezgodaj obkolili četo. Partizani so boj sprejeli, in ko so se prebili iz obroča, so ugotovili, da je od 32 borcev, kolikor jih je četa štela, padlo 15 borcev, tudi član glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije za Gorenjsko, Stane Žagar. V spomin na ta spopad in padle borce smo se jih spomnili s polaganjem vencev, enominutnim molkom in recitacijo Franca Ankersta »Peterokraka rdeča zvezda«. Vence so ločeno položili Mestna občina Kranj, KS Žabnica, ZB NOB Kranj in KO Bitnje in Žabnica. Božo Janež Most na Soči: Pred letom dni smo člani krajevnega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Most na Soči obnovili in uredili grobnico in spomenik padlim borcem NOB iz našega kraja. Vsakega 1. novembra pa skupaj z veterani vojne za Slovenijo in člani po- licijskega veteranskega društva Sever severne Primorske, pododbor Tolmin, in krajani Mosta na Soči ter z osnovno šolo na Mostu na Soči, ki nosi ime pa narodnem heroju Dušanu Munihu – Darku, pripravimo komemoracijo. Tudi lani smo se ob dnevu mrtvih zbrali pred osnovno šolo in pripra- vili spominsko slovesnost s kulturnim programom, v katerem so nastopili recitatorji iz osnovne šole. Zatem smo v sprevodu krenilina krajevno po- kopališče, kjer je bila pri spomeniku padlim borcem NOB komemoracija z nastopom pevskega zbora, govorom in blagoslovom župnika. Egon Devetak, predsednik KO ZB Most na Soči Ljubljana: Vodja kabineta predsednika republike dr. Alja Brglez je v imenu predse- dnika Republike Slovenije Boruta Pahorja na grob nekdanjega predsednika republike dr. Janeza Drnovška 22. februarja, pred obletnico njegove smrti, položila cvet. Alja Brglez je bila vodja kabineta dr. Drnovška v času, ko je bil predsednik vlade. Predsednik republike je upošteval željo družine pokojnega, da obletnica smrti nekdanjega predsednika republike dr. Drnovška zaznamuje na način, ki bi bil za prostor in okolje manj obremenjujoč, ter tudi tako izkaže spošto- vanje do njegovih življenjskih prepričanj. Zato se je letos spominu na pred- sednika Drnovška namesto z vencem poklonil s cvetom vrtnice, ki položena na grob izpričuje večno spominjanje. Vir: UPRS, foto: Daniel Novaković/STA Strunjan: V piranskem združenju za vrednote narodnoosvobodilnega boja smo se 19. marca s polaganjem cvetja poklonili prvim otroškim žrtvam fašizma na evropskih tleh, in to pri spomeniku padlim v Strunjanu, kjer je bil natanko pred 99 leti storjen zločin. 19. marec 1921 bo nam, ki živimo na tem območju, ostal v večnem spo- minu. Prav je, da se spominjamo tega zločina vsako leto vse do takrat, ko bo italijanska država priznala genocid in iztrebljanje vsega. kar ni bilo naklo- njeno fašizmu in dučeju. Ta nikoli pozabljeni krvavi zločin nad otroki je zagrešila fašistična drhal, ko je tistega lepega popoldneva prekinila otroško igro ob progi. Iz vlaka, ki je peljal proti Trstu, so namreč fašisti streljali na nedolžne otroke. Ti niso poznali nasilja, le igrati so se hoteli pod murvo, ki jim je dajala senco in sladke sadeže. Iz objestnosti so fašisti tako vzeli nedolžno življenje Renatu Brajku in Do- menicu Bartoleju, ki sta smrtno ranjena z rafalom iz brzostrelke enega od krvi željnih fašistov nemočno obležala mrtva na travi poleg proge, le nekaj metrov stran od današnjega spomenika. Renatov brat Mario je dobil sedem strelov in za čuda preživel, še pet otrok pa je bilo ranjenih in trije so ostali invalidi za vse življenje. Nekaterim otrokom je uspelo zbežati in so se skrili za veliko murvo v bližini, kar je verjetno nekaterim rešilo življenje. Žal za ta zverinski poboj otrok in ranjenih v tej tragediji do zdaj še nihče ni odgovarjal, nihče se ni opravičil, nihče ni dal odškodnine materi Dome- nica Bartoleja, kajti dogodek naj bi bil le »nesrečno na- ključje«. Tako je namreč za- pisalo ministrstvo za finance Kraljevine Italije v svoji ob- razložitvi 15. marca 1928 materi Maddaleni Bartole ob izgubi njenega otroka. Zločin ni bil nikoli raziskan, čeprav se je vedelo, da je posadki na vlaku poveljeval Benvenutto. Imeni Renato Brajko in Do- menico Bartole sta s krvjo vklesana v ta pomnik, ki se dviga v nebo in mora ostati na tem mestu za vse večne čase, da se bodo vsi, ki obiš- čejo ta prelepi slovenski ob- morski kraj, spominjali in si zapomnili, da so tukaj zaradi skrajnih ideologij fašizma in pozneje nacizma veliko prezgodaj usahnila mlada človeška življenja. Bogdan Mali Visoko: V veliki dvorani Doma krajanov Krajevne skupnosti Visoko je 18. januar- ja v soorganizaciji Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Visoko, KUD Valentina Kokalja Visoko in KS Visoko - Milje potekala že osma revija pevskih zborov z območja občin Šenčur, Preddvor, Naklo in Mestne občine Kranj z naslovom Večer partizanskih in domoljubnih pesmi »Zapoj zdaj, srce partizansko«. To je tradicionalna prireditev v nizu dogodkov ob prazniku Krajevne skupnosti Visoko - Milje v spomin na 16. september 1941, ko je v nekdanjem Zormanovem mlinu potekal ustanovni sestanek Osvobodilne fronte za Visoko in Luže. Leta 2017 je bila na pobudo borčevske organi- zacije Visoko poleg spominskega obeležja postavljena še obvestilna tabla, ki obiskovalcu ponuja celovito informacijo o zgodovinskem pomenu tega spominskega obeležja. Povezovalke programa Andreja Zorman, Slavica Bučan in Sonja Zupančič so v uvodu prisotnim opisale pomen in namen revije. Nagovor je imel novoizvoljeni predsednik Krajevne organizacije ZB Visoko, mag. Rajko Bakovnik. Poudaril je, da je v današnjem času partizanska pesem potrebna zaradi izjemne literarne, kulturne in umetniške vrednosti ter velike priljubljenosti pri vseh generacijah Slovencev, zaradi njenega nastanka med narodnoosvobodilnim bojem za ob- stanek slovenskega jezika, kulture in naroda. Ne nazadnje je pesem v zasužnje- ni Evropi postala umetniški fenomen in navdih za upor proti nacifašizmu ter dih za svobodo, pogum, domoljubje in tovarištvo. V popolnoma zasedeni veliki dvorani Doma krajanov Visoko je nato z reperto- arjem, ki je vseboval partizanske in domoljubne pesmi, nastopilo devet zborov z več kot sto pevci iz Kranja, Milj, Preddvora, Nakla, Dupelj, Šenčurja in Stražišča. Ob koncu so vodjem pevskih zborov podelili spominske diplome, na ka- terih je grafika akademskega slikarja Jožeta Trobca, ki predstavlja skupino partizanov na nočnem pohodu skozi gozd. Druženje pred slovesom je izzve- nelo s spontanim petjem partizanskih in domoljubnih pesmi, pri čemer so se spletale tudi nove prijateljske vezi. Damjan Renko, foto: Alojz Smolej Zgornja Bistrica: Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Zgornja Bistrica povezu- je dobrih sto članic in članov ter se uvršča med dejavnejše organizacije v Združenju borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica. V začetku marca V SLIKI IN BESEDI april 2020 11 so se njeni člani sešli na letnem zboru in se spomnili tudi mednarodnega dneva žena. Zapisati velja, da so na tem sestanku sprejeli v Zvezo borcev 16 novih članic in članov. Delovno srečanje so začeli s kulturnim programom, v katerem so nastopili mlade recitatorke Zala Pokeržnik, Mija in Maja Tramšek ter harmonikar Aljaž Gril. Zbrane je nagovoril Vladimir Jelen, predsednik krajevne organizacije ZB. V svojem nagovoru je izrazil nezadovoljstvo nad odločitvijo vrhovnega sodi- šča, ki preureja zgodovinsko vlogo generala Leona Rupnika v drugi svetovni vojni na Slovenskem, in nad dogajanji v družbi, ki povečujejo socialno raz- slojevanje med državljani. V nadaljevanju seje pa je pohvalil prizadevanja vseh, ki se zavzemajo za ohranjanje vrednot partizanstva in se udeležujejo spominskih prireditev, na katerih se poklonimo žrtvam fašistov in nacistov v letih 1941–1945. V nadaljevanju sestanka so zbrani potrdili poročilo o delu v minulem letu in sprejeli načrt za leto 2020. Navadno se udeležujejo spominskih slo- vesnosti v občinah Makole, Poljčane, Oplotnica, Vojnik, Lovrenc na Pohor- ju, Prevalje, Bistrica ob Sotli, Dražgoše, načrtovali pa so tudi udeležbo na osrednji prireditvi ob 75. obletnici osvoboditve Slovenije. Njihova dejav- nost sega tudi čez slovenske meje. Tako so prisotni na prireditvi v spomin na padle borce prvega Pohorskega bataljona na graškem pokopališču, sodelu- jejo pa tudi z Zvezo koroških partizanov na prireditvi v Železni Kapli in s spominskim društvom Peršman. V imenu teh dveh organizacij je njihov zbor pozdravila prof. dr. Mirjam Zwitter Šlemic in predstavila njihove izkušnje in prizadevanja, kako umestiti teme narodnega upora proti okupatorjem v današnje učne programe. Črnomelj: O Beli krajini je slišati, da je bila zibelka partizanstva. V številnih zapisih je zaslediti, da je bilo taborišče prvih partizanov v Beli krajini na Milklerjih. Člani Zveze borcev Črnomelj smo po daljšem iskanju našli navedeni kraj, obnovili taborišče in postavili novo obeležje. Ker je šlo za skrito mesto, ga je tudi zdaj težko najti, zato smo uredili usmerjevalne table. V februarju smo v okviru praznovanja občinskega praznika pripravili prvi spominski pohod na skriti kraj prvih belokranjskih partizanov. Pohoda se je udeležilo veliko naših članov in nekaj občanov. Skupaj se nas je zbralo 41 pohodnikov. Pohod bo postal tradicionalen, saj se je na tem mestu rodilo partizanstvo v Beli krajini. Marjan Kastelic, ZB Črnomelj Boršt: V Borštu, vasici v občini Dolina pri Trstu, je 15. februarja potekala spominska slovesnost ob 75. obletnici napada na bunker. Fašisti in nacisti so bunker napadli 10. januarja 1945. V tem napadu so padli trije mladi in pogumni slovenski fantje partizani, četrtega pa je sov- ražnik istega dne ujel in pozneje umoril v Rižarni. Med padlimi je bil tudi mostarski rojak Dušan Munih - Darko, po katerem se imenuje osnovna šola na Mostu na Soči. Slovesnost sta pripravila slovensko kulturno društvo Slovenec Boršt - Zabrežec in sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec v sodelovanju z ZZB za vrednote NOB občin Bovec, Kobarid, Tolmin. V kulturnem programu so nastopili pevci slovenskega kulturnega društva in recitatorki mostarske šole, osrednji govornik pa je bil predsednik kra- jevne organizacije ZB Most na Soči Egon Devetak. Ob tej priložnosti sta predstavnika naše krajevne organizacije ZB, predsednik Egon Devetak in podpredsednik Senad Bišćanin, slovenskemu kulturnemu društvu Slovenec iz Boršta podelila priznanje s plaketo za ohranjanje zgodovinskega spomi- na na naš narodnoosvobodilni boj. Na slovesnosti smo bili poleg organizatorjev in domačinov tudi pred- stavniki domoljubnih organizacij naše občine in pripadniki našega društva Sever, podžupanja občine Tolmin Maša Klavora, predstavniki Osnovne šole Most na Soči in seveda svojci padlih partizanov. Konec prireditve je zaznamovala naša primorska himna Vstajenje Primor- ske, ki smo jo zapeli vsi prisotni. Kira Taljat Bišćanin Recitatorki Mija in Maja Tramšek sta se predstavili s Kajuhovo pesmijo Materi padlega partizana. Vojko Hobič pri obnavljanju napisa na spominski plošči Plošča pred obnovo ZLOČINI OKUPATORJEV – Napad na telefonsko centralo SPOMINI – Drobna knjižica iz leta 1946 Zaradi izdaje padli trije partizani Tako je bilo trpljenje V zahodnem delu naše domovine se med Sočo in Idrijo razprostira hrbtišče Kanalskega Kolovrata. Z vrha se proti mejni reki Idriji spuš- čajo strme grape, ki so sem ter tja posejane z manjšimi zaselki in vasmi Podravne, Močila, Greben, Kostanjevica, Melinki, Strmec, Šeberjak, Lovišče, Markiči, Bajti, Želinje, Ukanje, Mišček in pod Ko- rado Žarščina. Te vasi so med na- rodnoosvobodilnim bojem dajale partizanom varno zatočišče, saj so odmaknjene od glavnih poti. V začetku leta je minilo 75 let od napada in poboja treh partizanov, ki so delali v partizanski telefonski centrali v bližini domačije Devinar v zaselku Žarščina. Vas je med voj- no veliko dala za osvobodilni boj. Čeprav je bilo tam malo prebival- cev, so se partizani počutili varne in so bili dobrodošli pri vsaki hiši. Te- lefonska centrala v bližini je vzdrže- vala povezavo med sedežem Za- padnoprimorskega okrožja v zasel- ku Podpoznik v Brdih s poveljstvom Kobariškega vojnega področja, nje- govimi enotami in drugimi povelj- stvi, ki so delovala na desnem bre- gu Soče in v Benečiji. Kaj se je zgodilo, da so bili ti par- tizani napadeni? O tem sta pripove- dovala Franc Jerončiča iz Melinkov, pisatelj, zbiratelj, rezbar in natančen poznavalec zgodovine teh krajev, in Marija Devinar, poročena Gabri- jelčič, ki danes živi v Kanalu. Prišlo je do izdaje in posledično napada in uboja. Dan pred napadom je sin An- tona Jerončiča (roj.1887) iz Kosta- njevice na Kolovratu prinesel v vas Žarščina nekaj hrane (salama, sir) za partizane z namenom, da ugo- tovi, kje se zadržujejo. Za sinom je prišel tudi njegov oče, in ko sta ugo- tovila, kje so partizani, sta se vrnila domov. Za partizane so za večerjo Ko sem v šolskem letu 1945-1946 obiskoval tretji razred slovenske in še vedno v partizanskem duhu de- lujoče osnovne šole Solkanu, tak- rat v coni A Julijska krajine, nam je učiteljica Anica Kancler (pozne- je poročena Hojak) med učno uro naročila, naj za domačo nalogo na- pišemo prosti spis ali pa narišemo risbo o kakem našem doživetju, spominu na minulo vojno. To gradivo naj bi izšlo v nekem zborniku. Spomnim se, da sem nekaj napisal, a sem od danes povsem pozabil vsebino tega be- sedila. Zapomnil pa sem si, da ni- sem bil med pisci spominov (med njimi so bile tudi pesmi), ki jih je urednik, pisatelj in sežanski rojak Jože Pahor (1888–1964), takrat referent za šolstvo pri Pokrajin- skem NOO za Slovensko primorje in Trst, zbral v knjižici z naslovom Tako je bilo trpljenje in podnaslo- vom Doživljaji mladine v Sloven- na domačiji pripravili golaž in po- lento, vendar so se raje lotili suhe hrane. Dva sta bila vedno prisotna pri centrali, dva pa sta pripravljala hrano v hiši, kadar niso jedli, kar so skuhali na domačiji. Ker je bila zima, so se partizani radi greli ob štedilniku. Marija je povedala, da so se zelo bali, da bi prišli Nemci in jih presenetili med kuhanjem. Ko sta se izdajalca vrnila v Kostanjevico, je Anton odšel v Kanal in Nemcem iz- dal mesto centrale. Enota X MAS je ponoči prišla v bližino centrale in jo ob štirih zjutraj napadla. Ubila je te- lefoniste Jožefa Mužino, Dragotina Peršoljo in Izidorja Rusjana. Četrte- ga partizana, ki je bil še mladoleten, so odpeljali v Gorico. Vojaki so prei- skali tudi hišo Devinarjevih in dobili še nedotaknjene jedi, kar je rešilo družino, da jih niso odpeljali. Kot je povedal Franc Jerončič, so se iz- dajalci dobro zavedali dejanja. Tudi po vojni so delovali proti narodnoo- svobodilnemu boju. Tako so zažgali velika slavoloka v Ligu in Kostanje- vici, ki so ju domačini postavili v času, ko je šlo za mejo, v podporo priključitve k Jugoslaviji. Družina je kmalu zatem zapustila domovino in emigrirala v Argentino. Ko je Rok Uršič, predsednik Zdru- ženja borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, obiskal Žarščino, je ugotovil, da je spo- minska plošča tako zanemarjena, da je napis neberljiv. Sklenila sva, da ploščo obnoviva. Očistila sva jo, obnovila črke in ploščo zgladi- la. Tako je danes spet viden napis, ki spominja na tragični dogodek v Žarščini na območju novogoriške borčevske organizacije. Vojko Hobič, foto: Rok Uršič Natančnega datum napada in uboja partizanov ni mogoče ugotoviti. Rok Uršič v svoji knjigi Čas človečnosti piše, da je bilo to 14. januarja 1945, medtem se Marija Devinar spominja, da naj bi se napad zgodil 7. februarja 1945. skem primorju in Trstu (1946). Droben zbornik je izdala in zalo- žila Gregorčičeva založba v Tr- stu, obsega 115 strani, na njego- vem ovitku je objavljena tematiki ustrezna risba učenke Olge Glažer iz Juršč. Uvod v knjižico je prispe- val urednik, napisal ga je v Trstu maja 1946. V njem je sporočal namen tega zbornika, saj so tudi otroški zapiski »dokaz vere v vsta- jenje ... Volja delovnega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi, živi v mladini, pa naj raste ta v Istri, na Krasu, ob Soči, Vipavi ali v go- rah, zato smo nepremagljivi, ne- odvisni gospodarji svojih bodočih dni.« Knjižica je bila prispevek k veliki družbenopolitični sloven- ski in jugoslovanski akciji tistih dni, imenovani »boj za meje«. Pri- spevki 160 sodelujočih, v prete- žni meri osnovnošolcev, v manjši meri srednješolcev, so v knjižici razporejeni po zemljepisnih vidi- kih ( Kras, Vipavska, Soška dolina, Tolminska in Trst). Poleg izjemne sporočilne vred- nosti zapisov, nastalih pred skoraj sedemdesetim leti, nas danes more zanimati tudi istovetnost njihovih piscev. Tako iskanje in naštevanje zagotovo ni lahka naloga. Skoraj z gotovostjo pa lahko zapišemo, da so bili med pisci spominov tudi po- znejši publicisti Lida Turk, Danilo Bratina in gimnazijka Rada Jelin- čič ter glasbenik Miloš Pahor, med javnimi delavci pa Egon Francetič, Andrej Franetič, Vladimir Krpan in Alojz Zega. Očitno je bil Pahorjev zbornik predhodnik mnogo bolj poznane izdaje »Še pomnite tova- riši? Spomini slovenske mladine na čas osvobodilne borbe« (Ljubljana, 1948) urednika Josipa Ribičiča. Po obeh izdajah še vedno pogosto in radovoljno listam. Branko Marušič april 202012 IMELI SMO LJUDI Alojz Dolničar 1924–2020 V 96. letu se je za vedno poslovil Alojz Dolničar, nosilec partizanske spomenice 1941, upokojeni polkov- nik, partizan v Dolomitih, eden zad- njih še živečih udeležencev pohoda 14. divizije na Štajersko in dolgo- letni predsednik Odbora skupnosti borcev 14. divizije. Rodil se je 6. junija leta 1924 oče- tu krojaču in mami gospodinji v številni družini v Šujici pri Ljublja- ni. Odraščal je v času velike gospo- darske krize, ko očetova delavnica ni zadoščala za preživetje. Že kot otrok je delal pri velikem kmetu v rojstni vasi, nato pa se je šel učit za peka k mojstru Legiši v Ljubljano. Prihod italijanske okupacijske vojske je spremljal ob Tržaški ces- ti, po kateri so se v Ljubljano pre- mikale dolge kolone vojakov. Sam je pogosto povedal, da se je tedaj počutil zelo prizadetega in poni- žanega. Starejša brata Vladimir in Ivan sta se takoj vključila v delo Osvobodilne fronte na viškem tere- nu, kmalu jima je sledil še Lojze. Že v letu 1941 so ga Italijani dvakrat aretirali, po tretji napovedani raciji v začetku leta 1942 pa je za starej- šima bratoma tudi sam odšel v par- tizane. Na Ključu se je pridružil Do- lomitskemu bataljonu, ki je kmalu prerasel v odred. Lojzetu so zaupali kurirske naloge in postal je vsako- dnevna zveza dolomitskih partiza- nov z Ljubljano. Marca leta 1943 so Italijani ob pomoči številnih belogardističnih posadk iz Horjula, z Vrhnike, iz Dobrove in Polhovega Gradca v Dolomitih izvedli veliko ofenzivo. Takrat je v boju v Belški grapi iz- gubil življenje njegov brat Vladimir - Rudi. Borci Dolomitskega odre- da pa so se po ofenzivi premaknili na Krim, kjer je bil Lojze vključen v Tomšičevo brigado. Ta je skupaj s Šercerjevo in Bračičevo konec leta 1943 sestavljala 14. divizijo, ki je januarja 1944 krenila iz Suhorja preko Hrvaške na znameniti pohod v Slovenijo. Lojze Dolničar je bil udeleženec tega pohoda. Zmago nad nacizmom je maja 1945 do- čakal na slovensko-koroški meji v Avstriji. S 14. divizijo je bil takoj ob koncu vojne premeščen v Banat v Srbijo. Leta 1946 je odšel v oficir- sko tehnično šolo v Ćupriji, šolanje je nadaljeval v Zagrebu in se po petih letih vrnil v Slovenijo, kjer je postal pomočnik načelnika avto- polka v Slovenski Bistrici. Službena pot ga je vodila še na Reko. Z ženo Nado sta si nato dom ustvarila v Ljubljani, v zakonu se jima je rodil sin. Po ženini smrti si je Lojze novi dom ustvaril v Šmarju pri Jelšah, in dokler mu je zdravje dopuščalo, se je redno udeleževal prireditev ob obletnici pohoda 14. divizije na Štajersko. Jožica Hribar Zdravko Ivan Cotič 1931–2020 Bil je 6. februar, miren zimski dan, ko smo se na koprskem pokopali- šču poslovili od tovariša Zdravka Cotiča, dobrega prijatelja, tovariša in spoštovanega krajana Ankarana. »Gojite ljubezen do domovine in jo vedno branite! Ne dovolite, da vas nestrpneži omajajo, temveč bo- dite trdni in uporni!« S temi bese- dami nas je Zdravko Cotič zadnjič slavnostno nagovoril na spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve v Ankaranu. Zdravko se je rodil v zavedni slo- venski družini v Renčah, materi Angeli in očetu Ivanu, zidarskemu delavcu. V družini s šestimi brati in sestrami je občutil vse gorje fašiz- ma in revščine. Oče je med prvimi odšel v partizane in posledice je občutila vsa družina. Težko nam je danes razumeti, kako se lahko mlad fant odloči za tako tvegane in ne- varne poti partizanskega kurirja in svoje naloge vestno opravi, a fanti- ček Zdravko se je tako odločil. Že v osnovni šoli v domači vasi je doži- vljal ponižanje in žalitve in občutil fašistične metode poitalijančeva- nja. Šolanje je nadaljeval na gimna- ziji v Gorici, seveda v italijanskem jeziku. Prišel je čas obnove domovine po končani vojni. Zdravko je bil med prvimi generacijami brigadirjev. Na brigadirsko delo je bil izredno po- nosen. Nikoli se v tistih najtežjih časih ni izmikal delu in odločitvam kakor tudi ne pozneje v vlogi vo- dilnega na svojih delovnih mestih. Bil je ustanovitelj Kluba brigadirjev slovenske Istre in vse do zadnjega je sodeloval v vodstvu kluba. Prvo zaposlitev je Zdravko Co- tič dobil v gradbenem podjetju v Volčji Dragi. Z ženo Romano sta si ustvarila družino, rodili so se jim sinova Zdenko in Igor ter hči Beti. Družinica se je preselila na obalo in Zdravko se je zaposlil kot finančnik v Istrabenzu, nato pa je postal vod- ja računovodstva v zdravilišču De- beli rtič. Pozneje se je kot direktor zaposlil v gostinskem podjetju Ga- leb v Kopru. Po številnih selitvah je družina pristala v Ankaranu. Leta 1976 mu je umrla žena. Pozneje se je poročil z Milko in njenega sina Marka sprejel za svojega. Pri 65 letih je Zdravko Cotič do- živel srčni infarkt. Z discipliniranim življenjem in pohodništvom se je dobro pozdravil in že je sledil nov udarec, saj mu je umrl sin Igor. Z ženo Milko sta postala strastna pla- ninca in uspelo jima je prehoditi Slovensko planinsko pot. Zdravko Cotič je bil družbenopo- litično dejaven. Skrbel je za razvoj kraja, vrsto let je bil član turistične- ga društva, dve mandatni obdob- ji je predsedoval svetu Krajevne skupnosti Ankaran. Posebno ljube- zen je gojil do morja. Pogrešali ga bodo tudi v Zvezi slovenskih ča- stnikov. Organizaciji ZB Ankaran je predsedoval dve mandatni obdobji, bil je tudi njen častni član. Darinka Vovk Dr. Dušan Biber 1926–2020 Slovenski zgodovinar, partizan, somišljenik Zveze borcev Dušan Biber se je rodil na dan, ki je po- zneje postal dan mladosti, praznik mladine Jugoslavije. »Pri kom dru- gem morebiti to dejstvo ne bi bilo pomembno, a za Dušana Bibra je bilo,« so na žalni seji poudarili nje- govi kolegi z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer je bil dolga leta zaposlen kot raziskova- lec, znanstveni svetnik. Dušan Biber je namreč vse življe- nje ohranil nekatere svoje lastnosti iz mladosti. Njegova mladost pa je dolgo zorela, saj je dočakal doma- la 94 let. Iz prvega življenjskega obdobja je v pozna leta prinesel nekatere vrline, kot so brezpogoj- ni idealizem, iskanje resnice, prev- praševanje življenja in njegovega smisla, a tudi – dokaj kontradik- torno – nekakšna naivnost. Druge lastnosti, lastnosti odraslosti, je Du- šan Biber tako kot drugi pripadniki njegove generacije razvil hitro, pre- hitro še pred drugo svetovno vojno in potem še v preizkušnjah vojne vihre. Bil je skojevec, ki je drzno in predrzno lepil listke z besedilom »Živela OF« na hrbte vojakov pred zgradbo ljubljanskega sodišča. Kot mladega fanta so ga odpeljali v taborišče Gonars. Po vrnitvi se je ta tedaj komaj šestnajstletni fantič z bratom kar z vlakom odpeljal v partizane na osvobojeno ozemlje. S svojim značilnim humorjem je pou- daril, da je vožnja potekala v prvem razredu, saj ne na postaji ne na vla- ku ni bilo nikogar, ki bi od njega in brata zahteval vozovnico. Po prihodu v partizane so ga že- leli dodeliti v sanitetne vrste, a se mu je zdelo, da to ni zanj, da ne bi vedel, kako z ranjenci. Tudi puška mu ni bila blizu in nazadnje je na srečo pristal v agitropu kot vojni dopisnik. Dopisništvo je bilo po- zneje odločilno tudi za njegovo po- klicno delo, saj je pri dvaindvajsetih letih zahvaljujoč izkušnjam s pisa- njem, analitičnemu duhu, klasični izobrazbi in znanju več jezikov, pa tudi poznavanju političnega stanja postal urednik zunanjepolitične re- dakcije dnevnika Ljudska pravica. Njegova vera v socializem in ko- munizem je bila kritična, kakor se za vero ne spodobi, a nikakor ni bila kritična do te mere, da bi jo opus- til in morebiti vzljubil turbulentni kapitalizem. »Ko smo odhajali na volišče, smo se izrekli za osamo- svojitev, nismo pa se izrekli za ka- pitalizem,« mi je še nedavno dejal. Kdor se bori za nekaj, tudi ve, kaj to je; od prepričanj, ki se ne oblikuje- jo čez noč, težko odstopi in pred- vsem ne želi odstopiti. Tudi Dušan Biber ni odstopil od svojih pogum- nih in svobodnjaških načel, tako kot vsi pravi borci ni hotel in ne bi znal. Snežko, ki je devet let nežno, a tudi odločno in premišljeno skrbe- la zanj, je nazadnje ob polni zavesti zaprosil: »Ugasnite, prosim, kisik, smrt prihaja!« S smrtjo se je spop- rijel tako kot poprej z življenjem – iz oči v oči. »Jutri gremo v napad, glej, kako globoko je nebo!« bi mor- da še pristavil, če bi to še zmogel. (celoten članek lahko preberete na spletni strani Svobodne besede) dr. Dušana Findeisen Emil Leon Sekne 1939–2019 Le dober mesec po njegovem 80. rojstnem dnevu smo se konec maja lani na šenčurskem pokopališču za vedno poslovili od prijatelja, vsestranskega kulturnega in druž- benega delavca ter dolgoletnega predsednika Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Visoko, Emila Leona Sekneta. Vse življenje je bil izjemno družbenopolitično angaži- ran. Že ko se je po končani sred- nji šoli vpisal na strojno fakulteto v Ljubljani, se je takoj znašel med organizatorji mladinskih pohodov po poteh slavnih partizanskih bri- gad. Kot odličen harmonikar je bil pobudnik in soorganizator številnih partizanskih mitingov. Bil je tudi odličen pevec, zato ni bilo naklju- čje, da je bil že davnega leta 1967 med ustanovnimi člani mešane- ga pevskega zbora pri domačem kulturnem društvu – »Kulturnem društvu Valentin Kokalj Visoko«. Prepeval je tudi v drugih zborih v Kranju in okolici. Tudi v Berlinu, kjer je kot predstavnik Iskre preži- vel nekaj službenih let, se je prid- ružil tamkajšnjim pevcem, najprej v nemškem pevskem zboru, po pad- cu zidu pa v slovenskem kulturnem društvu. Njegov največji projekt v zadnjem desetletju življenja pa so bili jesenski koncerti partizanskih in domoljubnih pesmi na domačem Visokem, na katerih niso sodelova- li le pevski zbori iz bližnje okolice, temveč tudi dva zbora iz zamejstva v Italiji in Avstriji. Zelo rad je imel tudi šport. Bil je učitelj smučanja in z organizaci- jo smučarskih učiteljev je mnogim mladim utrl prve korake v varne slalomske zavoje in druge nujno potrebne smučarske spretnosti. Bil je tudi med pobudniki in prire- ditelji vsakoletnih sejmov rabljene zimske opreme, ki so potekali v kletnih prostorih Mercatorjevega parkirišča na Primskovem. Emilova posebna ljubezen pa so bile gore. Še pred službovanjem v Nemčiji ni bilo nedelje, da se ne bi bil odpravil na enega naših vršacev v Karavan- kah ali Julijcih. Tudi nas, nevešče hribolazce, je nemalokrat pope- ljal na kakšno turo, ne preveč tež- ko, kajti dobro je vedel, koliko kdo zmore. Kot predsednik planinskega društva Iskra si je Emil zelo priza- deval, da bi iskraško društvo dobilo koncesijo za postavitev planinskega doma na Sv. Jakobu nad Preddvo- rom, kar mu je tudi uspelo. Zato pa je bilo razočaranje toliko večje, ko je zaradi naše nesmiselne politike vračanja lastnine nekdanjim lastni- kom, tudi tistim, ki niso nikoli bili državljani Slovenije, planinsko dru- štvo Iskra izgubilo lastništvo koče na Sv. Jakobu. To dejstvo je Emila močno potrlo. V tem času pa se je začela v njem razraščati tudi kruta bolezen, ki mu je preprečila vsa na- daljnja prizadevanja in ga nazadnje veliko prezgodaj dokončno zlomila. Ivan Gros, KO ZB za vrednote NOB Visoko Alojz Štenta 1923–2020 Za vedno se je od nas poslovil naš tovariš, nekdanji partizan, Alojz Štenta iz Prad pri Kopru. Rodil se je leta 1923 v notranjski vasici Že- rovnica. Kot otrok je tudi on sanjal, da bi postal pilot. Že zgodaj se je vključil v domače društvo kmečkih fantov in deklet, nato pa v odpor- niško gibanje. Partizanom se je pridružil ob na- padu na Grahovo in s še nekaj so- vaščani je bil v okoliških gozdovih. Pridružili so se Loški brigadi (po- zneje je bila 13. SNOUB Mirka Bra- čiča). Odšel je na Primorsko, kjer je nekaj časa deloval kot kurir. Kmalu se je vrnil v Loško brigado in sode- loval v napadu na Kočevje, Velike Lašče, pri rušenju Štampetovega mosta, bitki na Padežu … Spomladi leta 1944 se mu je prav med partizani ponudila možnost, da uresniči svoje otroške sanje in odpotuje daleč v Sovjetsko zvezo v pilotsko šolo. Iz Metlike je krenilo 85 borcev. Na poti do Bosanskega Petrovca so v spopadih, prečka- njih vod, komunikacij …. izgubili veliko tovarišev, tako da jih je na cilj prispelo le 27. Odleteti bi mo- rali s Kupreškega polja, vendar ker je bil Alojz v drugi skupini, zaradi sedme ofenzive niso uspeli odleteti. Dodelili so jih Krajiškim brigadam in v spopadu z nacisti pri Travni- ku je bil ranjen v roko in je izgubil tri prste. Pilot mora imeti vse, za pravega partizanskega borca pa je pomembno predvsem srce. To je Alojz dokazal tudi v bitki za Drvar maja 1944, kjer se je celo srečal s tovarišem Titom. V Bosni je ostal april 2020 13 Moj atek Komaj 18 let je imel, ko se je moral od mlajšega brata, očeta in ljubeče matere posloviti in na soško fronto pred sovražnikove krogle oditi. Po prihodu na fronto so strelne jarke skopali, v katerih so noč in dan na blatnih in mokrih tleh lačni in premraženi smrt pričakovali. Če se kateri je v jarku vzravnal, ga sovražnikova krogla je v glavo zadela, da kri po stenah rova brizgala je, utrip srca pa počasi ustavil se je. Domači so z velikim upanjem v srcu iz dneva v dan s fronte ali ujetništva pošto pričakovali, da izvedeli bi, ali njihov dragi še živi. Mnogo hudih bojev blizu bistre Soče je bilo, zato je po spopadih nešteto krvavečih trupel ležalo, katere sovražnik po rečnem bregu je kar v reko skotalil in čisto vodo v krvavo spremenil. Preživeli vojaki so se večkrat po končanem spopadu kar pod truplo skrili in si tako življenje rešili. Mnogi vojaki so tifus imeli, zato množično umirali so, le tisti, ki v bolnico odpeljani so bili, morda so preživeli. Tudi moj atek je tifus dobil in na srečo se v bolnici znašel, ker strašno ga je žejalo, pijačo je prosil, vendar niti kapljice vode ni dobil. Ponoči, ko drugi so spali, se z ležišča spustil je na tla, počasi po štirih se do mize priplazil, na kateri je steklenica bila. Dvignil je roko, pograbil steklenico, z usti zamašek odstranil, tekočino počasi na jezik spustil, je mislil, da voda je v njej. Zjutraj, ko prišel zdravnik je, atek na podu je spal, žganje iz steklenice steklo je, zato je v razlitem ležal. Drugi dan visoka temperatura je padla, boljše počutil se je, zato govoril je vsem, da močno žganje ozdravilo ga je. Zaradi tifusa ateku izpadli vsi so lasje, zato se s fronte plešast vrnil je. po prihodu domov mamiko spoznal je, ki mu tri sine in šest hčera povila je. Jaz sem se sedma po vrsti rodila, pa si bom letos že osemdeseto na hrbet naložila. Dragi atek, kot mladenič si se junaško boril, pozneje pa nam otrokom vedno dovolj kruha zagotovil. Hvala za vse, kar si nam dal, spomin nate bo večno ostal! Slavica Pirc do konca vojne, pa še nekaj čez, tako da so se doma že bali, da je padel že v bitki za Kočevje. Ko pa so se razmere uredile, so vendarle dobili njegovo razveseljujoče pis- mo. Domov je prišel šele naslednje leto, ko se je tudi demobiliziral. Kmalu ga je življenjska pot za- nesla na Primorsko, kjer sta z ženo poučevala na Krasu in vzgojila ve- liko rodov mladih fantov in deklet. Kljub izgubljenim prstom pa so se Alojzu otroške sanje vendarle ures- ničile, ne sicer kot pilotu reaktivnih letal, ampak kot ljubitelju jadralne- ga letalstva. Po upokojitvi sta se z ženo preseli- la v Prade, kjer se je Alojz vključil v delo krajevne organizacije ZB Ber- toki. Opravljal je vrsto del in nalog ter pripravljal razna srečanja. Med njimi naj omenimo praznovanje 4. julija na Serminu, za katero je bil med pobudniki. To je postalo tradi- cionalno in se je razširilo na celot- no koprsko združenje. Kljub visoki starosti je pomagal pri organizaciji tudi zadnje prireditve ob lanskem praznovanju. Združenje borcev Koper Jože Kos 1927–2020 Svojci, prijatelji, nekdanji sodelav- ci, znanci in sosedje ter člani Zdru- ženja borcev za vrednote NOB in Društva upokojencev Gornja Rad- gona smo se v spremstvu petih praporščakov in pihalnega kvarte- ta slovenske policije 19. februarja 2020 na pokopališču v Gornji Rad- goni poslovili od Jožeta Kosa. Umrl je le tri dni po 93. rojstnem dnevu. Bil je borec v drugi svetovni vojni, nekdanji dolgoletni miličnik in ko- mandir ljudske milice in aktivist na številnih področjih. Jože je bil prvorojenec v dela- vsko-trgovski družini. Rodil se je 10. februarja 1927 na Tišini v Prek- murju. Starši so povili še šest otrok. Do leta 1941 je obiskoval osnov- no šolo v domačem kraju. Ob ma- džarski okupaciji je bil doma in je pomagal staršem v trgovini. 21. aprila 1941 se je odzval pozivu in bil mobiliziran v prekmursko četo. 12. maja 1945 je odšel v Mursko Soboto, kjer se je osnovala naro- dna zaščita, pozneje narodna mili- ca. Ljudski milici je ostal zvest vse do upokojitve 31. decembra 1977. Miličnik je bil po več krajih Prlekije in Slovenskih goric. Od leta 1953 je bil 21 let pomočnik oziroma name- stnik komandirja na Postaji milice v Gornja Radgona, julija 1974 pa je bil imenovan za komandirja. V času službovanja je uspešno končal srednjo ekonomsko šolo. Jože je imel status veterana druge svetovne vojne. Deloval je v združe- nju rezervnih vojaških starešin, strel- ski družini in pri radgonskih gasilcih ter v Klubu upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca v Murski Sobo- ti. Dve leti je bil član izvršnega sve- ta takratne občine Gornja Radgona, kar sedem mandatov (do leta 2010) pa član Sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu. Dve manda- tni obdobji, od leta 1983 do 1991, je bil predsednik Društva upokojencev Gornja Radgona, leta 2010 pa so ga razglasili za svojega častnega člana. Avgusta 2018 ga je močno pri- zadela izguba življenjske sopotnice Sidonije. Bil je oče dveh sinov, de- dek treh vnukinj in vnuka ter prade- dek pravnukinje in pravnuka. Od marca 1999 je bil Jože Kos predsednik KO Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, vmes pa je bil en mandat tudi pred- sednik Območnega združenja ZB. Za delovanje v borčevski organiza- ciji je leta 2008 prejel zlato plake- to Zveze ZB NOB Slovenije. Prejel je tudi vrsto državnih odlikovanj v nekdanji skupni državi. Ena njegovih zadnjih zapisanih želja je bila, da bi bil govornik na njegovem slovesu dolgoletni pri- jatelj in sodelavec v različnih dru- štvih ter organizacijah, upokojeni dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Gornja Radgona Dušan Zagorc. To željo sem mu tudi izpolnil. Dušan Zagorc, KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona Francka Galičič 1930–2020 V Škofji Loki smo se februarja pos- lovili od tovarišice Francke Galičič. Rodila se je 25. marca 1930 in otro- ška leta preživljala na Trebiji v Po- ljanski dolini. Leta 1943 je bila kot mlado dekle sprejeta v mladinsko organizacijo in sodelovala je v na- rodnoosvobodilnem boju na doma- čem ozemlju. V njeni domači vasi je prišlo do izdaje. Okupatorji so prišli aretirat družino, domačijo pa so požgali. Francka je pravočasno zbežala in si skoraj po čudežu rešila mlado živ- ljenje. Leta 1947 je bila vpoklicana v delovno brigado na progi Šamac– Sarajevo v Bosni. Francka se je iz- obrazila za finance in računovod- ske posle. Kot računovodkinja je bila zaposlena v Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Od leta 1948 je bila članica ZB za vrednote NOB Ško- fja Loka, in ker je delala na raču- novodskem področju, je te zadeve prevzela tudi v krajevni in občinski organizacije ZB za vrednote NOB Škofja Loka. Od leta 1999 je več mandatov uspešno vodila Krajev- no organizacijo Škofja Loka mes- to, tajnica občinske organizacije pa je bila še do nedavnega. Francka je bila ves čas nepogrešljiv vezni člen pri sodelovanju in povezova- nju krajevnih združenj v občini. Za- radi dolgoletnega zavzetega dela, poznavanja članstva in zadev so se člani obračali nanjo in pri njej tudi našli ustrezne rešitve. Leta 2007 je prejela srebrno plaketo ZB za vred- note NOB Slovenije. Franc Franko, predsednik KO Škofja Loka mesto Marija Mervič 1922–2020 Zaradi koronavirusne epidemije se 14. marca nismo mogli dostojno posloviti od Marije Mervič z Mo- sta na Soči, žene, ki je vse življenje prevečkrat dajala, premalokrat pa prejemala. Očetova družina Winkler je iz- hajala z Bavarskega in je živela v vasi Nemci pri Trnovem nad Novo Gorico, kjer se je Marija rodila in preživljala mladostna leta. V dru- žini so se rodili štirje otroci, ki so se po končanem šolanju vključili v poslovno življenje očeta in matere. Oče je imel v Solkanu žago, mati pa gostilno v domači vasi. Marija se je šolala pri uršulinkah v Gorici, potem pa je obiskovala trgovsko akademijo. Bila je delavno dekle. Že leta 1938 je pridobila vozniški izpit in se z avtom znamke balila vozila v Trst zaradi poslovnih za- dev. Družina je bila zelo zavedna in oče je bil zaradi protifašističnega delovanja večkrat zaprt. V domači gostilni se je kljub prepovedi po- gosto razlegala slovenska pesem, zbirali so se narodnjaki in se pove- zovali s somišljeniki v Gorici in na Vipavskem. Ko se je fašistični pri- tisk povečeval, je Marija to občutila kot omejevanje osebnega življenja, zato je sodelovala v protestih proti oblasti, tudi pred goriškimi zapori, ko so fašisti zaprli in potem zastru- pili primorskega skladatelja in zbo- rovodjo Lojzeta Bratuža. Med NOB se je vključila v od- porniško gibanje in pred kapitula- cijo Italije delovala kot ilegalka, po kapitulaciji pa tako aktivno zavze- mala za organizacijo OF in pomoč partizanom, da je pred prihodom Nemcev na nasvet Lada Ambro- žiča - Novljana vstopila kot parti- zanka v Kosovelovo brigado. Zara- di poznavanja terena so jo najprej določili za kurirko, potem pa je bila članica gospodarske komisije za Primorsko in Benečijo. Ko so oku- patorske sile v drugi polovici mar- ca in začetku aprila 1945 hotele streti partizane 9. korpusa, je kot borka sodelovala v bojih pri Čepo- vanu in obeh Trebušah. Po vojni je vodila podjetje Prerad na železniški postaji Most na Soči, ki je skrbelo za nabavo in omejeno razpečevanje živil na Tolminskem. Podjetje se je širilo in se pozneje preimenovalo v Grosista. V njem je ostala do upokojitve. Že med šolanjem v Gorici je spo- znala svojega bodočega moža Da- nila Merviča z Mosta na Soči. Zdru- žili so ju enaki nazori in pripadnost slovenstvu. Njegova družina je od- ločno stopila na stran Osvobodilne fronte, zato ga je italijanska oblast poslala v battaglione speciale, nje- govega očeta pa so po izdajstvu domačega župnika Kraglja Nemci deportirali v Dachau, od koder se ni vrnil. Po poroki leta 1948 je mož kme- toval, Marija je pomagala po svojih močeh in rodila dva otroka. Glo- boko verna ni prenesla maševanja duhovnika, ki je med vojno izdajal domačine, in je odšla iz cerkve. Bila je prejemnica medalje za hra- brost, medalje zasluge za narod, reda dela in drugih priznanj. Zad- nja leta je z grenkobo spremljala zapostavljanje, ki ga doživlja spo- min na narodnoosvobodilni boj in njegove žrtve. Nasta Leban Ciril Mozetič 1924–2020 Na sončen zimski dan, 30. januar- ja, smo se zbrali na pokopališču v Opatjem Selu na Krasu, da na zad- njo pot pospremimo partizana, na- šega tovariša Cirila. Ciril Moze- tič se je rodil 9. februarja 1924 v Renčah na Vinišču, v številni dru- žini z osmimi otroki. Že kot otrok je v osnovni šoli občutil vso krutost fašističnega režima, ki je prepove- dal slovensko besedo. Po končani osnovni šoli je odšel v Labin, kjer se je izučil za zidarja. Do leta 1942 je z očetom delal v Gorici. Druga svetovna vojna se je razdiv- jala in mladi Ciril je vedel, katera je prava pot. Z vrstniki je zbiral orožje in hrano za partizane. Bili so izda- ni in Italijani so jih zaprli, najprej v Renčah in Šempetru, nato v Krminu in Rimu. Po razpadu Italije je pristal v zaporu v Trstu, od koder so ga iz- pustili 10. septembra 1943. Takoj se je pridružil partizanom. Vključil se je v 1. goriško brigado v Gabrovi- ci na Krasu, pozneje v Kosovelovo brigado in nazadnje v obveščeval- ni center IX. korpusa. Po končani vojni je ostal v vojski do septembra 1946. V partizanih je spoznal Maro, s katero se je leta 1947 poročil. Ro- dila sta se jima dva sinova, Zmago in Bojan. Leta 1967 so se preselili v novozgrajeno hišo v Šempetru pri Gorici. Skoraj vso delovno dobo je bil zvest podjetju SGP Gorica, najprej kot zidar, nato kot upravnik doma za delavce. Še celo desetletje po upokojitvi je upravljal počitniški dom v Savudriji. Zadnje leto svo- jega življenja je Ciril na svojo željo preživel v Domu starejših občanov na Gradišču nad Prvačino. Kakšen je bil Ciril kot partizan, delavec pri obnovi porušene domo- vine in kako je bil družbeno aktiven, nam povedo njegove medalje in pri- znanja. Med drugim je prejel tudi srebrno plaketo ZZB Slovenije. Po upokojitvi se je vključil v Zvezo bor- cev Šempeter pri Gorici in bil njen predsednik dvanajst let, nato pa bil imenovan za častnega predsednika. Ciril nam bo ostal v spominu kot pokončen in pošten tovariš. Bil je ponosen, da je bil partizan. Vedno je bil dobre volje in zelo strpen v odnosih z vsemi ljudmi, tudi druga- če mislečimi. Dokler mu je zdrav- je dopuščalo, je prihajal na plac v Šempetru pri Gorici in se družil s prijatelji. Radi smo bili v njegovi družbi. Bil je dober mož, oče, nono in pranono ter življenjski učitelj. Dragica Mavrič PESEM april 202014 JUBILEJ 90 let Marije Jezernik 22. februarja 2020 je svoj 90. roj- stni dan praznovala Marija Jezer- nik, rojena Žnidar, iz Podkraja, KS Ponikva. Marija (Blažuhova Mici) je živela na manjši kmetiji, kjer je v službo hodil le mož. Obdelovala je zem- ljo in skrbela za otroke in družino. Delo jo je ohranjalo zdravo in za- dovoljno. Rodila se je v isti vasi, na Planin- škovi domačiji v družini s sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskovala v domačem Šentilju. Preživela je vojna leta in se po vojni poročila z Janezom Jezernikom. Zgradila sta si nov dom blizu rojstne hiše. Rodi- la je pet otrok, sinove Cirila, Zvon- ka in Milana ter hčeri Ivico in Ireno. Vsi razen Zvonka so še živi in imajo družine. Tako ima Marija de- set vnukov in trinajst pravnukov. Ob praznovanju so ji uredili prek- rasen album spominov in pripravili lepo praznovanje v Domu krajanov v Šentilju, kjer se je zbralo okoli 50 sorodnikov. Marija je z možem praznovala zla- to poroko, pred sedemnajstimi leti pa ji je mož umrl. Zdaj živi pri najmlajši hčeri, Ireni Strehar, v Osrekah v Veliki Pirešici. Zelo je srečna, da hči in zet ljube- če skrbita zanjo. Marija je še čila in zdrava in gre rada na krajši sprehod okoli hiše. Najbolj vesela pa je, ko jo obiščejo vnuki in pravnuki, ki ji osmišljajo jesen življenja. Vesela je obiskov. Z bistrimi in nekoliko hudomušnimi pogovori rada nasmeje zbrano družbo. Ma- rijo so ob 90. obletnici obiskali tudi člani KO ZB za vrednote NOB Po- nikva pri Žalcu, saj je vsa leta nji- hova članica. NOVE KNJIGE IZPOSOJENI ČLANEK Titovi stražarji Po Titu – Tito Kot smo v časopisu Svobodna bese- da že poročali, je mladi zgodovinar Dragan Veselinović zbral in ure- dil gradivo, ki bo izšlo v treh knjigah z naslovom Titovi stražarji – Za- ščitna enota Tita in Vrhovnega šta- ba partizanske vojske. Enota je na svoji bojni poti pogos- to sodelovala v bojih, ki so bili vča- sih kratkotrajni in manj pomembni, kdaj pa dolgotrajni in težki. Znašla se je tudi v usodnih bitkah v bliži- ni Tita in vrhovnega štaba. Njen morebitni poraz bi pomenil njuno ogrozitev ali uničenje in bi imel ne- gativne posledice za celotno parti- zansko gibanje. Recenzenta sta bila dr. Božo Repe in dr. Martin Premk. Dr. Repe o knjigi meni: »Gre za živo napisan, berljiv pri- kaz dogajanja okrog Tita, kar zade- Hvalili so ga in pljuvali, častili in preklinjali, oboževali in sovražili, včasih iz strahu, včasih zaradi iner- cije, ker to vsi počnejo, največkrat pa preračunljivo, oportuno. Kmalu bo že štirideset let, odkar ga ni, in po normalni logiki bi bil že čas za pozabo, on pa je vse bolj med nami in vse bolj vsestransko uporaben – Josip Broz Tito. Še bolj paradoksalno je, da od spo- mina nanj politično ne živijo dobro tisti, ki se jim je JBT Stari ob vseh napakah zdel »kul« (cigare, ženske, viski …), ampak tisti, ki mu najglas- neje očitajo najhujše zločine. Videti ga ne morejo, slišati o njem ne že- lijo, a za vse, tudi za globalno oto- plitev in slabe rezultate na PISI, krivijo njega. Na območju nekdanje Juge osebki, ki želijo uspeti v po- litiki s prodajanjem liberalne des- ne demokracije, gradijo svoj poli- tični profil najprej na dokazovanju neznosnega trpljenja, ki so ga oseb- no doživljali v času Titove diktature in njegovih političnih dedičev. Poslušamo, da imajo še danes trav- me, ker so jih starši silili h gledanju mitinga 25. maja ob predaji štafe- te ljubljenemu maršalu ali pa so morali množično stati ob cesti in mahati koloni vozil, v kateri sta se peljala Tito in vzhodnonemški dik- tator Walter Ulbricht, čeprav bi raje ostali v šoli in se učili matematiko; da so v srednji šoli imeli težave s sošolci, ker so zatrjevali, da je ne- uvrščenost čisti blef, na strojni fa- kulteti pa so komaj opravili izpit iz va tako vojaške operacije kot poli- tično dogajanje, odnose med par- tizani in četniki in v vodstvu parti- zanskega gibanja, avtor pa z dialogi posega tudi v osebne zgodbe in opisuje različne prigode z nekoč le- gendarnih pohodov vodstva naro- dnoosvobodilnega gibanja, danes pa na ozemlju nekdanje Jugoslavije pozabljenih ali minimiziranih, mno- gokrat tudi zaničevanih. Trilogija je opremljena z bogatim ilustrativnim gradivom: slikami ljudi in krajev, vojaškimi topografskimi kartami z Vojnogeografskega inštituta v Be- ogradu in iz drugih virov, s pregle- dnicami in tabelami, ki prikazujejo sestavo enot in druge podatke.« Dr. Martin Premk pa dodaja: »Predvsem bogato slikovno gradi- vo, med katerim je veliko zanimivih in manj znanih slik, pomembno do- polnjuje delo. Lahko le upamo, da bo naporno delo in ves trud pisca nagradilo veliko bralcev, ki bodo z zanimanjem posegli po knjigah. V današnjem času, ko se poskuša res- nico o narodnoosvobodilnem boju jugoslavanskih narodov prevred- notiti oziroma kar izbrisati, so taka dela več kot dobrodošla in vedno bolj potrebna. Brez njih naše pre- teklosti ni mogoče povezati s seda- njostjo, brez zgodovinske resnice o naši preteklosti ni mogoče graditi prihodnosti.« Delo bo izšlo v samozaložbi, sredstva namerava avtor zbrati s prednaročili, saj jih sam kot pre- karec nima. Hkrati se avtor in lek- torica honorarju v celoti odpove- dujeta. Cena vseh treh knjig naj bi bila od 40 do 46 evrov, odvisno od naklade. Več informacij na naslovu: vdragan12@gmail.com. predmeta Tehniška dokumentacija, ker niso bili člani ZK, zato so študij nadaljevali v tujini, čeprav se jim je gabila režimska, da ne rečemo Ti- tova štipendija. Zato gredo zdaj v politiko, da se T(t)ito(isti) ne pono- vi(jo). Kdor se misli v Srbiji resno ukvar- jati s politiko, se mora izkazati kot neusmiljen analitik in kritik Titove ere, ki je Srbiji prinesla vsaj toliko gorja kot NATO in Vatikan skupaj. Tito je med drugim ugonobil enega največjih Srbov, četniškega vojvodo Dražo Mihajlovića, Kosovarjem dal avtonomijo, prek Hrvata generala Tuđmana ukazal, da državni prvak v žogobrcu ni bila srbska Crvena zvezda, ampak armadni Partizan. Na Hrvaškem je bolje, da se ne poda v politični boj nekdo, ki vsaj dvakrat ne omeni Titove vloge pri preganjanju kardinala Stepinca, njegove perfidne vloge pri ustvar- janju umetne tvorbe BiH, v kateri je ostal cvet hrvaštva, Hercegovi- na, smrtonosne gonje v Nemčijo in Argentino pobeglih ustaških domo- ljubov ter njegove krivde, da na Hr- vaškem nekaj tisoč Srbov še vedno uporablja cirilico. Omenjanje Tita in povojnih pobo- jev, njegovega krvosestva pri izčr- pavanju najbolj naprednega, slo- venskega gospodarstva in zatiranja slovenske samobitnosti ter prega- njanja liberalnih razumnikov je še štirideset let po njegovi smrti upo- rabno politično blago tudi v Slove- niji. Če ti zmanjka političnih idej za naprej, kar se pogosto zgodi, se ozri v preteklost in plebs obvezno spomni na Titove zločine! Trditev, da bi bila Slovenija že zdavnaj naj- manj Švica – za kar se je vsak so- dobni demokratični politik boril že od drugega razreda OŠ – če ne bi bilo Tita, prinaša vsaj nekaj odstot- kov glasov. Ampak da bo Tito 40 let po svoji smrti povsod tam, kjer njegovo ime omenjajo z gnusom in grozo, se pri tem trikrat prekrižajo in vražever- no trikrat pljunejo, da bo odločno pripomogel k razvoju njemu sicer zoprnega kapitalizma in zaslužkar- stva, pa meji na znanstveno fanta- stiko! Od Tita danes živi na stotine pisateljev »lahkih not«, ki bralstvu ponujajo intrigantne, za šankersko zgodovinopisje pomembne teme: Titove najljubše jedi, Vse Titove ljubice, Tito – ruski ali ameriški vohun, Resnica o Titu, Laži o Titu, Tito fotograf, Tito lovec… Tito daje kruh stotinam zgodovinarjev: Tito in informbiro, Titovi zdravniki pri- povedujejo, Tito in Goli otok, Tito od rojstva do groba, Churchill in Stalin o Titu, Vsa Titova potova- nja … in resnih raziskovalcev: Kaj je Kardelj rekel Titu, Vpliv Jovan- ke na neuvrščeno gibanje, Žarko in Mišo – Titova sinova … ter razisko- valnih novinarjev, ki mrzlično išče- jo odgovor na izjemno pomembno vprašanje: kako je Tito v enem mesecu ležanja v UKC v Ljubljani pospravil – in kdo je plačal?! – kar 100 kilogramov svinjskega mesa, 90 kilogramov konzervirane šunke, 31 kilogramov baby beefa, 18 kilo- gramov budžole in več kot 15 kilo- gramov pršuta ter spil kar 100 litrov vina, 91 steklenic viskija, 20 stekle- nic ruma in 11 steklenic vodke – če pa je bil v komi? Pulitzerja vredna so novinarska raziskovanja: Skriv- nost Titove noge, Ali je Tito umrl 4. maja ali 14. februarja, Ali je umrl tiho ali je dejal: »Čuvajte mi Jugo- slavijo« ali: »Nasledi naj me pravi komunist, kot je Janša.« Titov Modri vlak, ki bi ga nekoč ne- kateri najraje razstrelili, od nedavne- ga na progi Beograd–(Titovo) Užice prevaža na stotine turistov, ki dobro plačajo, da so kraljevsko postreženi zdaj v enem, zdaj v drugem salonu. Titova ladja Galeb bo privabljala na tisoče turistov, ko bo kmalu kot muzej privezana v reškem prista- nišču. Beli dvor na Dedinju, Titovo rezidenco, ki so se je vsi z gnusom otepali, bodo obnovili in kot muzej ponudili na ogled turistom. Tržili ga bodo tako kot njegov grob, Brione, Vilo Bled, Karađorđevo … Pa saj ne moremo brez njega! Zoran Senković – Dnevnik, Objektiv, 14. decembra 2019 Ekspanzije Mi vsi, ki korakamo, v plaščih pomladi, mi: bolni in zdravi, veseli in tihi, mi: dobri delavci, mi, ki gradimo stavbo bodočnosti, stavbo, na krilih duše razpeto, korakamo – mi vsi, ki korakamo z zarjami – jadri, v dušah razpetimi, za svetlo svobodo – mi vsi, ki korakamo. Srečko Kosovel PESEM april 2020 15 KNJIGA - Ljubomir M. Marić Iz mojega poveljevanja Koroškemu odredu Aprila leta 1919 je slovensko vodstvo s pariške mirovne konfe- rence dobivalo slabe novice: kazalo je, da bo celotna Koroška pripadla nemški Avstriji. Zato je enote na Koroškem poslalo v napad. Avstrij- ske sile so ga odbile in začele pro- tiofenzivo. Zasedle so Mežiško doli- no in prodrle do Slovenj Gradca in Mute. Slovenska koroška fronta je razpadla, razgaljen je bil bok Mais- trove štajerske fronte. Vrhovna komanda je zato na Slove nsko poslala močne srbske enote in skupino višjih oficirjev, da reorganizirajo slovenske enote in z združenimi silami rešijo položaj na Koroškem. Med njimi je bil podpol- kovnik Ljubomir Marić, ki je prev- zel poveljstvo nad ostanki ljubljan- skega, celjskega in planinskega polka, združenimi v Koroški odred Dravske divizije. Marićevi spomini na zmagovito ofenzivo so zdaj izšli v slovenšči- ni. Gre za temeljno delo, s katerim se po sklenjenosti in dokumentira- nosti ne more primerjati nobeno drugo pričevanje o bojih za sever- no mejo. V njej so tudi arhivske fo- tografije in zemljevida operacij, ki bralcu še približajo napore in ovire, ki jih je moralo premagati vojaštvo. Okoliščine ofenzive je v spremni besedi razjasnil zgodovinar dr. Da- mijan Guštin. Ker torej knjiga ne potrebuje ko- mentarja in da komu ne pokvarim bralskega užitka, se bom posvetil »širši sliki«. Tako kot narodnoo- svobodilni boj tudi boji za severno mejo sprožajo številne razlage, kar se bo letos pokazalo ob stoletnici koroškega plebiscita. Bralce Svobo- dne besede bi zato rad spomnil na tri običajno prezrte vidike. Prvič, slovensko narodno giba- nje ni bilo ozko slovensko, ampak južnoslovansko, kar se je izrazilo v majniški deklaraciji pa tudi v bojih za severno mejo. Maistru in dru- gim poveljnikom so se pridružili številni srbski ujetniki, ki so poma- gali zasesti velik del narodnostne- ga ozemlja. Zadržal ga je lahko le združen nastop južnoslovanskih narodov. Dokaz za to sta tudi neu- speh slovenskega aprilskega napa- da in zmagovita združena majska ofenziva, ki jo je opisal Marić. (Po- leg slovenskih in srbskih enot je v njej neposredno sodeloval tudi ba- taljon karlovškega polka, ki je sicer branil mariborski odsek in samo mesto.) Drugič, boj za severno mejo ni bil boj proti nemškemu (avstrijske- mu) narodu, ampak proti ostankom imperializma pod geslom »enotne in nedeljive Koroške«. Na narodno- stno mešanem ozemlju je samo- odločba vedno težavna, kar pa ne pomeni, da so bile naše enote agre- sor, kot beremo na avstrijskih spo- menikih. (Navsezadnje je južno od Drave večina prebivalcev glasova- la za SHS.) Avstrijske (in madžar- ske) težnje po ohranitvi dinastičnih meja so podpirale tudi nekatere ve- lesile, zlasti Italija. Tega vladajoči razredi na Slovenskem in v Srbiji niso upoštevali, sicer ne bi slepo zaupali mirovni konferenci. Maister je ukrepal neodvisno od »narodne vlade«, ki ga je celo ovirala. Tudi major Švabič, ki je s skupino nek- danjih srbskih ujetnikov zavrnil ita- lijansko vojsko pri Vrhniki, je ravnal na svojo pest (in bil odpoklican). Ko so se ljubljanske in beograjske oblasti zavedele, je bilo prepozno: aprilski napad je propadel, zmago- vita majska ofenziva pa ni prepreči- la plebiscita. (Kar pa ne zmanjšuje njenega pomena, saj takrat nihče ni vedel, kaj bo.) S tem pridemo do tretje, social- ne razsežnosti. Slovenski delavci in kmetje niso hoteli le narodnostnih pravic, ampak zlasti socialne (dela- vske pravice in agrarno reformo). Vladajoči razredi jim jih niso mog- li dati, saj bi se morali odpovedati svojim privilegijem. Zato so za boje za severno mejo navdušili dokaj malo prostovoljcev (v primerjavi z narodnoosvobodilnim bojem ali kmečkimi upori). Prav tako niso mogli pritegniti koroškega prebi- valstva, zlasti delavstva, ki je raje glasovalo za avstrijsko socialdemo- kratsko republiko kot za protisoci- alno SHS (aprila 1920 so žandarji na Zaloški cesti v Ljubljani streljali na stavkajoče delavce). Nihče na- mreč ni mogel vedeti, da bo prav Avstrija kmalu v krempljih klerofa- šizma in nacizma. Marko Kržan Preverite zadnje aktualne informacije: vsebovredu.triglav.si info@triglav.si 080 555 555 Zavarovalnica Triglav @TriglavGroup OD DO MA Avtomobilsko zavarovanje kontaktirajte zastopnika sklenite na triglav.si Prijava škode www.triglav.si/skode 080 555 555 Triglav Asistenca Mobilna aplikacija Triglav Asistenca 080 2864 Življenjska zavarovanja kontaktirajte zastopnika sklenite na triglav.si V Zavarovalnici Triglav vam omogočamo, da vse, kar se da, uredite na daljavo – od doma. #ostanidoma C M Y CM MY CY CMY K tiskan_oglas_Smo_na_voljo_275x193.pdf 1 17/04/2020 10:59 Obseg: 200 strani Oprema: črno-bele izvirne fotografije iz fototeke MNZS in tri priloge: razporeditev bojnih enot, razporeditev Koroškega odreda pred začetkom operacij, skica operacij (dva velika zemljevida) Cena: 20 evrov je glasilo ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Marijan Križman, predsednik Uredniški odbor: mag. Blaž Kavčič (predsednik) dr. Maca Jogan, Metka Mencej, Mitja Meršol, dr. Cvetka Hedžet Tóth Odgovorni urednik: Janez Alič telefon: 041 686 322 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Oblikovanje: Vid Brezočnik Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si SPOROČILA Literarni in likovni natečaj Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto je razpisalo literarni in likovni na- tečaj ob 75. obletnici konca druge svetov- ne vojne. Literarne in likovne ustvarjalce vabijo, da razmišljajo o narodnoosvobodil- nem boju kot tistem zgodovinskem dejanju, na katerem temelji tudi Republika Slove- nija; o vrednotah narodnoosvobodilnega boja (svoboda, enakopravnost, socialna pra- vičnost, človekovo dostojanstvo, ljubezen do domovine in svojega jezika, samospo- štovanje ); o tem, ali je podoba sodobnega sveta takšna, za kakršno so se borili borci in borke ; o tem, kakšen bi bil svet brez vojn. Informacije: zdruzenje.zb.nm@gmail.com in vodja natečaja Jožica Jožef Beg, 040 519 046. Petra Šinkovec, tajnica ZZB NOB Novo mesto april 202016 Izžrebani reševalci križanke iz 53. številke časopisa Svobodna beseda 1. Ivanka Čede Petrovče 219, 3301 Petrovče 2. Toni Vidmar Kotna pot 8 Dragomer, 1351 Brezovica 3. Leopold Čuček Ul. Milana Spasića 12, 6000 Koper Rešitve križanke: ŠKORČEVKA, TOČKALNIK, ORA, KOATI, ROLKA, ŠAR, DINAR, SAJA, PANDEMIJA, TRANS, EVROPA, AVT, TUJKA, STAR, JG, IR, IDEAL, NOVINAR, RENN, IG, SOVA, UNIATKA, KAL, SODOST, RALO, RIM, SIK, ADLEŠIČ, KARANTENA, ALKENI, OŽINA, NAGANO, LES, ŠAKAL, TRAPER, JAT. Geslo: PANDEMIJA, EVROPA, KARANTENA, KORONAVIRUS, KITAJSKA, KAŠELJ. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. maja 2020 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 15. maja 2020. Ime in priimek: _______________________ Naslov: _______________________ _______________________ Geslo 54. številke SB: _______________________ ZAČETEK GESLA 1 PLOD OLJKE NADALJE- VANJE GESLA 1 MAJHNA IKONA ANTON TRSTE- NJASK DROBEN, MAJHEN STAREJŠI MOŠKI RIMSKA BOGINJA JEZE KONEC GESLA 1 PREBIVA- LEC NAŠE ZAHODNE SOSEDE SKUPINA UMETNIH SNOVI VOLILNO TELO IZ ELEKTOR- JEV JOSIP BROZ NAŠA PEVKA PRI DELU OVIRAN MOŠKI IVAN VURNIK BIBLIJSKI OČAK LOUIS ADAMIČ ZORAN LUBEJ ZDRAVILNA GORSKA RASTLINA DEVETI MAJ JE TUDI PRAZNIK EVROPSKE UNIJE IN OBELEŽBA ZAČETKA NJENEGA DELOVANJA ILEGALNO DELOVA- NJE MOČNO, A KRATKO- TRAJNO ČUSTVO (NI: EFEKT) NIZEK MOŠKI GLAS HERCE- GOVEC MASA, IZRAŽENA V TONAH KRATKO- TRAJEN DEŽ EDI MAJARON NEKDANJI CITROENOV AVTO SLAD- KORNA BOLEZEN PIANIST BERTON- CELJ OVČJA SAMICA PARADIŽ, EDEN IZRAELSKI PREROK (NI: ELITA) ITALIJAN- SKA ZNAMKA AVTOV BESEDILO SREDNJEV LISTIN ALBERT EINSTEIN IRSKO- AMERIŠKI IGRALEC (LIAM) ENA, ..., TRI BILKA NAŠ RAPERSKI PEVEC MOŠKI NA DVORU NEMŠKI SKLADA- TELJ (WERNER; IZ: EKG) ZRAK (IZ ČRK: REA) PRVO BERILO, UČBENIK ZA BRANJE GOST, PRE- TLAČEN KOMPOT IZ JABOLK ANGLEŠKO SVETLO PIVO SANITETNI MATERIAL DLAKA IZ KONJSKE GRIVE SL. PISKA (ILKA) VEJALNA PRIPRAVA, VELNICA BOLEZEN NA VINU RADO LIKON NAŠ PISATELJ FLISAR OTROK SLABŠA VOLNENA ODEJA CIGANI EVA LONGYKA OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO ČEŠKA IGRALKA (ANNY; IZ ČRK: RODAN) DEPART- MA V VZHODNI FRANCIJI DRŽAVNA BLAGAJNA NOVA ZELANDIJA VEČ KOT NIČ, MANJ KOT DVE OŽA, VRV RIGANJE AMERIŠKI PISATELJ (ALLAN EDGAR; NI: PSE) PEVKA ŠANSONOV EDVARD RUSJAN IVO SVETINA PRETI- RANO POUDAR- JANJE LEPEGA, ESTETICI- ZEM IONI Z NEGATIV- NIM NABOJEM OZEMLJE, ZEMLJI- ŠČE JAZ, ..., ON POUDAREK V SLOVNICI Na pobudo Mestne občine Ljubljana bodo na Trgu narodnih herojev postavili doprsni kip častnemu meščanu Ljubljane, partizanu in častnemu predsedniku ZZB NOB Slovenije Janezu Stanovniku. Kot je dejal ljubljanski župan Zoran Jankovič, je ponosen, da bodo lahko odkrili doprsni kip človeku, ki je s svojimi prepričanji in zavzemanjem za spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja ter človeškega dostojanstva lahko nam vsem za zgled. Po besedah ljubljanskega podžupana Aleša Čerina, ki je tudi predsednik komisije za postavitev javnih spomenikov, zasluži Janez Stanovnik - Tine doprsni kip tudi zato, ker je bil ena najpomembnejših osebnosti, ki so sooblikovali slovensko narodnosvobodilno pot do svobode in imeli zasluge za oblikovanje slovenske državne identitete. Kip nastaja v ateljeju akademskega kiparja Metoda Frlica. Odkritje doprsnega kipa načrtujejo za 9. maj, ko Ljubljana, Evropa in svet zaznamujejo 75. obletnico zmage nad nacifašizmom. S. B. UTRINKI - Doprsni kip Janezu Stanovniku - Tinetu Metod Frlic ustvarja doprsni kip Janeza Stanovnika, ki bo na Trgu narodnih herojev delal družbo doprsnima kipoma Staneta Kavčiča in dr. Franceta Bučarja. Janez Stanovnik, tudi častni meščan Ljubljane