I                               Studenice pod Bočem na Štajerskem                              \
b..................................................................................................................................................................d
FRAN KOŠIR:
O Groblji pri Studenicah.
Narodna pravljica iz Dravinjske doline.
//           "\\     k zn°žju velikana — stasitega Boča —-*.v plodovfti
(^fS^-?!^.     W     Dravinjski dolini; stoji prijazen ter štarodaveo tfg
/;i'-'^aSDCS'          Studenice ki so oddaljene le pol urice od železrji-
j';v^K            ške postaje Poljčane. Skozi Ijubko dolinico se leijio
/ ffjjf SS             vije Dravinja — reka, ki ima svoj izvif v leso-
0$t                   vitem Poliorju.
V\T^/f^\^\\)         Naievem bregu Dravinje, severno od sliko-
N*g^ A^Ls/       vitih Studenic so Groblje, hribček, ki o njem pn-povedujejo, da je stal ua njem za Rimljanov kraj
velike razprostrar.osti in z močno utrjenim gradom. Po Wartingerjevi zgodovini štajerske dežele se je. dandanašnje Oroblje imenovalo Monsio Ragando.
In ni dvoinbe, da so se po Oroblji vzdigovale nekdaj res obširne stavbe. Naše trditve nam ne potrjuje že samo ime Groblje, temveč to izpričuje tudi zidovje, ki trčijo nanje pri obdelovanju ondotnega zemljišča.
—.    246    •—                                      '¦
Preko Gioblje je držala nekdaj tudi rimska cesta.
No, in ljudstvo nam pripoveduje o nekdanji Groblji:
Bilo je o mraku krasnega pomladanskega večera. Hladen vetrič ]e rahlo pihljal sem izza visokega Boča, in na vzhodnem obzorju je prilukaia prijazna luna ter obsvetila vso okolico.
Takega večera se je vračal z dela svoje dni sodar, obložen s sodar-skim orodjem, po cesti proti Groblji. Dospevši vrh hribčka, zagleda tam-kaj odprta velika vrata in med njimi starega moža z dolgo, belo brado ter v siri obleki. Starec sodarja prijazno ogovori ter povpraša, ako bi mu ne hotel nekaj popraviti na poškodovanem sodu. »Če res sodu ne manjka veliko, vam potrebno takoj napravim,« pravi sodar ter gre za starcem, ki ga vede v globoko in prostrano klet, polno sodov rujnega vinca. Sodar delo ročno iu točno dogotovi, potem pa hoče oditi. Ali mož stopi pred njega ter ga sili, da pove, koliko zahteva za svoj trud. Sodar se je na vs,^ kripljc branil kaj zahtevati z izgovorom, da ni ničesar zamudil, da za tako malo delo nič ne raeuni in tako dalje. A vse ni nič pomagalo. Starec obloži prustovoljno sodarja s srebrnjaki in cekini tako obilno, da jih je konicj nesel. Potem spremi sodarja starec do vrat in izgine.
Od iste dobe ni o njem več ne duha ne sluha.