DELEGATSKI ŽAROMET
Seja vseh treh zborov občinske skupščine
Drastičen, toda nujen ukrep
Ceprav letošnji julij ni opravičil svojega slovesa o najbolj vročem mesecu v letu vse do triindvajsetega, ko se je prvič toliko povz-pela temperatura, da smo si lahko nadeli poletna oblačila, se bodo tega delegati občin-ske skupščine Ljubljana-Šiška lahko zapom-nili tudi zaradi dnevnega reda 28. skupne seje vseh zborov in nekaterih vročih točk. Ze v proceduralnem postopku sprejemanja dnev-nega reda je bilo slutiti, da bo v sejni dvo-rani bolj »toplo«, kot je bilo pričakovati, saj je šlo za razširitev dnevnega reda za dve pomembni točki. Prvo od zahtev je postavila delegatka v imenu svoje delegacije krajevne skupnosti Koseze glede zaščite gradbenega okoliša SS-9 in SŠ 10 v zvezi z izgradnjo mestne cestne obvoznice, drugo pa izvršni svet občine Siška o sprejemu odloka o začas-nem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaeiji GP »Megrad*, TOZD »Gradbe-na operativa« in TOZD »Družbeni standard«, in sicer po hitrem postopku. Delegati so obe-ma zahtevama ugodili, s tem, da je predlog odloka o začasnem ukrepu družbenega var-stva v DO »Megrad« prišel v razpravo takoj po končanem proceduralnem postopku. Ob-razložitev predloga in razloge zanj je podal Franc Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta.
Delovna organizacija GP »Megrad« ima v svojem sestavu šest temeljnih organizacij združenega dela, v katero so se organizirali na podlagi samoupravnega sporazuma o zdru-žitvi že decembra 1973. leta. Analize so poka-zale, da ta sporazum že takrat ni vseboval minimalne konkretizacije ciljev in interesov združitve, taki izvedbeni akti, ki bi oprede-ljevali družbenoekonomske odnose med TOZD, pa tudi kasneje niso bili sprejeti. Ker delavci TOZD doslej niso uskladili samo-upravnega sporazuma o združitvi v DO in statuta z Zakonom o združenem delu, je iz-vršni svet ugotovil, da v DO »Megrad« že vsa leta niso bili zagotovljeni pbgoji, da bi delovna organizacija lahko funkcionirala kot samostojna samoupravna organizacija delav-cev, ki bi povezani s skupnimi interesi pri delu in organizirani v TOZD, skupno plani-rali razvoj in v skladu s tem združevali delo in sredstva, določili medsebojna razmerja pri skupnem poslovanju, pridobivanju dohodka in uresničevanju drugih, skupaj določenih ciljev in nalog ter ob načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavl.jali svojo ekonomsko trdnost. Delovna organizacija že v preteklem srednjeročnem obdobju ni sprejela samo-upravnega sporazuma o temeljih plana raz-voja in zato je očitno, da bi se tako neorga-nizirano in nezakonito stanje nadaljevalo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Korenine so v preteklosti
Takšna neurejenost samoupravnih odno-sov med TOZD in DO ter heterogenost inte-resov pa je delovno organizacijo pripeljala v vsakoletne izgube. Od 1976. leta do marca 1980 je priposlovala kar 43,816.000 dinarjev izgub. Skupščina občine Ljubljana-Šiška si je skupaj z ostalimi subjekti družbe ves čas prizadevala pomagati DO za oblikovanje takšnih družbenoekonomskih odnosov, zlasti z združevanjem dela in sredstev z drugimi OZD, ki bi ji zagotovila trajnejšo in trdno ekonomsko podlago, žal pa so rezultati iz-ostali. Pomagalo ni ne njeno soglasje k predlogu delavskega sveta za predčasno raz-rešitev glavnega direktorja in imenovanje vršilca dolžnosti, niti zahtevanje izvajanja sanacijskih programov z vsemi dodatki. Ome-nimo naj, da so bili v zadnjih treh letih spre-jeti kar trije sanacijski programi, od katerih
nobeden ni dal zaželenih učinkov. DO »Me-grad« je na podlagi njih prejela sanacijske kredite za pokritje izgub iz skladov skupnih rezerv občine, republike in bank, ki pa jih v takem stanju sedaj ni sposobna odplačevati. Prav to pa je upravljalca družbenih sredstev sklada skupnih rezerv občine Ljubljana-Ši-ška pripeljalo do sklepa, da ji ne more odo-briti novih kreditov za pokrivanje izgub. Te-meljni nosilec izgub je TOZD »Gradbena operativa«, ki je tudi sicer glavni nosilec de-javnosti delovne organizacije, saj so njene izgube večje kot izgube vseh ostalih petih TOZD. Dobršen delež, čeprav manjši, je pri-ložila tudi TOZD »Družbeni standard«; ki je poleg tega kršila še dogovor o uresničevanju družbene usmeritve dohodka v letu 1980 s tem, ko je pri komaj indeksu 29 doseženega dohodka v primerjavi z istim obdobjem lani, izplačala praktično enake osebne dohodke, čeprav ni imela podlage v doseženem do-hodku.
Delegati so slišali tudi zaključke in stali-šča zborov delavcev TOZD, s katerimi jih je seznanila predstavnica organov samouprav-ljanja DO »Megrad«, v katerih se zavzemajo, naj se ukrepi družbenega varstva uporabijo v vseh TOZD. Posredno je v razpravi nanje odgovorila pomočnica družbenega pravobra-nilca samoupravljanja s tem, ko je dejala, da bo družbeno pravobranilstvo samoupravljanja predlagalo take ukrepe tudi v drugih TOZD, kjer bodo ufptovljene motnje v samouprav-nih odnosih, ali kjer bodo oškodovani druž-beni interesi.
»Sedanji položaj. DO Megrada ima svoje korenine v preteklosti. Nekdanje vodilne strukture so bile vse preveč obremenjene z megalomanskim podjetniškim obnašanjem, v katerem so prevladali predvsem heterogeni interesi,« je v razpravi ocenil delegat druž-benopolitičnega zbora Janez Elikan, oz. sekre-tar OK ZKS Ljubljana-Šiška. »Danes lahko postavljamo vprašanje družbene in politične odgovornosti članov ZK, vendar moremo ugotoviti le to, da so poskušali razbiti staro klimo subjektivnih in konservativnih sil in da ji niso bili kos, ker je bilo preveliko neso-razmerje v primerjavi s progresivnimi silami. Tega tudi noben individualni poslovodni or-gan zadnjega časa ni mogel več spremeniti.«
Ob koncu razprave so delegati sprejeli odlok o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO »Megrad«, TOZD »Gradbena operati-v«w in TOZD »Družbeni standard«, v katerih se odstavijo individualni poslovodni organi in se imenuje začasni kolegijski poslovodni organ, istočasno pa se omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev, ki jih uresničujejo po delegatih v delavskih sve-tih s tem, da je obseg teh omejitev v TOZD »Gradbena operativa« in TOZD »Družbeni standard« dosti širši, vendar pa v navede-nih TOZD opravlja dolžnosti začasni indi-vidualni poslovodni organ. Začasni ukrep družbenega varstva je izrečen za dobo enega leta, v kateri morajo biti vsi samoupravni akti usklajeni z Zakonom o združenem delu.
Ivo Osolnik