RAZVO RAZVOJ OBLASTI J OBL IN LOKALNE SAMOUPRAVE ASTI IN NA OBMOČJU OBČINE ZREČE LOKALNE SAMOUPR AVE NA OBMO ČJU OBČI NE ZRE ISBN 978-961-93995-7-6 ČE Cena: 25 eur Milko Mikola, Martin Mrzdovnik RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Izdajatelj in založnik: Občina Zreče, Cesta na Roglo 13 b, 3214 Zreče Odgovorna oseba založnika: mag. Boris Podvršnik, župan Uredniški odbor: Martin Mrzdovnik, Boris Podvršnik, Sandra Vidmar Korošec in Blaž Prapótnik Urednik: Blaž Prapótnik Na naslovnici: Katastrska občina Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 (Vir: ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) Oblikoval in tehnično uredil: Blaž Prapótnik Grafična produkcija in izvedba: Epigraf Jezikovni pregled: Urška Stani Naklada: 300 izvodov Leto izdaje: 2024 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 352(497.4Zreče)(091) MIKOLA, Milko Razvoj oblasti in lokalne samouprave na območju občine Zreče / Milko Mikola, Martin Mrzdovnik. - Zreče : Občina, 2024 ISBN 978-961-93995-7-6 COBISS.SI-ID 195325699 Milko Mikola, Martin Mrzdovnik RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE ZREČE, 2024 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Vsebina Boris Podvršnik • Temelj lokalnega razvoja predsTavlja uspešna občina ...................... 7 Milko Mikola • razvoj oblasTi in lokalne samouprave na območju občine zreče ...... 9 OBDOBJE OD SREDNJEGA VEKA DO SREDINE 19. STOLETJA ...................................................... 10 Oblastni organi, pod pristojnost katerih je območje sedanje Občine Zreče spadalo do marčne revolucije 1848 ............................................................................ 10 Deželsko sodišče gospoščine Konjice .............................................................................................. 10 Krajevno sodišče Konjice ................................................................................................................ 10 Naborna okrajna komisariata Zreče in Konjice ............................................................................... 11 Okrajni davčni urad Konjice ...........................................................................................................13 Okrožni urad Celje .........................................................................................................................13 OBDOBJE OD MARČNE REVOLUCIJE 1848 DO LETA 1918 ............................................................ 16 Vzpostavitev nove organizacije oblasti in lokalne samouprave ...................................................... 16 Ustanovitev krajevnih (političnih) občin leta 1849 ......................................................................... 16 Pristojnosti občin in njihovi organi oblasti ter lokalne samouprave ................................................ 17 Občinski odbor .............................................................................................................................. 17 Občinsko predstojništvo ................................................................................................................ 17 Župan ............................................................................................................................................. 17 OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA (1918–1941) ............................................................................. 18 OBDOBJE OKUPACIJE (1941–1945) ................................................................................................. 18 OBDOBJE PO LETU 1945 ................................................................................................................ 18 Krajevni ljudski odbori, ki so v obdobju 1945–1952 obstajali na območju sedanje občine ............... 18 Krajevni ljudski odbor Zreče (1945–1952) ........................................................................................ 19 Ponovna ustanovitev občine Zreče aprila 1952 .............................................................................. 23 Občinski ljudski odbor (ObLO) Zreče (1952–1955) .......................................................................... 23 Oblike neposrednega odločanja občanov ....................................................................................... 26 Ukinitev občine Zreče leta 1955 in vključitev njenega območja v veliko občino (komuno) Slovenske Konjice ................................................................... 29 Krajevni urad Zreče ....................................................................................................................... 29 Krajevni odbori (1955–1964) .......................................................................................................... 29 Krajevne skupnosti ....................................................................................................................... 30 SEDANJA OBČINA ZREČE ............................................................................................................ 30 Pobude za ustanovitev občine Zreče iz konca osemdesetih let ...................................................... 30 Ustanovitev sedanje Občine Zreče leta 1994 in organizacija oblasti .............................................. 31 Organi občinske oblasti in lokalne samouprave ............................................................................. 32 Občinski svet ................................................................................................................................ 32 Drugi organi .................................................................................................................................. 32 Oblike neposrednega odločanja občanov ....................................................................................... 37 Krajevne skupnosti ........................................................................................................................ 37 Sodišča, ki so po letu 1945 izvajala sodstvo na območju sedanje Občine Zreče ............................. 38 priloge dokumentov ................................................................................................................... 39 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Martin Mrzdovnik • Župani in časTni občani občin zreče, skomarje, sv. kunigunda, padeški vrh in sTranice od leTa 1850 do leTa 2026 ...... 77 Do sedaj znani župani Občine Zreče 1850–2026 ............................................................................ 78 Franc Rušnik ................................................................................................................................. 79 Valentin Rušnik ............................................................................................................................. 80 Gustav Wukošek ............................................................................................................................ 83 Peter Dobnik ................................................................................................................................. 85 Janez Orož - Mihelak ..................................................................................................................... 88 Josip Winter .................................................................................................................................. 89 Martin Kračun starejši .................................................................................................................. 93 Martin (Davorin) Kračun mlajši .................................................................................................... 95 Jurij Orož - Mihelak ....................................................................................................................... 97 Ivan Verčnik, po domače Kekl ....................................................................................................... 98 O županih v času 2. svetovne vojne .............................................................................................. 100 Nina Pokorn – predsednica Občinskega ljudskega odbora Zreče 1952–1955 .................................. 100 Župani po letu 1994 ...................................................................................................................... 103 Jože Košir ..................................................................................................................................... 103 Boris Podvršnik ............................................................................................................................ 105 SEZNAM ŽUPANOV OBČIN ZREČE, STRANICE, SKOMARJE, PADEŠKI VRH, SV. KUNIGUNDA ............................................................................. 107 ČASTNI OBČANI OBČINE ZREČE V OBDOBJIH 1850–1941 in 1994–2026 ..................................... 108 Ludvik Tribnik – častni občan od leta 1903 .................................................................................. 108 Amalija Tribnik, poročena Mravljak – častna občanka od leta 1926 ............................................. 110 Matija Karba – častni občan od leta 1917 ...................................................................................... 111 Mihael Lamut (leto izročitve listine o častnem občanu ni znano) ................................................ 113 Franc Videčnik – častni občan od leta 1908 .................................................................................. 114 Janez Rožen (leto izročitve listine o častnem občanu ni znano) .................................................. 115 Franc Marčič – častni občan od leta 1937 ..................................................................................... 116 Maksimilijan Brečko – častni občan od leta 2012 .......................................................................... 117 Mirko Klemen – častni občan leta 2013, posthumno ..................................................................... 117 Janez Špes – častni občan od leta 1998 ......................................................................................... 118 Marjan Osole – častni občan od leta 1998 ..................................................................................... 119 Štefan Nemeš – častni občan od leta 1998 ..................................................................................... 120 Bojan Leskovar – častni občan od leta 2011 .................................................................................. 120 Prazniki in simboli Občine Zreče ................................................................................................. 121 Sedanji simboli občine ................................................................................................................. 121 KRAJEVNE SKUPNOSTI IN NJIH PREDSEDNIKI V ČASU OD 1964 DO 2026 ............................... 122 ŽUPANI IN SESTAVA OBČINSKIH SVETOV OBČINE ZREČE OD LETA 1994 DO 2026 .................. 125 ŽUPANI NEKDANJIH OBČIN SKOMARJE, PADEŠKI VRH, SV. KUNIGUNDA IN STRANICE ........ 131 SKLEPNE MISLI ........................................................................................................................... 140 viri in literatura ........................................................................................................................ 141 seznam fotografij in dokumentov ............................................................................................. 142 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Katastrski plan občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče 6 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Temelj lokalnega razvoja predsTavlja uspešna občina Lokalni družbeni in ekonomski razvoj temelji na alizmu so bile zahteve za lastno občino zavrnjene. Leta uspešnem gospodarstvu ter na uspešnem negospodar- 1994 smo dobili vnovično priložnost, ki smo jo s prepričlji- stvu. Prav občine pa so tiste, ki negospodarske dejavnosti vo referendumsko odločitvijo na Zreškem končno izkori- usmerjajo in jih med seboj povezujejo. stili. S tem strateškim zgodovinskim izzivom smo nase Občine so nastale kot rezultat konkretnih ljudskih prevzeli tudi precejšnjo odgovornost. Sami smo začeli potreb, saj so si prebivalci določenega zaokroženega kovati svoj vsakdan in svojo prihodnost. Stopili smo na območja želeli zagotavljati svoje interese. Revolucionarna samostojno pot, ki je temeljila na realnih potrebah, željah, vrenja v devetnajstem stoletju so z decentralizacijo dosežkih in pričakovanjih. Dosegli smo potrebne kritične pomagala vzpostaviti lokalne samouprave, kar je omo- mase na vseh področjih in ʹplebiscitarnoʹ stopnjo lokalne gočilo lokalno upravljanje. Ljudje so dobili demokracijo pripadnosti, kar je temeljni motiv za pripravo učinkovi- z ustanavljanjem avtonomnih občin.1 Za potrebe izva- tega lokalnega političnega in upravnega javnega servisa. janja državne oblasti je upravljanje izvedeno s členitvi- V vseh dosedanjih devetindvajsetih letih delova- jo (dekoncentracijo) oziroma z vzpostavljanjem novih nja nove Občine Zreče nam je uspelo realizirati številne sodnih in upravnih organov. razvojne pridobitve na vseh sektorskih področjih. Skupaj Avtorji so v tem delu raziskali in pojasnili zgodovin- z državnimi operaterji javnih služb, državo in EU smo v ske vidike samouprave, predvsem pa so se osredotočili tem obdobju investirali več kot 102 milijona evrov, kar na lokalne in krajevne vidike. Posebno zgodovinsko vre- je bistveno obogatilo kvaliteto življenja, bivanja in dela dnost delu daje predstavitev najpomembnejših akterjev v vseh naseljih, krajevnih skupnostih in javnih dejavno- sistema, kar daje publikaciji skupaj s številnimi fotografi- stih. Še posebej smo ponosni na skupni razvoj turizma, jami izjemno (dokumentarno) slikovitost. Avtorjem se za saj smo prepoznani po kvalitetni ponudbi in poročanju prispevke iskreno zahvaljujemo. turistov o atraktivnih doživetjih. Vse to nam nudi dobre Ko govorimo o zreški občini, radi pozabljamo, da naš obete tudi za prihodnost. zgodovinski razvoj ne temelji samo na današnji Občini O tej odločitvi lahko tako utemeljeno govorimo kot o Zreče. Gre za rezultat razvoja naših prejšnjih občin in enem izmed naših najpomembnejših zgodovinskih mej- rezultat dela demokratično izvoljenih predstavnikov. nikov oziroma dosežkov. Tako je bilo vse od leta 1850 do okupacije leta 1941, kar V zgodovinskih procesih razvijanja naših krajevnih pomeni več kot 90 let. V vmesnem obdobju v prejšnji skupnosti, občin in celotnega sistema lokalne samou- državi so za nekaj let ponovno ustanovili manjše občine prave so sodelovale številne politične skupine in števil- in kasneje večje (dvoživke) komune, v katerih so vmesno ni odborniki, svetniki, župani, častni občani, dobitniki vrzel zapolnili z ustanavljanjem krajevnih skupnosti. Te občinskih priznanj, predstavniki gospodarstva, nego- so se v praksi, ko so bile inspirirane z gospodarstvom spodarskih dejavnosti in civilne družbe, turizma, kme- in samoprispevkom, pokazale kot dober nadomestek. tijstva, gozdarstva in javnih služb. Vsi so trajno odtisnili Seveda pa načrtnega koordiniranja, odločanja, upravlja- svoj pečat v razvojnih dosežkih naše občine. Veliko jih je nja in financiranja v lastni občini niso mogle popolnoma omenjenih, še več pa je ostalo neomenjenih. In vsem njim nadomestiti. v zahvalo in priznanje posvečamo to publikacijo, ki pred- Delo je nastalo, ko praznujemo trideseto obletnico stavlja pomemben korak pri osvetljevanju zgodovine. referendumske odločitve naših volivk in volivcev, ki so Pozabi časa je iztrgano vedenje o vzpostavljanju in delo- se odločili za vnovično ustanovitev Občine Zreče. Prve vanju lokalne oblasti na Zreškem. Delo pa hkrati predsta- zahteve za ustanovitev občine, ki bi približala odločanje vlja strokovni izziv za morebitne naslednje raziskovalce. našim ljudem, so nastale že sredi druge polovice osem- desetih let. Do takrat smo na Zreškem v nekaj desetletjih dosegli korenito družbeno in gospodarsko rast. A v soci- mag. Boris Podvršnik, župan Občine Zreče 1 Pokrajine kot druga pomembna regionalna raven lokalne samouprave žal pri nas (zaradi pretiranih centralističnih teženj) še niso udejanjene. 7 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Katastrska občina Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) 8 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE dr. Milko Mikola razvoj oblasTi in lokalne samouprave na območju občine zreče 9 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE razvoj oblasti in lokalne samouprave na območju občine zreče OBDOBJE OD SREDNJEGA VEKA DO SREDINE 19. STOLETJA Oblastni organi, pod pristojnost Deželsko sodišče gospoščine Konjice katerih je območje sedanje Občine Zreče spadalo do Najstarejše oblastne organe na nižjem nivoju so marčne revolucije 1848 predstavljala deželska sodišča ( landgerichte), ki so bila ustanovljena že v visokem srednjem veku in so imela natančno določena območja. Bila so pristojna za izvaja- Do marčne revolucije 1848 se je v avstrijskih deželah nje kazenskega sodstva nad podložniki in drugimi pri- na nižjem nivoju obdržala organizacija oblasti, kakršna padniki nižjih slojev. Za območje sedanje Občine Zreče je bila vzpostavljena že v srednjem veku in konec 18. je bilo pristojno Deželsko sodišče gospoščine Konjice stoletja. Temeljila je na zemljiških gospostvih, ki jim je ( landgericht gonobitz). V njegovo pristojnost je spadalo deželni knez podelil pristojnost izvajanja oblasti, ker na obravnavanje težjih kaznivih dejanj, kot so: organizira- nižji stopnji ni imel svojih uradov. nje upora zoper gosposko, uboj, umor, telesne poškodbe, delikt zoper spolno moralo, zakonsko zvezo in rodbino, V tem obdobju so bili za območje sedanje Občine rop, velika tatvina, ponarejanje listin in uteži, požig, Zreče pristojni naslednji oblastni organi: kriva prisega, od 16. stoletja dalje pa tudi čarovništvo. Za • Deželsko sodišče gospoščine Konjice, najtežja kazniva dejanja je smelo izrekati smrtno kazen. • Krajevno sodišče Konjice, Ker so območja deželskih sodišč predstavljala hkrati tudi • Naborna okrajna komisariata Zreče in Konjice, najnižje upravne enote, je Deželsko sodišče gospoščine • Okrajni davčni urad Konjice, Konjice na svojem območju poleg kazenskega sodstva • Okrožni urad Celje. izvajalo tudi vojaško-mobilizacijsko oblast in izvrševanje policije.1 Krajevno sodišče Konjice Konec 18. stoletja so bila v avstrijskih deželah za nižje sloje prebivalstva ustanovljena še tako imenovana krajevna sodišča ( ortsgerichte), ki so prav tako obstajala pri posameznih zemljiških gospoščinah. Ukvarjala so se s civilnopravnimi zadevami, kot so: vodenje zapuščin- skih zadev po umrlem, urejanje skrbništva mladoletnim osebam, cenitve premoženja, vodenje zemljiške knjige, vodenje pravd in poravnav. V njihovi pristojnosti je bilo tudi obravnavanje lažjih kaznivih dejanj, ki so jih storili podložniki in drugi pripadniki nižjih slojev. Za območje sedanje Občine Zreče je bilo pristojno Krajevno sodišče gospoščine Konjice ( ortsgericht gonobitz). 1 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica v Ljubljani, 1996, str. 211. 10 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 1 Skica območja Deželskega sodišča gospoščine Konjice in sosednjih deželskih sodišč (Vir: Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtbeschreibungen. Als Quel en zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, Graz 1914). Naborna okrajna komisariata Po letu 1785 so naborni okrajni komisariati začeli pre- Zreče in Konjice vzemati še nekatere druge naloge, kot denimo skrb za statistiko, ceste, javno varnost, izdelavo katastra, šolstvo itd., s čimer so se naborni okraji razvili v upravne okraje. Z upravnimi reformami Marije Terezije (1740–1780) Območje sedanje Občine Zreče je od leta 1781 so bili na nižji stopnji konec sedemdesetih let 18. stole-do leta 1786 spadalo v okvir nabornega okraja Zreče tja ustanovljeni naborni okraji ( Werbbezirke) z naborni- ( Werbbezirk rötschach) z Nabornim komisariatom Zreče mi okrajnimi komisariati ( Werbbezirkskomissariaten).2 ( Werbbezirkskomissariat rötschach).3 Naborni komisariati so imeli nalogo, da so izvajali nabor Ko je bil leta 1786 Naborni komisariat Zreče ukinjen, novincev za vojaško enoto, ki se je dopolnjevala na njiho- je območje sedanje Občine Zreče prešlo pod Naborni vem območju. Na Štajerskem so naborni okraji obsegali okrajni komisariat Konjice ( Werbbezirkskomissariat območja predjožefinskih velikih far. gonobitz). 2 Jože Žontar, Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 3 Prav tam. 1849, Zgodovinski časopis, leto 1980, letnik 34, številka 1–2, str. 148. 11 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 2 Skica katastrske občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) 12 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 3 Katastrski plan občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) Okrajni davčni urad Konjice Okrožni urad Celje V osemdesetih letih 18. stoletja so bili v avstrijskih Okrožni urad Celje ( kreisamt cilli) je bil ustanovljen deželah ustanovljeni tudi davčni okraji z okrajnimi davč- leta 1748 in je predstavljal vmesno stopnjo med deželnimi nimi uradi, ki so bili pristojni za odmerjanje in pobiranje in nižjimi oblastnimi organi. Obstajal je do leta 1849, ko davkov. Davčni okraji so običajno obsegali isto območje je bil ukinjen in je celotno območje slovenske Štajerske kot naborni okraji. Območje sedanje občine Zreče je spa-prešlo pod pristojnost okrožnega urada maribor. dalo pod pristojnost Okrajnega davčnega urada Konjice ( bezirkssteueramt gonobitz). Zaradi odmerjanja zemlji- škega davka, ki ga je bil dolžan plačevati vsak zemlji- ški posestnik, so bile leta 1784 v okviru davčnih okrajev ustanovljene davčne občine. Ker so te postale podlaga za izdelavo Franciscejskega katastra, so jih začeli imenovati katastrske občine. Na območju sedanje občine Zreče so bile ustanovljene naslednje davčne oziroma katastrske občine: Zgornje Zreče, Loška Gora, Padeški Vrh, Radana vas, Resnik, Skomarje, Stranice, Sv. Kunigunda in Sveti Križ. 13 Dokument št. 4a Opis meja katastrske občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach), 1824 (ZAC, SI_ZAC_A.132, Okrožni urad Celje, škatla 66, arhivska enota 424/c) 14 Dokument št. 4b Opis meja katastrske občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach), 1824 (ZAC, SI_ZAC_A.132, Okrožni urad Celje, škatla 66, arhivska enota 424/c) 15 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE OBDOBJE OD MARČNE REVOLUCIJE 1848 DO LETA 1918 Vzpostavitev nove organizacije Ustanovitev krajevnih (političnih) oblasti in lokalne samouprave občin leta 1849 Po marčni revoluciji leta 1848 je bila v avstrijskih Eno največjih in trajnih pridobitev marčne revoluci- deželah dotedanja organizacija oblasti na nižji stopnji je leta 1848 je predstavljala ustanovitev krajevnih oziro- v celoti odpravljena in leta 1849 vzpostavljena povsem ma političnih občin, s čimer se je v habsburški monarhiji nova, s čimer so zemljiška gospostva izgubila vse obla- uveljavilo vodilo: »Svobodna občina je temelj svobodne stne funkcije. Namesto prejšnjih majhnih nabornih okra- države!«. Ustanovljene so bile na podlagi Provizoričnega jev z nabornimi okrajnimi komisariati so bili leta 1849 zakona o občinah z dne 17. marca 1849.4 ustanovljeni novi večji upravni okraji z okrajnimi glavar-Na območju sedanje Občine Zreče so bile ustanovlje- stvi. Med novimi upravnimi okraji je bil ustanovljen tudi ne naslednje krajevne (politične) občine (dalje: občine):5 upravni okraj celje z okrajnim glavarstvom celje. Ker je • občina Zreče (Rötschach), bila leta 1849 tudi na nižji stopnji uvedena ločitev sodne • občina Sv. Kunigunda, in upravne oblasti, je bil upravni okraj Celje razdeljen na • občina Padeški Vrh (Padeschberg), sodne okraje z okrajnimi sodišči. Takrat je bilo za obmo- • občina Skomarje, čje sodnega okraja Konjice ustanovljeno okrajno sodišče • občina Stranice. konjice (bezirksgericht gonobitz), pod pristojnost katerega je spadalo tudi območje sedanje Občine Zreče. Kot Navedene občine so teritorialno obsegale naslednje drugostopenjsko sodišče je bilo leta 1849 ustanovljeno katastrske občine in njim pripadajoča naselja:6 deželno sodišče celje, ki se je leta 1854 preimenovalo v okrožno sodišče celje. Krajevne Katastrske Njim pripadajoča (politične) občine naselja Ko je bilo leta 1854 Okrajno glavarstvo Celje ukinjeno, občine so ukinili tudi vsa okrajna sodišča na njegovem obmo- Zreče Zgornje Zreče Zgornje Zreče, čju, torej tudi Okrajno sodišče Konjice. Za območja prej- Spodnje Zreče, šnjih sodnih okrajev so ustanovili okrajne urade, ki so na Dobrova nižji stopnji združevali tako upravno kot sodno oblast. Za območje prejšnjega sodnega okraja Konjice je bil tedaj Loška Gora Loška Gora, ustanovljen okrajni urad konjice, ki je obstajal do leta Boharina 1868, ko je bil ukinjen, njegovo območje pa je prešlo pod Radana vas Radana vas, takrat obnovljeno Okrajno glavarstvo Celje. Po ukinitvi Gračič Okrajnega urada Konjice je bilo leta 1868 ponovno usta- Sv. Kunigunda Sv. Kunigunda Sv. Kunigunda, novljeno okrajno sodišče konjice. Leta 1903 je bil iz uprav-Koroška vas, nega okraja Celje izločen sodni okraj Konjice in je bilo za Bezovje nad Zrečami njegovo območje ustanovljeno okrajno glavarstvo konjice (bezirkshauptmannschaft gonobitz). Kot najnižje uprav-Padeški Vrh Padeški Vrh Padeški Vrh, ne enote so bile leta 1849 ustanovljene krajevne (politič- Planina ne) občine (dalje: občine) z občinskimi zastopi kot organi Resnik Resnik oblasti in lokalne samouprave. Skomarje Skomarje Skomarje V tem obdobju se je uveljavila tudi lokalna samou- Hudinja Hudinja prava, in sicer v okviru krajevnih (političnih) občin in Stranice Stranice Stranice sodnih okrajev. V krajevnih (političnih) občinah so orga-Sv. Križ Sv. Križ ne oblasti in lokalne samouprave predstavljali občinski zastopi, v sodnih okrajih pa okrajni zastopi. Medtem ko bili občinski zastopi uvedeni že leta 1849, so bili okrajni zastopi uvedeni šele leta 1866. Tedaj je bil ustanovljen tudi okrajni zastop konjice. Po sprejetju novega šolskega zakona leta 1869 so bili kot organi lokalne samouprave na nivoju sodnih okrajev ustanovljeni okrajni šolski sveti, na nivoju krajevnih (političnih) občin pa krajevni šolski sveti. Za sodni okraj Konjice je bil ustanovljen okrajni šol-4 Reichs Gesetz Blatt, 170/1849. ski svet konjice, kateremu so bili podrejeni krajevni šolski 5 Občni deželni zakonik in vladni list Štajerske kronovine od leta 1850. sveti občin na njegovem območju. 6 Prav tam. 16 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Pristojnosti občin in njihovi organi Občinsko predstojništvo oblasti ter lokalne samouprave Občinsko predstojništvo je predstavljalo županov Ker so občine predstavljale obliko lokalne samoupra- posvetovalni organ. Štelo je dva člana, ki sta bila izvolje- ve in najnižjo stopnjo državne oblasti, so poleg nalog iz na hkrati z občinskimi odborniki in njihovimi namestni- lastnega delokroga izvajale tudi naloge iz prenesenega ki za obdobje treh let. delokroga, ki jih je nanje prenesla država. V njihov last- ni delokrog je spadalo upravljanje občinskega premožen- ja, skrb za varnost občanov in lastnine, skrb za občinske Župan ceste in pota, skrb za občinske reveže, živilski nadzor, zdravstvena policija itd., v preneseni delokrog pa so spa- Župan je občino predstavljal in zastopal. Tudi on je dale tiste naloge, ki jim jih je z zakonom naložila država. bil izvoljen za obdobje treh let na istih volitvah, kot so Za izvajanje pristojnosti, ki jih je nanje prenesla država, bili izvoljeni občinski odborniki in člani občinskega so bile občine odgovorne okrajnim glavarstvom, za izva- predstojništva. Poleg tega, da je predstavljal in zastopal janje pristojnosti iz lastnega delokroga pa okrajnim zasto-občino, je skliceval in vodil seje občinskega odbora ter bil pom. Organ oblasti in lokalne samouprave v občini je bil zadolžen za izvrševanje njegovih sklepov. V večini pode- občinski zastop, ki so ga sestavljali: občinski odbor, občin- želskih občin so župani uradovali kar na svojem domu, sko predstojništvo in župan. pri opravljanju administrativnih poslov pa so jim bili v pomoč občinski pisarji. Pogosto je več občin imelo enega skupnega pisarja. Občinski odbor * * * Občinski odbor so tvorili odborniki in njihovi name- stniki, ki so bili izvoljeni za obdobje treh let. Volilna pra- Na območju Okrajnega glavarstva Celje so bile prve vica je bila omejena z volilnim cenzusom, kar pomeni, volitve v občinske zastope avgusta 1850. Okrajno glavar- da so jo imeli samo tisti, ki so plačevali direktne davke stvo Celje je tedaj izdalo posebno publikacijo, v kateri so od nepremičnin, obrti in dohodkov. Volilni upravičen- navedeni vsi, ki so bili izvoljeni v občinske zastope občin ci v občini so se glede na višino direktnih davkov, ki so na njegovem območju.8 To pomeni, da so v njej navede- jih plačevali, delili v tri volilne razrede. Vsi trije volilni ni tudi tisti, ki so bili izvoljeni v občinske zastope občin razredi so imeli isto davčno vsoto in so volili enako šte- Zreče, Sv. Kunigunda, Padeški Vrh, Skomarje in Stranice vilo odbornikov. Volilne razrede so dobili tako, da so ter v vseh ostalih občinah sodnega okraja Konjice. vse volilne upravičence v občini razvrstili glede na veli- Seznam vseh avgusta 1850 izvoljenih občinskih zastopov kost plačanega davka in celotno vsoto nato razdelili na v sodnem okraju Konjice bo bralec našel med prilogami tri enake dele. Volivci, ki so skupaj dosegli prvo tretjino dokumentov. vsote vseh plačanih davkov, so tvorili prvi volilni razred, volivci, ki so skupaj dosegli drugo tretjino vsote vseh pla- čanih davkov, so tvorili drugi volilni razred, volivci, ki so skupaj dosegli tretjo tretjino vsote vseh plačanih davkov, pa so tvorili tretji volilni razred. Takšen volilni sistem se je ohranil do leta 1907, ko so bili z volilno reformo volilni razredi odpravljeni. Občinski odbor je svoje delo opravljal na sejah, ki jih je skliceval in vodil župan. Iz župnijske kronike zreške fare zvemo, da so seje Občinskega odbora Zreče potekale v »občinski hiši«, kar pomeni, da je občina Zreče imela svoj sedež v lastni zgradbi.7 8 Verzeichniss der in den neu constituirten Ortsgemeinden der k. k. Bezirkshauptamannschaft Cilli in August 1850 gewälten Bůrgermeister, Gemeinde – Räthe, Ausschuss – und Ersatzmänner. Publikacijo hrani Osrednja knjižnica Celje v posebnih zbirka pod 7 Arhiv Župnijskega urada Zreče, Župnijska kronika. oznako R 294. 17 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA (1918–1941) Opisana organizacija oblasti in lokalne samoupra- Niso pa nemške okupacijske oblasti ukinile občin, ki ve se je ohranila tudi po razpadu habsburške monarhije so se ohranile vse do maja 1945, le da so njihova sloven- leta 1918. Območje sedanje Občine Zreče je tudi v obdo- ska imena zamenjali z nemškimi. Tako so občino Zreče bju med obema vojnama spadalo k okraju (srezu) Konjice, aprila 1941 preimenovali v gemeinde retschach, septem- le da se je okrajno glavarstvo konjice preimenovalo v bra 1941 pa v gemeinde hohlenstein. Sredi aprila 1941 so sresko glavarstvo konjice, to pa leta 1922 v sresko načel-nemške okupacijske oblasti razpustile občinske odbo- stvo konjice. Najnižje upravne enote so še naprej pred-re vseh občin na Spodnjem Štajerskem, kar pomeni, da stavljale občine z občinskimi zastopi kot organi oblasti in je bil takrat razpuščen tudi občinski odbor Zreče. Ker do lokalne samouprave. Do tridesetih let 20. stoletja je obmo- konca vojne volitve občinskih odbornikov niso bile izve- čje sedanje Občine Zreče ostalo razdeljeno med občine dene, med okupacijo občinska samouprava v občini Zreče Zreče, Sv. Kunigunda, Padeški Vrh, Skomarje in Stranice. ni obstajala v tistem pomenu, kot je pred vojno. O vseh Ko je bil 14. marca 1933 sprejet Zakon o občinah,9 ki je zadevah v občini je odločal njen župan, ki ni bil izvo-določal, da mora vsaka občina (razen v izjemnih prime- ljen, ampak ga je postavil deželni svetnik za Podeželsko rih) imeti vsaj 3.000 prebivalcev, so se občine Zreče, Sv. okrožje Maribor, kateremu je bil tudi podrejen. Kunigunda in Padeški Vrh združile v novo občino Zreče, Nemški okupator je aprila 1941 na Spodnjem občina Skomarje (brez posestva dr. Arturja Pergerja) je Štajerskem ukinil vsa sodišča, vendar je svojo orga- bila priključena k občini Vitanje, občina Stranice pa je nizacijo sodstva dokončno vzpostavil šele 26. marca bila priključena k občini Slovenske Konjice.10 1943, ko je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko izdal Poleg samouprave v okviru občin se je po letu 1918 Odredbo o nadaljnji izgradnji organizacije sodišč in še nekaj časa ohranila tudi samouprava v okviru sodnih sodstva na Spodnjem Štajerskem ( verordnung über okrajev, ki so jo predstavljali okrajni zastopi. Ti so bili den weiteren ausbau der gerichtsorganisation und der ukinjeni leta 1929 po uvedbi šestojanuarske diktature rechtspflege in der untersteiermark).11 S to uredbo je bilo kralja Aleksandra Karađorđevića. Tedaj je bil ukinjen tudi na Spodnjem Štajerskem ustanovljenih 10 sodišč. Eno Okrajni zastop Konjice. izmed njih je bilo Sodišče v Slovenski Bistrici ( gericht in Tudi na področju sodstva po razpadu habsbur-Windischfeistritz). To sodišče je v Konjicah imelo svojo ške monarhije leta 1918 ni prišlo do večjih sprememb. podružnico ( zweigstelle gonobitz), ki je bila krajevno Obravnavano območje je še naprej spadalo pod pristoj-pristojna za območje predvojnega Okrajnega sodišča nost okrožnega sodišča v celju in okrajnega sodišče v Konjice, pod katerega je spadalo tudi območje okupacij-konjicah, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko sodišče ske občine Zreče. v konjicah. OBDOBJE OKUPACIJE (1941–1945) OBDOBJE PO LETU 1945 Po nemški zasedbi slovenske Štajerske aprila 1941 je Krajevni ljudski odbori, ki so v obdobju območje sedanje Občine Zreče upravno spadalo v okvir 1945–1952 obstajali na območju sedanje Spodnje Štajerske (Untersteiermark), ki ji je načeloval šef civilne uprave dr. Siegfried Uiberreither. Nemške oku- Občine Zreče pacijske oblasti so nekaj mesecev še ohranile dotedanjo upravno ureditev, le da so v okrajih (srezih) odstranile Tako kot vse občine na območju Ljudske republike sreska načelstva s sreskimi načelniki in jih zamenjale s Slovenije je bila maja 1945 ukinjena tudi občina Zreče, saj svojimi komisarji. Ko so 1. julija 1941 okraje (sreze) uki-nova upravna ureditev občin ni več poznala. Po Odloku nili, so ukinili tudi okraj (srez) Konjice s Sreskim načels- predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta tvom Konjice. Spodnjo Štajersko so upravno razdelili na (SNOS) o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodno- podeželska okrožja (landkreis), ki so jim načelovali dežel-osvobodilnih odborih, ki je bil objavljen 21. maja 1944,12 ni svetniki (landrat). Območje nekdanjega okraja Konjice so najnižje upravne enote predstavljali kraji. Območje je prešlo v okvir podeželskega okrožja maribor (landkreis sedanje Občine Zreče je bilo maja 1945 upravno razdelje- marburg). no med naslednje kraje:13 11 Verordnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der 9 Službeni list Kraljeve banske uprave Dravske banovine, št. 35/1933. Untersteirmark, Nr. 10/1943. 10 Občine Dravske banovine v letih 1933–1937. Pregled izprememb, 12 Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, št. 2/1944. izvršenih s komasacijo občin v letih 1933–1937, izdala in založila 13 Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, Uradni list Županska zveza v Ljubljani, 1937, str. 14. Ljudske republike Slovenije, št. 62/1946. 18 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE • kraj Zreče, območjih krajev oblast začasno prevzeli krajevni odbo- • kraj Loška Gora, ri osvobodilne fronte (ko oF). V zgoraj navedenih krajih • kraj Skomarje, so do izvolitve krajevnih narodnoosvobodilnih odborov • kraj Sv. Kunigunda, oblast izvajali naslednji krajevni odbori OF: • kraj Stranice. - KO OF Zreče, - KO OF Loška Gora, Razen kraja Stranice, ki je spadal pod okraj Celje - - KO OF Skomarje, okolica, so vsi ostali kraji do leta 1948 spadali pod okraj - KO OF Sv. Kunigunda, konjice, od leta 1848 pa k novoustanovljenemu okraju - KO OF Stranice. Poljčane. Območja navedenih krajev so obsegala nasle- Krajevni odbori OF so funkcijo oblasti opravljali do dnje katastrske občine in njim pripadajoča naselja:14 septembra 1945, ko so oblast predali izvoljenim krajevnim narodnoosvobodilnim odborom (knoo). Po predaji oblas- Kraj Zreče ti so krajevni odbori OF ohranili samo še politične fun- kcije. Krajevni narodnoosvobodilni odbori so se oktobra Katastrska občina Pripadajoča naselja 1945 preimenovali v krajevne narodne odbore (kno), ti pa Radana vas Gračič, Radana vas januarja 1946 v krajevne ljudske odbore (klo). Zreče Dobrova, Spodnje Zreče, Zgornje Zreče KLO je predstavljal najnižji organ tako imenovane ljudske oblasti. Sestavljali so ga odborniki, ki so bili izvol- Kraj Loška Gora jeni za obdobje dveh let. Vsak KLO je imel svoj izvršil-Loška Gora Boharina, Loška Gora ni organ – izvršilni odbor klo, več svetov državljanov in Padeški Vrh /del/ Padeški Vrh komisij. Svete državljanov je KLO ustanovil za področje komunale, zdravstva in sociale. Seje krajevnega ljudske-Resnik Resnik ga odbora je vodil njegov predsednik, ki je bil hkrati tudi Kraj Skomarje predsednik njegovega izvršilnega odbora. Za opravljanje Hudinja Hudinja administrativnih poslov je vsak KLO imel svojega tajnika. Skomarje /del/ Skomarje /del/ V nadaljevanju se bomo omejili samo na Krajevni Kraj Sv. Kunigunda ljudski odbor Zreče. Padeški Vrh /del/ Planina Sv. Kunigunda Bezovje, Koroška vas, Krajevni ljudski odbor Zreče Sv. Kunigunda (1945–1952) Kraj Stranice Križevec Križevec Ob preobratu maja 1945 je na območju kraja Zreče Preloge /del/ Bukovlje oblast začasno prevzel tamkajšnji krajevni odbor Osvobodilne fronte (krajevni odbor oF zreče) in jo Stranice Stranice opravljal do septembra 1945, ko jo je predal izvoljene- mu krajevnemu narodnoosvobodilnemu odboru (knoo) Takšna upravna razdelitev območja sedanje Občine zreče, ki so ga sestavljali: 16 Zreče je ostala do sprejetja novega Zakona o upravni raz- Predsednik: Ivan Detiček delitvi Ljudske republike Slovenije, 17. februarja 1948,15 s Tajnik: Franc Dečman katerim je bil ukinjen kraj Skomarje. Naselje Hudinja in Odborniki: Rudolf Oplotnik, Ignac Matavž, del naselja Skomarje sta bila priključena h kraju Vitanje, Alojz Očko, Matilda Marinšek, del naselja Skomarje pa h kraju Loška Gora. Jožef Kos, Karl Vinter, Davorin Kračun in Erna Orač Vsak kraj je kot najnižja upravna enota imel svoj Vsak izmed njih je načeloval določenemu odseku, izvoljeni organ oblasti. Po že omenjenem Odloku pred- in sicer:17 sedstva SNOS o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih • Jožef Kos – odseku za narodno imovino in stano- narodnoosvobodilnih odborih z dne 21. maja 1944 bi vanjske zadeve, morali ob preobratu maja 1945 oblast na območjih kra- • Ignac Matavž – odseku za socialno skrbstvo ter jev prevzeti krajevni narodnoosvobodilni odbori (knoo), za promet in obnovo, kar pa na Štajerskem ni bilo mogoče, ker ti do takrat še • Alojz Očko – odseku za kmetijstvo in gozdarstvo, niso bili izvoljeni. Iz tega razloga so na Štajerskem na • Rudolf Oplotnik – odseku za obrt in industrijo, 14 Prav tam. 16 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO Zreče, zapisnik 15 Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, Uradni list seje KNOO Zreče z dne 18. 10. 1945. Ljudske republike Slovenije, št. 9/1948. 17 Prav tam. 19 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE • Erna Orač – odseku za zdravstvo, prosveto in Na svoji prvi seji so odborniki izvolili izvršilni odbor Rdeči križ, KLO Zreče: • Karl Vinter – odseku za trgovino in preskrbo, • Franc Dečman – odseku za finance, Predsednica: Nina Pokorn • Davorin Kračun – odseku za vojaške zadeve. Tajnik: Adi Marčič Matilda Marinšek je bila zadolžena za AFŽ, ZLM Člani: Anton Podvršniki, poverjenik in propagando. za komunalo Robert Jedlovčnik, poverjenik za Krajevni narodnoosvobodilni odbor (KNOO) Zreče finance se je oktobra 1945 preimenoval v krajevni narodni odbor Jože Gorenjak, poverjenik za (kno) zreče, ta pa januarja 1946 v krajevni ljudski odbor delovno silo (klo) zreče. Njegovi odborniki so bili izvoljeni za obdob-Dušan Medved, poverjenik za je dveh let. Druge volitve odbornikov KLO Zreče so bile vojaške zadeve 30. novembra 1947, ko je odbornikom, ki so bili izvol- Franc Černec in Karl Jančič, jeni avgusta 1945, potekel dveletni mandat. Iz zapisni- poverjenika za kmetijstvo ka seje novoizvoljenega KLO Zreče z dne 20. decembra Miha Založnik, poverjenik za 1947 lahko ugotovimo, da so bili vanj izvoljeni:18 Anton gozdarstvo Podvršnik, Ivan Detiček, Alojz Fijavž, Jože Kos, Anton Kotnik, Matilda Marinšek, Alojz Očko, Erna Orač, Maks Pristojnosti krajevnih ljudskih odborov sta določala Padežnik, Jožef Vahter, Silvo Verdnik in Miha Založnik. splošna zakona o ljudskih odborov z dne 24. 5. 194621 in Novoizvoljeni KLO se je na prvo zasedanje zbral 12. z dne 6. 6. 1949.22 Krajevni ljudski odbor Zreče je pred- decembra 1947. Na njem so odborniki izmed sebe izvolili stavljal najnižji organ »ljudske oblasti«. Na svojih sejah, izvršni odbor klo zreče. Vanj so bili izvoljeni:19 ki jih je skliceval in vodil njegov predsednik, je obravnaval vsa vprašanja, pomembna za prebivalce njegove- Predsednik: Anton Podvršnik ga območja. Eno tistih področij, kateremu je KLO Zreče Podpredsednik: Ivan Detiček, poverjenik za prehrano posvečal veliko pozornosti, je bilo izvajanje elektrifika- Tajnik: Alojz Fijavž cije. Za njeno izvedbo je na seji 28. aprila 1947 sklenil, da Člani: Jožef Vahter, poverjenik pri Investicijski banki v Ljubljani najame kredit v višini za komunalne zadeve 150.000 dinarjev ter da se posojilo razdeli med interesen- Alojz Očko, poverjenik za te za napeljavo električnega toka, ki bi ga odplačevali dve kmetijstvo in gozdarstvo leti na štiri obroke.23 Ker je Investicijska banka v Ljubljani Anton Kotnik, poverjenik prošnjo za odobritev posojila zavrnila, je KLO sklenil, za prosveto da za posojilo zaprosi Okrajno hranilnico v Slovenskih Matilda Marinšek, poverjenica za Konjicah.24 socialno skrbstvo Ker je obdobje 1945–1952 predstavljalo obdobje t. i. Tretje in hkrati zadnje volitve odbornikov KLO Zreče demokratičnega centralizma, se v okviru kraja Zreče kot so potekale 11. decembra 1949. Novoizvoljeni KLO je štel najnižje upravne enote lokalna samouprava ni mogla 25 odbornikov. Tako kot o volitvah leta 1945 in 1947 tudi uveljaviti. KLO Zreče pri odločanju namreč ni bil avtono- o teh ni ohranjenih arhivskih dokumentov, iz katerih bi men, kot je bil predvojni Občinski odbor Zreče, saj je bil bilo natančno razvidno, kdo je bil izvoljen. Edina doku- do leta 1948 za svoje delo odgovoren Okrajnemu ljudske- menta, ki vsebujeta podatke o sestavi novoizvoljenega mu odboru Konjice, nato pa Okrajnemu ljudskemu odbo- KLO Zreče, sta zapisnika njegovih sej z dne 11. 4. 1950 ru Poljčane. Če bi omenjena okrajna ljudska odbora pri in z dne 30. 8. 1950. V njiju se med prisotnimi odborniki njegovem delu odkrila nepravilnosti, bi ga lahko celo raz- navajajo: Nina Pokorn, Anton Podvršnik, Dušan Medved, pustila. Poleg tega je pri odločanju imela odločilno vlogo Robert Jedlovčnik, Miha Založnik, Jožef Gorenjak, Karl krajevna partijska celica, kar je lepo razvidno iz Poročila Jančič, Franc Černec, Jožef Košir, Ivan Radajc, Franc o delu KLO Zreče za čas od leta 1949 do aprila 1952, ki ga Potočnik, Avgust Potnik, Ivan Galof, Mirko Mavhar, Alojz je podala njegova predsednica Nina Pokorn. V njem med Jakub, Matilda Marinšek, Alojz Cimerman, Slavko Pintar drugim navaja: in Jožef Orož.20 18 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO Zreče, 21 Uradni list FLRJ, št. 43/1946. zapisnik seje KNOO Zreče z dne 18. 10. 1945. 22 Uradni list FLRJ, št. 49/1949. 19 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO, 23 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO Zreče, zapisnik seje KLO Zreče z dne 12. 12. 1947. zapisnik seje KLO z dne 28. 4. 1947. 20 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO, 24 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO Zreče, zapisnik seje KLO Zreče z dne 11. 4. 1950. zapisnik seje KLO z dne 20. 5. 1947. 20 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 5a Poročilo o delu KLO Zreče od leta 1949 do leta 1952 (ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče) 21 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 5b Poročilo o delu KLO Zreče od leta 1949 do leta 1952 (ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče) 22 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE »Kakor veste , so se vse važne odločbe in sploh delo-Novoustanovljena občina Zreče je do leta 1954 spa- vanje klo-ja pretresale prvo v partijskem aktivu, nakar dala k okraju Celje - okolica, nato pa do njene ukinitve je Fronta (mišljena je Ljudska fronta, op. M. M.) na svo-leta 1955 k okraju Celje. Tako kot predvojna občina Zreče jih sestankih tolmačila članom ukrepe oblasti, tako da na je tudi nova občina Zreče izvajala naloge iz lastnega zborih volivcev praviloma ni bilo težkoč.« 25 delokroga in naloge iz prenesenega delokroga, ki ji jih je naložila država. Tako je ObLO Zreče kot njen organ oblas- Za obravnavanje vprašanj s področja gospodarstva ti in lokalne samouprave na svojih sejah obravnaval vsa in sociale ter zdravstva so odborniki KLO Zreče izvoli- tista vprašanja, ki so bila pomembna za občino, in spre- li g ospodarski svet in socialno-zdravstveni svet. Nekatera jemal odločitve. Na številnih področjih si je zastavil zelo pomembna vprašanja so polnoletni prebivalci z območja ambiciozne načrte, z realizacijo katerih je hotel doseči KLO Zreče obravnavali na zborih volivcev, ki so se vršili hitrejši razvoj občine. skupno za celotno območje KLO ali po vaseh. Kot organi lokalne samouprave v občini Zreče so bili Posebno pozornost je namenjal nadaljnji elektrifikaci- ustanovljeni vaški odbori, ki so jih izvolili polnoletni pre-ji posameznih naselij, do katerih elektrika še ni bila napel- bivalci ene ali več vasi. jana. To so bila predvsem oddaljena naselja na območju Januarja 1947 je bil za območja krajevnih ljudskih Pohorja. Vprašanje nadaljnje elektrifikacije je obravna- odborov Zreče, Loška Gora in Kunigunda ustanovljen val gospodarski svet na svoji drugi redni seji, 17. januarja matični urad zreče,26 ki je vodil matične knjige (knji-1953.28 Elektriko so nameravali napeljati v pohorske vasi go državljanstva, knjigo rojstev, knjigo smrti in knjigo Boharina, Loška Gora, Kunigunda, Skomarje in Resnik. porok) in dajal izpiske iz njih. Izdelan je že bil načrt za izgradnjo električnega transfor- matorja, še prej pa je bilo potrebno do Zreč zgraditi nov električni vod iz Slovenskih Konjic. Za izvajanje elektri- Ponovna ustanovitev občine Zreče fikacije so bili ustanovljeni elektrifikacijski odbori. Kot je aprila 1952 na 4. seji gospodarskega sveta ugotavljal njegov predsed- nik Štefan Grossmann, je bilo na področju izvajanja elek- trifikacije »stanje zadovoljivo in v polnem razvoju«.29 Ko je v začetku petdesetih let v Jugoslaviji/Sloveniji centralizem nekoliko popustil, so nastali pogoji za uvel- Med pomembnejšimi nalogami, ki si jih je občina javitev lokalne samouprave, kar je privedlo do uki- Zreče še zadala ob svoji ustanovitvi, so bile še izgradnja nitve dotedanjih krajev kot najnižjih upravnih enot in nove zdravstvene ambulante, gasilskega doma, poslopja do ponovne ustanovitve občin. Tako je bila na podlagi za nižjo gimnazijo, pošte, zgradbe za učitelje in občin- Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, ske uslužbence in nove mrtvašnice v Zrečah.30 Za zdrav- okraje in občine z dne 12. aprila 1952 ustanovljena obči- stveno ambulanto je bilo predvideno, da jo bodo zgradili na zreče, ki je teritorialno obsegala naslednje katastrske skupaj s Tovarno kovanega orodja Zreče. Ta plan naj bi se občine in njim pripadajoča naselja:27 realiziral v treh letih. Zaradi partijskega oblastnega monopola se lokalna samouprava v občini Zreče ni mogla povsem uveljaviti. Katastrska občina Pripadajoča naselja Loška Gora Boharina, Loška Gora Padeški Vrh Padeški Vrh, Planina Občinski ljudski odbor (ObLO) Zreče Radana vas Gračič, Radana vas (1952–1955) Resnik Resnik Skomarje /del/ Skomarje /del/ Organizacija oblasti in samouprave v občini Zreče je bila določena z Zakonom o občinskih ljudskih odbo- Sv. Kunigunda Bezovje, rih z dne 8. 7. 1952.31 V skladu z imenovanim zakonom Črešnova, je njen najvišji organ oblasti in samouprave predstavljal Koroška vas, Občinski ljudski odbor (ObLO) Zreče. Do izvedbe volitev Sv. Kunigunda vanj je obstajal začasni ObLO Zreče, sestavljen iz odbor- Zgornje Zreče Dobrava, nikov, ki sta jih izvolila KLO Zreče in KLO Loška Gora. Spodnje Zreče, KLO Zreče je odbornike začasnega ObLO Zreče izvolil na Zgornje Zreče 28 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej gospodarskega sveta, 25 ZAC, SI-ZAC /0193, ObLO Zreče, Zapisnik 1. zasedanja zapisnik seje z dne 17. 1. 1953. Občinskega ljudskega odbora Zreče z dne 19. 4. 1952. 29 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej gospodarskega sveta, 26 ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisniki sej KLO Zreče, zapisnik seje z dne 16. 3. 1953. zapisnik seje z dne 14. 1. 1947. 30 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, 27 Zakon o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine zapisnik seje z dne 27. 10. 1952. z dne 18. aprila 1952, Uradni list LRS, št. 11/1952. 31 Uradni list LRS, št. 19/1952. 23 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 6a Zapisnik 1. zasedanja ObLO Zreče z dne 19. 4. 1952 (ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče) 24 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 6b Zapisnik 1. zasedanja ObLO Zreče z dne 19. 4. 1952 (ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče) 25 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE svoji seji 19. aprila 1952.32 Izvoljeni so bili: Nina Pokorn, Komisija za gozdarska vprašanja: Robert Jedločnik, Dušan Medved, Adolf Marčič, Anton Predsednik: Jože Lorger, uslužbenec, Boharina Podvršnik, Karl Jančič, Jožef Gorenjak, Ivan Radajc, Jožef Člani: Maks Padežnik st., delavec, Sp. Zreče Jančič, Franc Kovše, Jože Lorger, Miha Založnik, Anton Ivan Očko, kmet, Radana vas Hren, Janez Obrovnik, Jožef Pačnik, Karl Beškovnik, Ivan Rutnik, kmet, Kunigunda Ludvik Mikek, Albin Sevšek, Ljudmila Mikek, Franc Kvac, Anton Ločnikar, kmet, Skomarje Ivan Sadek, Ludvik Vidmar, Karl Bobik, Ema Kotnik, Albin Malec, Jožef Košič, Albin Kotnik, Feliks Vidmar, Za razliko od prejšnje občine Zreče nova občina Zreče Marija Preložnik in Franc Černec. ni imela župana. Predstavljal in zastopal jo je predsednik ObLO Zreče, ki so ga na prvi (konstitutivni) seji izmed Izvoljeni odborniki začasnega ObLO Zreče so se na sebe izvolili odborniki ObLO Zreče. svoji prvi seji sestali 27. aprila 1952.33 Na njej se je ObLO konstituiral in izvolil člane svojih komisij in svetov. Za njegovo predsednico je bila izvoljena nina pokorn, za Oblike neposrednega odločanja občanov tajnika pa alojz Fijavž. Na isti seji so bili izvoljeni tudi člani stanovanjske komisije, gospodarskega sveta in socialno-zdravstvenega sveta. Začasni ObLO Zreče je deloval Zakon o občinskih ljudskih odborih z dne 8. julija do decembra 1952, ko je bil na splošnih volitvah izvol- 1952 je določal, da lahko polnoletni prebivalci občin o jen novi ObLO Zreče.34 Iz zapisnikov sej novoizvoljenega določenih zadevah odločajo tudi neposredno, to je na ObLO Zreče je mogoče ugotoviti, da so bili vanj izvolje- zborih volivcev in na občinskem referendumu. ni: Nina Pokorn, Ivan Rutnik, Ludvik Mikek, Ignac Ošlak, Anton Vetrih, Alojz Pačnik, Peter Hren, Anton Verčnik, zbori volivcev so se sklicevali za posamezna volilna Ivan Kovač, Franc Kovše, Alojz Očko, Martin Mrzdovnik, območja, ki jih je določil občinski ljudski odbor. V občini Leopold Razboršek, Jurij Petrič, Štefan Grossmann, Zreče so se sklicevali za naselja:37 Matilda Marinšek in Jernej Kapun.35 Za predsednico • Radana vas in Gračič (pri Francu Brglezu), ObLO Zreče je bila ponovno izvoljena Nina Pokorn. Člane • Spodnje Zreče (pri Pavlu Kusterju), svetov in komisij so odborniki ObLO Zreče izvolili na seji • Zgornje Zreče (v šoli Zreče), 12. januarja 1954.36 • Dobrava (pri Karlu Orošu), • Loška Gora in Boharina (na sedežu Za posamezna področja je ObLO Zreče izvolil nasled- kmetijske zadruge), nje svete in komisije: • Skomarje (v šoli Skomarje), • Resnik (v šoli Resnik), Gospodarski svet: • Kunigunda, Planina, Padeški Vrh, Bezovje, Predsednik: Štefan Grossmann, uslužbenec, Dobrava Črešnova in Koroška vas (v šoli Kunigunda). Člani: Robert Jedlovčnik, uslužbenec, Zg. Zreče Karl Jančič, kmet, Gračič Na vsakem zboru volivcev je moral biti prisoten pred- Jože Lepšina, uslužbenec, Zg. Zreče stavnik ObLO Zreče, ki je udeležencem podal poročilo Karel Beškovnik, kmet, Skomarje o njegovem delovanju v preteklem letu in odgovarjal na Branko Javoršek, delavec, Zg. Zreče zastavljena vprašanja. Na zborih volivcev so udeleženci Rudi Oplotnik, delavec, Dobrava lahko opozarjali na nerešena vprašanja, ki so se nanašala na njihove kraje, in podajali predloge za njihovo reševan- Svet za socialno skrbstvo: je. Kot je razvidno iz ohranjenih zapisnikov posameznih Predsednica: Matilda Marinšek, kmetica, Sp. Zreče zborov volivcev, so udeleženci na njih največ vprašanj in Člani: Amalija Mravljak, upokojenka, Zg. Zreče predlogov postavljali v zvezi z izvajanjem elektrifikacije Zofka Pavlič, uslužbenka, Zg. Zreče in z urejanjem cest. Alojz Kovše, kmet, Skomarje Pavla Vrhovnik, učiteljica, Zg. Zreče občinski referendum je ObLO Zreče lahko razpisal Marija Preložnik, gospodinja, Dobrava sam ali na zahtevo petine volivcev. Na njem so volivci Anton Petrič, delavec, Koroška vas odločali o potrditvi posameznih odlokov in ukrepov, ki so se tikali občine in njenega razvoja, ali pa zato, da bi vnaprej povedali svoje mnenje. 32 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik seje z dne 19. 4. 1952. 33 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik seje z dne 27. 4. 1952. 34 Ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS o razpisu volitev v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore ter v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami, Uradni list LRS, št. 29/1952. 35 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik seje z dne 29. 12. 1952. 36 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik 37 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik seje z dne 12. 1. 1954. seje z dne 12. 1. 1954. 26 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 7a Zapisnik zbora volivcev za Spodnje Zreče, 17. januar 1954 (ZAC, SI-ZAC/0193) 27 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 7b Zapisnik zbora volivcev za Spodnje Zreče, 17. januar 1954 (ZAC, SI-ZAC/0193) 28 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Ukinitev občine Zreče leta 1955 in Krajevni urad Zreče vključitev njenega območja v veliko občino (komuno) Slovenske Konjice Da bi po ukinitvi občine Zreče njeni prebivalci dolo- čene zadeve lahko še naprej urejali v Zrečah in jim ne bi bilo potrebno za to hoditi na občino v Slovenske Konjice, Leta 1955 so bile po Kardeljevi zamisli namesto dote- je Skupščina občine Slovenske Konjice 11. decembra danjih malih občin po vzoru Pariške komune ustanovlje- 1964 sprejela odlok, s katerim je ustanovila krajevni ne nove, velike občine ali komune. Te so nastale z zdru-urad zreče, ki je predstavljal njen dislocirani uprav- žitvijo (komasacijo) več manjših občin in so imele nepri- ni organ.43 Ustanovljen je bil za naselja: Zg. Zreče, Sp. merno večje pristojnosti od dotedanjih občin. S tem je bil Zreče, Boharina, Loška Gora, Padeški Vrh, Planina na vzpostavljen tako imenovani komunalni sistem. Kot ena Pohorju, Gračič, Radana vas, Resnik, Skomarje, Bezovje izmed velikih občin (komun) je bila ustanovljena tudi nad Zrečami, Črešnova, Gorenje nad Zrečami Koroška velika občina (komuna) slovenske konjice, ki je nastala z vas in Nova Dobrova. Med njegove pomembnejše pristoj-združitvijo (komasacijo) občin Slovenske Konjice, Zreče, nosti je spadalo:44 Loče in Vitanje.38 • vodenje matičnih knjig (knjig rojstev, smrti in porok), državljanskih knjig in volilnih imenikov Zakon o izvedbi nove ureditve občin in okrajev z dne ter izdajanje izpiskov iz njih, 29. 6. 195539 je določal, da se za čas, dokler ne bodo na • izdajanje živinskih potnih listov, splošnih volitvah izvoljeni odborniki ljudskih odborov • opravljanje poslovanja za Krajevni odbor Zreče, novih občin, ljudski odbori novih občin oblikujejo iz • sprejemanje vlog državljanov za ObLO tistih odbornikov dotedanjih občinskih ljudskih odbo- Slovenske Konjice, rov, ki so bili izvoljeni na območju, ki pride v sestav nove • opravljanje drugih zadev, ki mu jih je naložil občine. To je pomenilo, da so odbornike začasnega ljud- ObLO Slovenske Konjice. skega odbora nove občine slovenske konjice izvolili odborniki ljudskih odborov občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče. Odborniki ObLO Zreče so to opravili na Krajevni odbori (1955–1964) svoji seji dne 21. julija 1955.40 V ObLO nove občine (komu- ne) Slovenske Konjice so bili izvoljeni: • Nina Pokorn, gospodinja, Zg. Zreče Z ukinitvijo občine Zreče je bila na njenem območju • Štefan Grossmann, nameščenec, Nova Dobrava za cela štiri desetletja lokalna samouprava na dotedan- • Leopold Razboršek, kolar, Zg. Zreče jem nivoju ukinjena, s čimer je bil storjen velik korak • Ivan Kovač, mlinar, Radana vas nazaj. Kot nadomestek za izgubljeno občino so leta 1955 • Alojz Očko, kmet, Bezovje na njenem nekdanjem območju ustanovili tako imeno- • Ludvik Mikek, kmet, Skomarje vane krajevne odbore kot organe lokalne samouprave. Krajevnih odborov nikakor ne smemo enačiti s krajev- Zadnja seja ObLO Zreče se je vršila 5. avgusta 1955.41 nimi ljudskimi odbori, ki so obstajali v obdobju 1945– Na njej so podali obračun njegovega delovanja v triletnem 1952. Krajevni odbori namreč niso predstavljali organov obdobju in sprejeli nekaj sklepov. Med drugim so skleni- oblasti, kot so to bili krajevni ljudski odbori, ampak zgolj li, da se izda odločba o ustanovitvi fonda za postavitev organe lokalne samouprave, ki so imeli zelo omejene pri-spomenika NOB in za ureditev parka, v katerega bi ObLO stojnosti. ObLO Zreče je s pripravami na njihovo usta- Zreče iz svojega proračuna prispeval 150.000 din.42 S 1. novitev pričel že maja 1955, ko je že bilo znano, da bo septembrom 1955, ko je začel z delom začasni Občinski občina Zreče ukinjena in da bo njeno območje vključeno ljudski odbor nove občine Slovenske Konjice, je mandat v novo občino (komuno) Slovenske Konjice. Na seji 21. odbornikov ObLO Zreče potekel, s čimer je občina Zreče maja 1955 so njegovi odborniki sprejeli sklep, da se na tudi formalno prenehala obstajati. območju občine Zreče formirajo naslednji trije krajevni odbori:45 38 Območje nove občine (komune) Slovenske Konjice je določal Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji z dne 29. 6. 1955, Uradni list LRS, št. 24/1955. 39 Uradni list LRS, št. 24/1955. 43 Odlok Skupščine občine Slovenske Konjice o območjih in pristojnostih 40 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik krajevnih uradov na območju občine Slovenske Konjice z dne 11. seje z dne 21. 7. 1955. decembra 1964, Uradni vestnik okraja Celje, št. 67/1964. 41 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik 44 Prav tam. seje z dne 5. 8. 1955. 45 ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisniki sej ObLO Zreče, zapisnik 42 Prav tam. seje z dne 21. 5. 1955. 29 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Krajevni odbor Zreče – za vasi: SEDANJA OBČINA ZREČE Zgornje in Spodnje Zreče, Radana vas, Gračič, Nova Dobrava, Loška Gora in Boharina Pobude za ustanovitev občine Zreče Krajevni odbor Kunigunda – za vasi: iz konca osemdesetih let Črešnova, Bezovje, Kunigunda, Koroška vas, Planina in Padeški Vrh Krajevni odbor Skomarje – za vasi: Zrečani nikakor niso mogli pozabiti in prebole- Skomarje in Resnik ti tega, da so leta 1955 izgubili svojo občino. Ko so se konec osemdesetih let v Sloveniji začeli kazati prvi znaki Vsak krajevni odbor so sestavljali odborniki, ki so bili demokratizacije, so nastopile tudi ugodnejše politične na njegovem območju leta 1952 izvoljeni v ObLO Zreče, razmere za dajanje pobud o njeni ponovni ustanovitvi. in določeno število članov, ki so jih volivci njegovega Novoustanovljena občina Zreče naj bi obsegala območja območja izvolili na zborih volivcev. krajevnih skupnosti Zreče, Stranice, Vitanje, Skomarje, Resnik, Gorenje, Dobrava - Gabrovlje, ki so spadale k občini Slovenske Konjice, in območji krajevnih skupnos- ti Kebelj in Oplotnica, ki sta spadali k občini Slovenska Krajevne skupnosti Bistrica. Njena površina bi merila okoli 180 kvadratnih kilometrov, štela pa bi okoli 13.500 prebivalcev. S sprejetjem nove ustave Socialistične republike Slovenije aprila 1963 so bile v občinah namesto dote- Pobude za ponovno ustanovitev občine Zreče so se danjih krajevnih odborov kot oblika lokalne samoupra- začele pojavljati potem, ko so Zreče leta 1987 postale ve predvidene krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je mesto, temeljile pa so predvsem na gospodarskih razlo-predstavljala samostojno teritorialno samoupravno skup- gih. Zreče so namreč z industrijskima podjetjema Unior nost občanov enega ali več naselij v občini. Območje, ki in Comet predstavljale močan industrijski center, kljub se je organiziralo v krajevno skupnost, je moralo tvoriti temu pa so želele poleg industrije razvijati tudi turizem, geografsko, urbanistično in gospodarsko celoto. O njiho- za kar občina Slovenske Konjice ni kazala dovolj razu- vi ustanovitvi so odločali občani določenega območja na mevanja. Za ustanovitev občine Zreče, v kateri bi poleg zborih volivcev. V občini Slovenske Konjice so bile kra- industrije razvijali tudi turizem, si je močno prizadeval jevne skupnosti ustanovljene leta 1964, in sicer z njenim zlasti tedanji direktor Uniorja Marjan Osole. V pogovoru statutom, ki je bil sprejet 15. aprila 1964.46 Na območju z novinarjem televizije, 14. januarja 1988, je v zvezi s tem ukinjene občine Zreče so bile leta 1964 namesto dote- povedal: danjih krajevnih odborov ustanovljene krajevne skup- » problem je koncept razvoja ali popolna zaposlitev. nosti Zreče, Kunigunda (sedaj Gorenje nad Zrečami) in mi smo za tako organiziranost, ki bo podpirala popolno Skomarje. zaposlitev ob maksimalnem angažiranju strokovnjakov. Pristojnosti krajevne skupnosti in način izvajanja Tega koncepta konjičani in občina niso nikoli sprejeli, z samouprave v njej je določal njen statut, ki ga je spre-omalovaževanjem so gledali na naš razvoj. odprli smo jel zbor volivcev, potrdila pa ga je skupščina občine 1500 novih delovnih mest, osvojili svetovni trg, 60 odstot- Slovenske Konjice. Organ krajevne skupnosti je bil svet kov je izvoza. To zahteva drugačno obravnavo industri-krajevne skupnosti, ki so ga izvolili njeni krajani na zboru je in občinskih struktur. meja med zrečami in konjicami volivcev. Mandat njegovih članov je trajal štiri leta. Za je umetno postavljena in prisiljena. zdravstvo, šolstvo in obravnavanje sporov med krajani je svet krajevne skup- sise (SIS je kratica za samoupravno interesno skupnost, nosti lahko ustanovil poravnalni svet, katerega člane so op. M. M.) materialne proizvodnje bi lažje razvijali kot krajani izvolili na zboru volivcev. zdaj … negativna zaposlitvena tendenca v večini konjiš- Po sprejetju ustave leta 1974 je postala glavni organ kih podjetij kaže na to, da bi bilo v občini ogromno neza- samoupravljanja v krajevni skupnosti skupščina krajevne poslenih, in taka struktura bi potem onemogočila vsak skupnosti, ki je bila sestavljena delegatsko. Skupščine razvoj.« 47 krajevnih skupnosti so obstajale do leta 1994. Rešitev za gospodarske probleme, na katere je opo- zarjal, je Marjan Osole videl v odcepitvi Zreč od občine Slovenske Konjice in v ustanovitvi občine Zreče, čemur je bila naklonjena tudi tedanja predsednica krajevne kon- ference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Zreče danica pem, kar je takole utemeljila: »osnovni vzrok za razmišljanje o novi občini je razvoj turizma. velike možnosti imamo, vendar nam jih sedanja 46 Statut občine Slovenske Konjice z dne 15. 4. 1964 je bil objavljen 47 Zdenko Kodrič, Franček Kramer, Naj vroča ideja ne pregreje glav, v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 25/1964. Večer, 23. januar 1988, str. 31. 30 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE organiziranost občine (mišljena je občina slovenske konjice, op. m. m.) onemogoča. v minulih desetih letih smo v zrečah storili veliko, v slovenskih konjicah pa so naš razvoj le pasivno spremljali. Turizem mora imeti v celotnem gospodarstvu drugačno podlago – te pa v obstoje- či občini ne moremo doseči.« 48 Seveda se predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Avgust Špoljar s temi argumenti ni strinjal in je tovrstni pobudi odločno nasprotoval, saj bi z ustanovitvi- jo občine Zreče občina Slovenske Konjice izgubila velik del svojega območja z Zrečami kot pomembnim indus- trijskim centrom. Tudi predstavniki občine Slovenska Bistrica, ki bi z ustanovitvijo občine Zreče izgubi- la krajevni skupnosti Kebelj in Oplotnica, nad takšno pobudo niso bili ravno navdušeni in so ji nasprotovali. Nasprotnike pobude za ustanovitev občine Zreče je pod- prl tudi dr. Janko Rupnik, redni profesor ustavnega prava na mariborski višji pravni šoli, kar je takole argumentiral: »ni pošteno, da bi zrečani z uniorjem upravičevali nastanek nove občine. alergičen sem na take pritiske. spomnim se nekdanjega predsednika slovenskih konjic Tavčarja, ki je pred leti zastavljal prav take programe razvoja, kot so jih v zrečah. moram poudariti, da so slovenske konjice naraven center tega območja. Tukaj je bil srez, okraj. kolikor sem preštudiral pobudo o novi občini, moram reči, da ni pogojev za njeno ustanovitev. če bi preštudiral še finance, delegatski sistem, vse službe, upravo, bi bilo še več dokazov za to, da nova občina ni potrebna.« 49 Dokument št. 8 Ker ustanovitev občine Zreče tudi v tedanjem zako- Skica Občine Zreče nu o občinah ni imela zadostne podlage in bi to takrat predstavljalo edinstveni primer v celotni SR Sloveniji, do realizacije pobude za njeno ustanovitev v tistem času še Dokument št. 9 ni moglo priti. Grb Občine Zreče Ustanovitev sedanje Občine Zreče leta 1994 in organizacija oblasti občine v nekdanjem pomenu. Prvi korak v tej smeri je bil ter lokalne samouprave v njej storjen 30. decembra 1993 s sprejetjem Zakona o lokal- ni samoupravi,50 po katerem občina ni več predstavljala temeljne družbenopolitične skupnosti, marveč temeljno Ideja oziroma pobuda za ponovno ustanovitev občine samoupravno skupnost. Zreče se je lahko uresničila šele po demokratičnih spre- membah, do katerih je v Sloveniji prišlo leta 1990. Odprava Zakonu o lokalni samoupravi je 3. oktobra 1994 sle- dotedanje socialistične družbenopolitične ureditve je dil Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih namreč nujno privedla tudi do ukinitve Kardeljevih veli- območij.51 Na njegovi podlagi so bile v Republiki Sloveniji kih občin (komun), ki so bile v Sloveniji uvedene leta tedanje velike občine (komune) odpravljene in ustanovl- 1955. Te kot temeljne družbenopolitične skupnosti niso jene nove manjše občine. Tedaj je bila ukinjena tudi velika ustrezale osnovnim kriterijem, ki so veljali in še velja-občina (komuna) Slovenske Konjice, na njenem območju jo za občine v državah z demokratično ureditvijo. Tam pa je bilo ustanovljenih več manjših občin. Ena izmed občine izvajajo večinoma zadeve iz lastnega delokroga, njih je bila tudi občina zreče. Referendum o njeni usta-komune pa so večinoma izvajale naloge iz prenesenega novitvi je potekal 29. maja 1994 in na njem so se volivci delokroga, ki jim jih je naložila država. Za uveljavitev večinsko odločili za njeno ustanovitev. Na ta dan Občina lokalne samouprave je bilo zato nujno znova vzpostaviti Zreče praznuje svoj praznik. Novoustanovljena Občina 48 Prav tam. 50 Uradni list Republike Slovenije, št. 72/1993. 49 Prav tam. 51 Uradni list RS, št. 60/1994. 31 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Zreče je s poslovanjem pričela 1. januarja 1995. Njeno Prve volitve v Občinski svet Občine Zreče so potekale območje obsega naslednja naselja: Bezovje nad Zrečami, 4. decembra 1994, vanj pa so bili izvoljeni:54 Boharina, Bukovlje pri Stranicah, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gračič, Koroška vas, Križevec, Loška Ime in pri mek Lista, Gora, Osredek, Padeški Vrh, Planina na Pohorju, Radana izvoljenega svetnika na kateri je bil izvoljen vas, Resnik, Rogla, Skomarje del, Stranice, Zlakova in Drago Klima Združena lista socialnih demokratov Zreče.52 Zmagoslav Tinta Združena lista socialnih demokratov Ker Občina Zreče predstavlja temeljno samoupravno Maksimilijan Brečko Združena lista socialnih demokratov skupnost, izvršuje predvsem naloge iz lastnega delokroga Emilijan Fijavž Neodvisna lista za pravico in le nekatere naloge iz prenesenega delokroga, ki ji jih v izvrševanje nalaga država. Za izvajanje večine nalog, Marjan Brglez Slovenska ljudska stranka ki pripadajo državi, je na nižji stopnji pristojna upravna Alenka Sekirnik Slovenska ljudska stranka enota slovenske konjice, ki je začela poslovati s 1. januar-Darko Mastnak Liberalna demokracija Slovenije jem 1995. Filip Gorjup Liberalna demokracija Slovenije Gorazd Korošec Socialdemokratska stranka Slovenije Organi občinske oblasti in Drago Šešerko Socialdemokratska stranka Slovenije lokalne samouprave Vladimir Wravor Socialdemokratska stranka Slovenije Manfred Anton Hren Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski svet Boris Podvršnik Socialdemokratska stranka Slovenije Leopold Razboršek Slovenski krščanski demokrati Marjan Hren Slovenski krščanski demokrati Pristojnosti Občine Zreče in način izvajanja oblasti ter Mitja Mastnak Slovenska nacionalna stranka samouprave v njej so določeni z njenim statutom, ki ga je Občinski svet Občine Zreče sprejel na svoji 5. redni seji 25. aprila 1995.53 Najvišji organ odločanja v njej je občin- ski svet, ki šteje 16 članov. Voli se na podlagi splošne in Drugi organi enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volit- vah s tajnim glasovanjem. Med njegove najpomembnejše pristojnosti spadajo: sprejemanje statuta občine, spreje- Poleg občinskega sveta, ki predstavlja osrednji organ manje odlokov in drugih občinskih aktov, sprejemanje občinske oblasti in samouprave, obstajajo še naslednji poslovnika o svojem delu, sprejemanje prostorskih aktov organi: in drugih planov razvoja občine, sprejemanje občinskega • komisije in odbori občinskega sveta, proračuna in zaključnega računa, imenovanje občinskih • nadzorni odbor, odborov in komisij, razpis referenduma itd. Poleg tega • župan. Občinski svet Občine Zreče odloča tudi o vseh na občino Komisije in odbore lahko občinski svet ustanovi prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. Seje občin- za posamezna področja. Med komisijami so po zakonu skega sveta so javne. obvezne volilna komisija, komisija za mandatna vpra- šanja, volitve in imenovanja ter statutarno pravna komi- sija. Nadzorni odbor ima predvsem nalogo izvrševati nadzor nad izvajanjem sklepov občinskega sveta in pora- bo sredstev občinskega proračuna. Župan, ki predstavlja in zastopa občino, je izvoljen na neposrednih volitvah. Poleg župana ima lahko Občina Zreče po svojem statu- tu tudi enega ali več podžupanov. Podžupana imenuje občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh čla- nov izmed občanov. Za prvega župana nove Občine Zreče je bil leta 1995 izvoljen jože košir, ki je to funkcijo opravljal do leta 2006, ko ga je nasledil mag. boris podvršnik, ki je župan Občine Zreče še sedaj. 52 Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij z dne 3. 10. 1994, Uradni list RS, št. 60/1994. 53 Statut Občine Zreče iz leta 1995 je bil objavljen v Uradnem listu 54 Arhiv Občine Zreče, Občinska volilna komisija, Poročilo o izidu Republike Slovenije, št. 30/1995. volitev v občinski svet 4. decembra 1994. 32 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument št. 10 Zapisnik 1. seje Občinskega sveta Občine Zreče z dne 21. 12. 1995 (Arhiv Občine Zreče) 33 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 34 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 35 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 36 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Oblike neposrednega odločanja občanov Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobu- do, na pobudo občinskega sveta, na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni Po določilih Statuta Občine Zreče oblike neposredne- skupnosti pa se skliče na zahtevo najmanj pet odstotkov ga odločanja o lokalnih zadevah v občini predstavljajo: volivcev v krajevni skupnosti ali na pobudo sveta krajev- zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. ne skupnosti. zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za več krajevnih skupnosti ali za naselje. Zbor občanov v občini Referendum se lahko razpiše o kakšnem aktu ali razpravlja o: kakšni odločitvi, ki ju sprejme občinski svet. Razpiše ga • spremembah statuta občine, lahko občinski svet na lastno pobudo ali če to zahteva • povezovanju z drugimi občinami v najmanj deset odstotkov volivcev v občini. Odločitev na samoupravne lokalne skupnosti, referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, • lokalni problematiki, ki so glasovali. • delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov, • poročilih občinskih organov o njihovem delu, Krajevne skupnosti • spremembah območja občine. Zbor občanov v krajevni skupnosti in v naselju Krajevne skupnosti so kot oblika lokalne samoupra- razpravlja o: ve ostale tudi potem, ko je bila leta 1994 ustanovljena • problematiki v svoji krajevni skupnosti Občina Zreče, le da so nekoliko manjše in da so se njiho- oziroma naselju, ve pristojnosti v primerjavi s tistimi, ki so jih imele prej, • delu svojega sveta oziroma o poročilu močno zmanjšale. Sicer imajo še vedno status pravnih o njegovem delu, oseb, nimajo pa več svojih statutov. Njihove pristojnosti • delu občinskih organov z vidika interesov določa Statut Občine Zreče. Na območju Občine Zreče je krajevne skupnosti oziroma naselja. bilo z osmim členom Statuta Občine Zreče leta 1995 usta- novljenih naslednjih šest krajevnih skupnosti: 55 Krajevna skupnost Naselja, ki jih obsega Površina Število prebivalcev Zreče Boharina, Gračič, 14,6 km2 3.853 Loška Gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas, Zreče Stranice Bukovlje, Čretvež, Gorenja vas, 16,07 km2 1.360 Spodnje Stranice, Križevec, Lipa, Mala Gora, Polajna, Stranice, Zabork Gorenje nad Zrečami Bezovje nad Zrečami, Črešnova, 15,37 km2 730 Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na Pohorju, Padeški Vrh, Planina na Pohorju Skomarje Skomarje 7,79 km2 189 Resnik Resnik in Rogla 12,17 km2 119 Dobrovlje Dobrovlje, Gabrovlje 1,48 km2 368 55 Statut Občine Zreče z dne 25. aprila 1995, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 30/1995. 37 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Sodišča, ki so po letu 1945 Decembra 1978 so bila vsa okrožna in občinska sodiš- izvajala sodstvo na območju ča v Sloveniji ukinjena, namesto njih pa so bila kot prvos- topenjska sodišča ustanovljena temeljna sodišča, kot sedanje Občine Zreče drugostopenjska pa višja sodišča. Temeljna sodišča so imela na sedežih prejšnjih občinskih sodišč svoje enote. Za območje sedanje Občine Zreče je bilo na prvi stopn- Po končani vojni maja 1945 so bila sodišča, ki jih je ji krajevno pristojno Temeljno sodišče v celju – enota v leta 1943 ustanovil nemški okupator, odpravljena, a nova slovenskih konjicah, na drugi stopnji pa višje sodišče redna sodišča so začela delovati šele septembra 1945. Do v celju. Obe sodišči sta s poslovanjem pričeli 1. januar-takrat je delovalo samo kazensko sodstvo, ki so ga izva- ja 1979. Temeljna sodišča s svojimi enotami so obstaja- jala vojaška sodišča in Sodišče slovenske narodne časti la do sprejetja Zakona o sodiščih dne 24. marca 1994, 57 (SNČ). Za območje sedanje Občine Zreče sta bili pristojni s katerim so bila ukinjena in so bila znova vzpostavlje-vojaško sodišče mariborskega vojnega področja, senat v na okrožna in okrajna sodišča. Med njimi sta bili takrat celju in sodišče slovenske narodne časti, senat v celju. ustanovljeni tudi okrožno sodišče v celju in okrajno sodiš- Prvo je sodilo tistim, ki so bili obtoženi sodelovanja z če v slovenskih konjicah, ki sta krajevno pristojni tudi za okupatorjem in so pri tem zagrešili težja kazniva dejanja, območje Občine Zreče. Kot drugostopenjsko sodišče pa je drugo pa je sodilo tistim, ki so se s svojimi dejanji med še naprej ostalo višje sodišče v celju. Takšna ureditev sod-vojno pregrešili zoper slovensko narodno čast. stva je v veljavi še sedaj. Obe sodišči sta delovali do 24. avgusta 1945, ko sta bili ukinjeni. Kmalu za tem so začela z delovanjem redna sodišča. Za območje sedanje Občine Zreče je bilo na prvi stopnji pristojno okrajno sodišče v slovenskih konjicah, na drugi pa okrožno sodišče v celju. Po ukinitvi okraja Slovenske Konjice marca 1948 je bilo ukinjeno tudi Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah. Območje sedanje Občine Zreče je takrat prešlo pod pristojnost okrajnega PRILOGE DOKUMENTOV sodišča v slovenski bistrici, ki je bilo pristojno za območ- je novoustanovljenega okraja Poljčane. Ko je bil leta 1952 okraj Poljčane ukinjen, je pristojnost nad območjem 1. sedanje Občine Zreče prevzelo okrajno sodišče v celju. Abecedni seznam zemljiških posestnikov Tako je ostalo do oktobra 1960, ko je bilo znova usta- na območju katastrske občine Zgornje Zreče novljeno okrajno sodišče v slovenskih konjicah, ki je s (Ober Rötschach) iz leta 1826 poslovanjem začelo 1. januarja 1961. Delovalo je do leta 1965, ko je bilo ukinjeno in na podlagi Zakona o sodiš- čih splošne pristojnosti z dne 23. 6. 196556 za območje 2. občine Slovenske Konjice ustanovljeno občinsko sodišče Seznam avgusta 1850 izvoljenih v občinske v slovenskih konjicah. zastope občin na območju sodnega okraja Konjice 56 Uradni list SRS, št. 20/1965. 57 Uradni list Republike Slovenije, št. 19/1994. 38 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 39 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 40 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 41 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 42 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 43 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 44 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 45 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 46 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 47 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 48 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 49 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 50 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 51 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 52 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 53 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 54 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 55 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 56 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 57 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 58 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 59 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 60 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 61 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 62 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 63 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 64 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 65 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 66 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 67 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 68 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 69 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 70 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 71 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 72 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 73 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 74 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 75 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 76 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Martin Mrzdovnik Župani in časTni občani občin zreče, skomarje, sv. kunigunda, padeški vrh in sTranice od leTa 1850 do leTa 2026 77 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE OBČINA ZREČE Dve leti po tem, ko je Slovenija postala samostojna Uvod država in ko so bili sprejeti vsi državotvorni akti vključ- no z Ustavo Republike Slovenije1, se je začela urejati Mnogi, ki jih zanima zgodovina kraja, so vsa ta leta lokalna samouprava. Dne 31. 12. 1993 je v Uradnem listu pogrešali seznam županov, ki so vodili Zreče vse od leta Republike Slovenije2 bil objavljen Zakon o lokalni samou- 1850 dalje. Nekaj imen je bilo znanih7, za nekatere pa se pravi in ustanavljanju občin ter določitvi njihovih obmo- je samo domnevalo, da so bili župani. Čeprav so se skozi čij. V Zrečah je bil 29. 5. 1994 izveden referendum o usta- čas in družbene spremembe spreminjale njihove vloge in novitvi občine in njenem teritoriju. Lokalne volitve orga- naloge, ki so jim pripadale, so to vendarle bile osebe, ki nov občine so bile 4. 12. 1994 in s 1. 1. 1995 je Občina so kazale v nove čase; narodno zavedni možje in dobri Zreče formalno začela delovati. Takrat sta bila izvoljena gospodarji ali podjetniki. O njih smo vedeli zelo malo in 16-članski občinski svet in župan. v tej raziskavi so se izrisale njihove osebne življenjske Glede na pomembnost zgodovinskega trenutka se je zgodbe, večkrat tudi tragične. v pogovorih rado komu zareklo, da je to prvič, da imajo Vedno je tako, da se prvemu posveti več pozornosti, Zreče svojo občino in župana. Saj od leta 1941, ko je bil in tako je tudi pri predstavitvi prvega župana Franca zadnji zreški župan Jurij Orož, Zrečani niso imeli svoje Rušnika. Bil je torej prvi, družina Rušnik pa je dala nato občine in slovenskega župana. še enega – njegovega sina Valentina. Občina Zreče je v novejšem času izdala precej knjig o zgodovinskem razvoju tukajšnjih krajev, vendar o zgodo- vini lokalne samouprave posebne knjige oziroma študi- ŽUPANI ZREČ je še ni bilo. Nekaj osnovnih podatkov najdemo v knjigi Emila Lajha z naslovom občina zreče v času in prostoru.3 V tem dodatku bodo najprej predstavljeni zreški Franc Rušnik, župani od leta 1850 do 2026. Predstavljeni bodo tudi posestnik in trgovec z lesom drugi izvoljeni organi lokalne samouprave in častni obča- Franc Rušnik8, po domače Godec, iz Zgornjih Zreč je ni. V naših arhivih ni veliko dokumentov s tega področja, bil rojen 29. 10. 1801 in umrl 4. 2. 1887 v Zgornjih zato so toliko bolj dragoceni podatki v tedanjem časopis- Zrečah. Njegova žena je bila Marija Rak, ju. Po sedaj znanih podatkih o županih, častnih občanih rojena 3. 2. 1804 in umrla 30. 10. 1869. in drugih izvoljenih članih občinskih organov so ti pred- Franc Rušnik in Marija Rak sta se poročila 3. 2. 1823 stavljeni v tem prispevku. Poleg uradnih virov so ostali v Zrečah, v zakonu sta imela 10 otrok: še kronika župnije zreče 4, zreče nekoč in danes avtorja Mihaela, rojenega leta 1824, Franceta Kozjeka5, takratno časopisje in drugi. Marijo, rojeno leta 1825, Antona, rojenega leta 1827, Do sedaj znani župani Občine Zreče Katarino, rojeno 30. 10. 1832, 1850–2026 Ano, rojeno 6. 7. 1836, Valentina, rojenega 10. 2. 1840, nasledil očeta Franca • Franc Rušnik, 1850–1867 na domačiji, • Gustav Wukošek (Bukošek), 1867–1871 Matevža, rojenega 10. 2. 1840, Valentinov dvojček, • Peter Dobnik, 1871–1883, ponovno 1900–1904 umrl pri porodu, • Janez Orož, 1883–1888 Franca, rojenega 25. 11. 1842, • Valentin Rušnik, 1888–1900 Heleno, rojeno 30. 5. 1845, poročeno Kračun v Žečah • Josip Winter, 1905–1914, ponovno 1918–1928 leta 1865, umrlo 11. 10. 1914, • Martin Kračun, 1914–1918, v času 1. svetovne vojne Antonijo, rojeno 11. 6. 1848. je nadomeščal J. Winterja • Jurij Orož, 1928–1931, ponovno 1935–1941 Nekaj o družini Rušnik • Ivan Verčnik, 1931–1933 Družina Rušnik, po domače Godec, je bila nekaj več • Davorin Kračun, 1933–1935 kot 100 let ena najpomembnejših družin v Zrečah. France • Nina Pokorn, 1952–1955 kot predsednica Kozjek v svojem opisu Zreč navaja naslednje: občinskega ljudskega odbora » v drugi polovici prejšnjega stoletja sta obstajali v • Jože Košir, 1995–2006 zrečah dve večji posestvi. na desni strani od mihelakove • Boris Podvršnik, 2006–2026 6 hiše pa do posestnika Tiča tja čez križevec je bila zemlja lastništvo družine vukošek. na levi strani dravinje pa se 1 Ustavo RS je državni zbor ratificiral na skupščinski seji dne 23. 12. 1991. 2 Uradni list RS, št. 72/93 z dne 31. 12. 1993. 7 Lajh, Emil, Občina Zreče v času in prostoru, Občina Zreče, 2002, 3 Lajh, Emil, Občina Zreče v času in prostoru, Občina Zreče, 2002. str. 134. 4 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče. 8 Vsi podatki o Francu Rušniku in njegovi družini so povzeti iz 5 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, tipkopis. listin župnije sv. Egidija Zreče, dostopni na spletni strani portala 6 4. županski mandat Borisa Podvršnika: 2022–2026 (op. ur.). Matricula. 78 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE je razprostiralo večje posestvo družine rušnik. v eni kakor tudi širše, in sicer nadzorstvo nad prebivalstvom (prijave, drugi družini so slabo gospodarili. vsled tega je družina odjave, potni listi, ljudsko štetje), deželnozborske volitve, vukošek razprodala svoje posestvo. največ zemlje, gra- državnozborske volitve in pomoč pri novačenju vojaških ščino, veliki mlin in večjo hišo pri cerkvi je kupil martin nabornikov ... kračun. zemljo na gornjem koncu pa so pokupili posestni- ki ivan verčnik, jurij orož, in jožef ravnjak. rušnikovo Vsa županska dela je Franc Rušnik opravljal na svojem posestvo pa je zavoljo dolgov prišlo pod sekvester (prisil-domu, v hiši, ki smo jo Zrečani poznali kot vila Marija. no upravo). s sekvestrom se je ukvarjal upokojeni orožnik Župan občine Zreče je bil po vsej verjetnosti več man- Tomaž jurša. Tudi to posestvo je bilo prodano. hišo, ki še datov. Iz novice v rokodelskih novicah 13 vidimo, da je danes stoji, sadni vrt, njivo in travnik je kupil upravitelj leta 1871 svoj županski mandat izgubil Gustav Wukošek sekvestra Tomaž jurša, ostalo zemljo pa so pokupili drugi (Bukošek), ki je očitno prevzel županstvo od Franca kmetje, največ rezar in celšek.«9 Rušnika. Po vsej verjetnosti Gustav Wukošek (Bukošek) Franc Rušnik je bil napreden kmet in vse kaže, da ni bil župan več kot en mandat. se je ukvarjal s sadjarstvom in prodajo lesa. Pripomba Franceta Kozjeka, da so Rušnikovi slabo gospodarili, ni Hiša in drugi gospodarski objekti družine Rušnik najbolj na mestu, saj njegov sin Valentin pravi, da temu ni Najbolj prepoznavna je bila njihova hiša, na kateri se bilo tako. Franc Rušnik je bil prvi zreški župan, izvoljen je še tik pred rušenjem leta 1982 videl napis Vila Marija. na volitvah v avgustu10 leta 1850. Po odhodu zadnjega lastnika Valentina Rušnika, ki je po smrti sina Jurija moral poravnati vse njegove dolge, jo je dobil v last upokojeni žandar Tomaž Jurša, ki je vodil Prve volitve za župana postopek prodaje. Po njegovi smrti in smrti njegove žene Marije Jurša14 je hišo in posestvo, kar ga je še ostalo, dobi- la njena sorodnica Marija, poročena Kubot. Glede na to, da so to bile sploh prve volitve za župana V tej hiši je nekaj časa bila zreška pošta in tukaj je in druge organe občine Zreče, si ne moremo predstavljati, imel ordinacijo Karel Regoršek, zreški zdravnik. V osem- da bi na volitvah zmagal človek, ki bi slabo gospodaril. desetih letih je celotno posestvo odkupilo podjetje Comet Predvidevamo lahko, da so občani, ki jih je bilo nekaj čez ter hišo in hlev porušilo za potrebe širitve proizvodnje. 100011, izmed kandidatov izbirali dobre gospodarje, saj so Rušnikovi sta bili tudi še sedaj stoječa hiša pod cer- prav vsi bili navedeni kot Grundbezitzer. kvijo sv. Neže in romarska uta pred cerkvijo Matere Božje na Brinjevi gori. Poglejmo, kdo vse so bili izvoljeni v prve voljene orga- ne občine Zreče: 12 Župan Franz Rusching Občinska svetovalca Wukovnik Gregor, Koroschetz Mathias Občinski odborniki Wergles Franz, Kuster Josef, Lamund Martin, Gregorz Anton, Keschmann Franz, Kummer Mathias, Kollaritsch Johan, Rathhey Jakob, Werglez Jakob Namestniki Wischner Lukas, Gorenak Franc, Raunak Martin, Mumel Michael, Krope Georg, Goltshher Sebastian Volilno območje Zreč je obsegalo naslednje vasi: Zgornje in Spodnje Zreče, Dobrava, Loška Gora, Boharina, Radana vas in Gračič. Glede na razvitost sedanje lokalne samouprave, ko Občina Zreče zaposluje več kot 20 oseb in pokriva z zako- nom določene naloge, se postavlja vprašanje, kakšne so bile naloge in pristojnosti prve občine Zreče. V ta lokalni krog nalog so spadale naloge, kot je skrb za občinsko pre- moženje, skrb za reveže, skrb za osnovno šolstvo, javna morala in izdajanje domovnic. Nekaj nalog so opravljali Hiša družine Rušnik, t. i. vila Marija 9 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, str. 3, tipkopis (Vir: Družinski arhiv Marije Leskovar iz Zreč) se nahaja pri avtorju tega članka. 10 Točnega datuma ne poznamo. V mesecu avgustu so bile 19. in 20. volitve v Celju, zato se predvideva, da so v tem času bile tudi volitve v Zrečah. 11 Točno število je 1194. Mikola, Milko, Konjice z okolico, zbornik, Občina Slov. Konjice, 1996, str. 9. 12 Vir: Verzeichnis – publikacija o rezultatih volitev, 13 Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, 26. 4. 1871. Osrednja knjižnica Celje, oznaka dokumenta R-294. 14 Tomaž Jurša je umrl leta 1922, Marija Jurša 1951. 79 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Stanovanjska hiša pod cerkvijo sv. Neže je bila do leta 1904 last družine Rušnik. (Vir: Avguštin Stegenšek, Konjiška dekanija, 1909, tablice) Portret Valentina Rušnika (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) Valentin Rušnik, posestnik in trgovec z lesom Eden zelo prepoznavnih v Zrečah je bil Valentin Za samo nadaljevanje zgodbe o Valentinu Rušniku je Rušnik, ki je imel razgibano življenjsko pot. Njegova pomembna življenjska zgodba njegovega sina Jurija. zgodba je nadvse zanimiva, saj je prepletena tako z uspe- Franc Rušnik se je poročil z Jožefo Fornezi, hčer- hi kakor s preizkušnjami. Imetje Valentina Rušnika se je ko posestnika Jožefa Fornezija z Resnika. V zakonu sta znašlo na licitaciji leta 1904 in tako se je končala poslovna imela dva sinova, in sicer sta to bila Hugo in Alojz. pot, Rušnik pa je kljub vsemu pustil globoko sled. Prvorojeni Hugo – Frančišek se je rodil 30. 3. 1897 in Rodil se je očetu Francu Rušniku 10. 2. 1840 ter se 5. umrl 13. 5. 1898. 2. 1866 poročil z Marijo Kordon, po domače Mernikovo. Drugorojeni sin Alojz se je rodil 10. 6. 1889 in umrl 8. V zakonu so se jima rodili: 4. 1899. Franc, rojen 5. 4. 1866, umrl 17. 2. 1899 v Zrečah, Franc Rušnik pa je, kakor je navedeno na mrliškem Katarina, rojena 27. 10. 1867, poročena Werbnik in listu, umrl zaradi sušice 17. 2. 1899 v Zrečah.15 umrla leta 1918, Rušnikovi so imeli grob na starem pokopališču, ki Terezija, rojena 2. 10. 1869, je bil, po pripovedovanju Jurija Leskovarja, pravnuka Marija, rojena 8. 8. 1871, umrla v Zagrebu leta 1946, Valentina Rušnika, v času izgradnje proizvodnih pro- poročena Lešnik 29. 5. 1895, storov tovarne Comet (okoli leta 1959) odstranjen, svoj- Jurij, rojen 7. 4. 1873, umrl leta 1904, ci pa so marmorno ploščo ter ostalo prodali kamnoseku. Marija, rojena 12. 1. 1875, Izdelan naj bi bil iz rdečega kamna. Karel Lesjak iz Makol Ana, rojena 12. 7. 1876, umrla 15. 12. 1901, – v sorodstveni zvezi z Julijano Rušnik, poročeno Bogina, Elizabeta, rojena 21. 4. 1878, umrla 14. 8. 1904, poro- – se spominja, da je ta grob bil na južni strani, ob ograji, čena s Henrikom Dobnikom, tam, kjer so ostale grobnice znanih Zrečanov. Julijana, rojena 5. 12. 1879, poročena z Ivanom Bogino, umrla 1935 v Makolah, Za žalosten konec rodbine Rušnik v Zrečah je ključ- Johan, rojen 14. 4. 1881, nega pomena ravnanje sina Jurija. Ta se je spustil v tvega- Jožefa – Josipina, rojena 10. 2. 1883, umrla 12. 5. 1965 ne posle brez lastnega denarja, ko je prevzel veliko lesno v Mariboru, poročena Jutras, trgovino, in kakor je zapisal župnik Matija Karba16, je to Johana, rojena 10. 2. 1883. Marija Rušnik je umrla 20. 12. 1900. Valentin je leta 15 Vsi podatki o družini Rušnik so iz matičnih knjig župnije sv. Egidija 1905, ko je izgubil vse premoženje, odšel k hčeri Julijani Zreče, dostopnih na spletnem portalu Matricula, in v knjigi Status animarum za župnijo Zreče, arhiv župnije sv. Egidija Zreče. Bogina v Makole in tam 5. 1. 1913 umrl. 16 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, str. 144. 80 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Zakonca Valentin in Marija Rušnik (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) Družina Valentina Rušnika (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) Prva vrsta: Valentin Rušnik (oče), v beli obleki Josipina, poročena Jutras, Marija Rušnik (mati) in Julijana, poročena Bogina; druga bilo v Bukovini17. vrsta: Ana Rušnik, Jurij Rušnik, Terezija Rušnik, Franc Rušnik, V župnijski kroniki ne najdemo zapisa, zakaj je Jurij Marija, poročena Loeschnigg. odšel tako daleč od doma, in tudi ne, kako so ti finančni tokovi potekali. Svojci predvidevajo, da je šlo za prevaro, saj je oče Valentin bil izkušen poslovnež in sinu tako veli- Tudi hči Josipina, ki se je že v družini seznanila z kega poroštva gotovo ne bi dal. Postopek prodaje njegove- lesno trgovino in proizvodnjo, je to dejavnost nadaljevala ga premoženja je vodil upokojeni orožnik Tomaž Jurša, pri bratu Juriju v Bukovini in se nato poročila z lesnim ki si je za svoje delo za družbo Pooper comp. per Brock trgovcem Josipom Jutrasom. Prav ona je bila sled do še prislužil hišo. živečih sorodnikov Jurija Leskovarja iz Maribora, saj je Jurij je namreč nenadoma umrl in družba pooper bila njegova stara mati. Jurij Leskovar, sin Erike Jutras in comp. per brock, pri kateri si je izposodil denar, je dolg Josipa Leskovarja, nam je bil v veliko pomoč pri fotogra-terjala od poroka, ki je bil njegov oče Valentin. Leta 190418 fijah. je tako bilo razprodano njegovo posestvo. Ker je ostal brez V Makolah smo našli še Karla Lesjaka, sorodnika po vsega, je odšel v Makole k svoji hčeri Julijani, kjer je tudi Valentinovi hčerki Julijani. umrl. Tako se je končala zelo uspešna in dolgoletna zgod- ba Valentina Rušnika, ki je bil več mandatov župan, šolski svetnik, lesni trgovec in kmetovalec v Zrečah. Valentin Rušnik, ki je nadaljeval očetovo dejavnost v lesni industriji, imel svoj lesni obrat tudi v Makolah. Sorodniki Julijane se spominjajo napisa Rušnik na žagi. Kasneje je to kot doto podaril hčerki Julijani, ki se je poročila z Ivanom Bogino iz Stenic v župniji Vitanje. Po vsej verjetnosti je bil zaposlen pri Valentinu Rušniku in ta mu je kot pridnemu delavcu zaupal hčer in lesni obrat v Makolah. Ivan (Janez) Bogina je bil dolga leta župan Makol in je imel poleg žage še mizarsko delavnico ter ope- karno. Hči Marija se je prav tako poročila z lesnim trgov- cem in podjetnikom Avgustom Lešnikom v Lovrenc na Pohorju, kjer je bil le-ta eden zelo uspešnih lesnih indu- strialcev. 17 Bukovina (romunsko Bucovina, nemško Buchenland, poljsko Bukowina, madžarsko Bukovina, ukrajinsko Bukovyna) je zgodovinska regija srednje Evrope, razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot. Območje Moldavije je bilo v srednjem veku območje, ki je postalo znano kot Bukovina, od leta 1774 do 1918 upravna dežela habsburške monarhije, avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni je Romunija vzpostavila svoj nadzor nad Bukovino. Leta 1940 je severna polovica Bukovine pripadla Sovjetski zvezi in je danes del Ukrajine. (Wikipedija) Josipina Rušnik v času, ko je bila z bratom Jurijem v Bukovini. 18 Brinjevo goro je kupila župnija Zreče za časa Matije Karbe, Kronika župnije Zreče, str. 144. (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) 81 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Poroka Erike Jutras in Josipa Leskovarja leta 1930 (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) Prva vrsta z leve: Prvi je pater Hugolin Sattner, skladatelj, poleg njega tedaj lavantinski škof dr. Andrej Karlin, tretja z leve strani je Josipina Jutras, rojena Rušnik, nato nevesta Erika in mož Josip Leskovar; šesta v prvi vrsti je Ana Leskovar, rojena Kovačič, poleg dr. Josip Leskovar s tedaj prvo vnukinjo, zadnja v prvi vrsti je njegova svakinja Berta, poročena Zalokar. Škof dr. Andrej Karlin je bil rojen 15. 11. 1857 v Stari Loki, umrl 5. 4. 1933 v Mariboru. 1911 je bil posvečen v tržaško-koprskega škofa, 1923 umeščen za lavantinskega (mariborskega) škofa. Dr. Josip Leskovar, rojen v Čadramu pri Oplotnici, je bil v Mariboru advokat, mariborski župan 1924–1927, 1927–1929 pa predsednik mariborske oblasti. Pater Hugolin Sattner je bil priznani komponist, komponiral prvi slovenski oratorij, še danes pojejo cerkveni zbori pesem Božična noč. Bil je frančiškan, v zrelih letih je deloval v Ljubljani. Kaj o Valentinu Rušniku piše v Kroniki župnije Za Valentina Rušnika lahko rečemo, da je bil velik Zreče, šolski kroniki in časopisnih člankih? dobrotnik zreški osnovni šoli in veliko je prispeval za zre- ške cerkve. Poglejmo najprej v Kroniko Osnovne šole Zreče19, kjer Vse kaže, da je bil tudi dober kmetovalec, saj v časo- je za leto 1881/1882 o njem zapisano: pisu novice, gospodarske, obrtniške in narodne 4. 10. 1882 »okrajni šolski svet je gospoda valentina rušnika, zre- najdemo novico, da je sodeloval na razstavi v Trstu in da škega trgovca z lesom, imenoval za krajevnega šolskega je prejel bronasto priznanje. Žal članek ne navaja, zakaj nadzornika tukajšnje šole.« so prejemniki prejeli ta priznanja oziroma kaj so razsta- V šolskem letu 1889/1890 je zapisano: vljali. »12. 10. 1890 so člani krajevnega šolskega sveta na pod- lagi odloka okrajnega šolskega sveta z dne 4. 9. 1890, štev. 412, opravili volitve predsednika in njegovega namestnika. za predsednika je bil izvoljen valentin rušnik, lesni trgo- vec v zrečah, njegov namestnik pa je postal peter dobnik, lesni trgovec v lušperku.« Valentin Rušnik je bil izvoljen še v četrto, in sicer se je to zgodilo 18. 10 1896, kar pomeni, da je ta svet imel 6-letni mandat – v šolsko dogajanje je vstopil že leta 1872 in tako sodeloval pri izgradnji novega šolskega poslopja. Naslednji zapis v tej kroniki za leto 1906 ne omenja več Valentina Rušnika, saj je verjetno v tem času že bil ob vse imetje in je zapustil Zreče. Nadomestil ga je Jože Presker iz Loške Gore.20 19 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, prvi del v prevodu Lilijane Urlep. Zakonca Jutras: Josipina, rojena Rušnik, in Josip 20 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče za leta 1889–1904. (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) 82 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Nekdanja hiša in hlev Rušnikovih ob tovarni Comet v Zrečah, 1976 Razglednica Zreč – leto poštnega žiga 1905. V desnem delu (Vir: Dušan Kotnik iz Zreč) razglednice je bila hiša in del posestva družine Rušnik. (Vir: Osrednja knjižnica Celje – domoznanski oddelek) Valentin Rušnik je bil več mandatov župan občine Gustav Wukošek (Vukošek, Bukošek), Zreče. V slovenskem gospodarju z dne 21. 11. 1892 najde- posestnik, trgovec in gostilničar mo zapis, da je 17. 11. tega leta bil ponovno izvoljen za župana, ki je bil nato župan še do leta 1904, ko najde-O družini Wukošek Zrečani v današnjem času zelo mo zapis, da je bil za župana izvoljen Peter Dobnik, leta malo vemo, čeprav je bila ta družina v letih od 1800 do 1905 ga je nadomestil Josip Winter, ki je bil nato kar 22 let 1904 ena najbolj prepoznavnih v kraju. Nekdanji vodja župan občine Zreče. železniške postaje Zreče France Kozjek v svojih spominih zreče nekoč in danes 21 zapiše, da sta v tem času dve druži-ni obvladovali Zreče, in sicer družini Rušnik in Wukošek. Obe sta dali Zrečanom kar tri župane, kar potrjuje nji- hovo pomembnost. Vse kaže, da je bil Gustav Wukošek župan, ki je nasledil Franca Rušnika. Gustav Wukošek se je rodil 17. 7. 1821 očetu Francu in materi Frančiški v Zrečah, v hiši, ki jo je leta 1909 kupil Martin Kračun. Družina Wukošek ni bila lastnica zgolj te hiše, temveč celotnega kompleksa, ki ga je kupil Kračun. Kaj od tega je zgradila družina Wukošek, nismo posebej ugotavljali, vsekakor pa so k posestvu spadali velik mlin, hlev, žaga in nekaj manjših objektov. Tudi zreški grad je bil v lasti družine Wukošek, a ta je bil zgrajen mnogo prej22. Gustav Wukošek je bil poročen z Ivano Perko, roje- no 19. 11. 1829. Mati Gustava Wukoška je bila Frančiška Ratej, rojena leta 1793 in v Zrečah umrla 12. 3. 1875. Postavlja se vprašanje, zakaj o Wukoških skoraj ni več sledu. France Kozjek v svojem prispevku k zgodovini Zreč navaja samo splošen razlog, da so pač slabo gospo- darili. Drugi razlog navaja župnik Matija Karba, ko zapi- še, da je po smrti Gustava posestvo prevzela hči Amalija. To je poročil Ludvig Ritt v. Maththieu. Po Amalijini smrti je sodišče dovolilo možu prodati posestvo, vendar je polo- vico kupnine dodelilo mladoletni hčeri. Matija Karba tudi navaja, da je posestvo skupaj z zreškim gradom postavil Adam Kronabevogel in da je kasneje bilo prodano oskrb- niku samostana Jurklošter in nato prešlo v last družine 21 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, tipkopis se nahaja pri avtorju tega članka. 22 Zreški dvorec je bil zgrajen za potrebe uprave žičke kartuzije leta Janez Bogina, mož Julijane Rušnik, dolga leta župan Makol, 1718 (Vir: Sapač, Igor, Zreški gradovi med včeraj, danes in jutri. v času Avstro-Ogrske (Vir: Karel Lesjak iz Makol) Univerza Maribor, Občina Zreče, 2016). 83 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Razglednica Zreč iz leta 1912, na kateri se vidi nekdanje posestvo Cerkev sv. Egidija, župnišče, kašča in mežnarija so mejili na Wukošek, ki je bilo 1909. prodano Martinu Kračunu. zemljišče družine Wukošek. (Vir: Ivo Jančič) (Vir: Avguštin Stegenšek, Konjiška dekanija, 1909, tablice) Wukošek. Vsekakor je družina Wukošek tema, ki bi jo sveta in odborniki občinskega sveta. bilo dobro temeljito raziskati. Kupoprodajna pogodba med Iz zapisov v tej šolski kroniki se da sklepati, da je nasledniki Gustava Wukoška in Martinom Kračunom je Gustav Wukošek odigral pomembno vlogo pri načrtova- bila podpisana 26. 11. 1909 in s tem se zaključi obdobje nju in podpori gradnje šole. družine Wukošek v Zrečah.23 Prav tako je v tej kroniki še sledeč zapis : Glede na vrsto gospodarskih objektov se da sklepati, »22. 6. 1879 so se člani krajevnega šolskega sveta zbra- da se je družina ukvarjala z lesom, mletjem žitaric v veli- li in odločili, da bodo na lastne stroške zgradili novo šolo, kem mlinu in s trgovino. Ob gradnji nove osnovne šole poslopje za dvorazredno šolo, in to na zemljišču, kjer naj (leta 1879) je v zapisniku o licitaciji zapisan namig, da se bi po prvotnem načrtu stalo občinsko poslopje.«25 je Gustav Wukošek ukvarjal s trgovino opeke ali pa je to Ta odločitev kaže na njihov pogum, da bodo zmogli; obrt celo imel sam. v krajevnem šolskem svetu so takrat bili bogati zreški posestniki, med njimi tudi Wukošek. Pisni viri o Gustavu Wukošku Gustav Wukošek je bil član licitacijske komisije, ki je za izvajalca izbrala Johana Oroža, po domače Mihelaka, Kronika Osnovne šole Zreče, 2. del sodeloval je pri gradnji osnovne šole. Letno poročilo za leti 1869 in 1870, str. 2: V kasnejših zapisih v tej šolski kroniki ga ni več zasle- »Tukajšnja šola je bila na podlagi nove ureditve/zako- diti. nov podrejena okrajnemu šolskemu svetu v konjicah, ki je s sklepom zasedanja z dne 24. 10. 1869 tukajšnjega pose- Kronika župnije sv. Egidija Zreče26 stnika g. gustav Wukošeka imenoval za krajevnega šol- V župnijski kroniki je zapisan 18. 6. 1872, vendar s skega nadzornika z odločbo dne 13. 12. 1869, štev. 7, odre- priimkom Bukošek. V kasnejših navedbah je samo enkrat dil konstituiranje krajevnega šolskega sveta.« naveden priimek Wukošek. Zapis navaja, da je bil tega Dne 13. 1. 1870 je Gustav Wukošek postal predsednik dne končan vodnjak na prostoru med župniščem, šolo in krajevnega šolskega sveta, Janez Arlič (župnik) pa njegov oštirsko hišo. namestnik. Vse kaže, da je bil Gustav Wukošek nepredvidljiv Na 5. strani 2. dela Kronike Osnovne šole Zreče je sosed domačemu župniku, saj ga je v letu 1879 nameraval zapis, da se je z dopisom 17. 11. 1870 Gustav Wukošek tožiti zaradi motenja posesti, a je potem tožbo umaknil. odpovedal mestu predsednika krajevnega šolskega sveta, Dne 30. 12. 1879 je bil takratni zreški kaplan naprošen po vsej verjetnosti zaradi odhoda župnika Arliča na od točaja Bukovškove krčme, da pride blagoslovit hišo. Za Prihovo. Prav tako je na tej strani zapis, da je po odpovedi to gospodar ni vedel ali pa mu ni bil všeč, zato je že na Matije Korošca zopet postal predsednik krajevnega šol- začetku prekinil molitev in povedal, da on ne potrebuje skega sveta Gustav Wukošek.24 nobenega blagoslova.27 Za leto 1879, ki je bilo zelo pomembno za zreško šol- V letu 1882 je v kroniki zapisano, da so zidarji pri stvo, saj so takrat začeli graditi novo šolsko stavbo, naj- podzidavi drvarnice za nekaj centimetrov posegli v demo Gustava Wukoška med člani krajevnega šolskega Bukovškovo zemljo, a se je zaplet končal tako, da je 25 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, str. 11. 23 Hazler, Vito (ur.), Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške 26 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, industrije na Slovenskem, zbornik, Občina Zreče, 2022, str. 78. str. 15, 18. 24 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, 2. del, 27 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, str. 5, prevod Lilijane Urlep. str. 17. 84 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Peter Dobnik, posestnik, trgovec, gostilničar in častni občan Peter Dobnik se je rodil očetu Martinu in materi Uršuli, rojeni Gačnik, 26. 6. 1841. Hišno ime domačije je bilo pri Bučarju. V družini so bili štirje otroci, in sicer Jakob, Ivana, Franc in Peter. Poročil se je 5. 2. 1866 s Konjičanko Marijo Brecl. Oče neveste je bil Jožef Brecl, mati Jožefa, rojena Vrisk. V zakonu sta imela 11 otrok. Žal jih je kar polovica umrla. To so bili: Franc, Johanna, Johan, Henrik, Marija, Mihael, Antonija, Julijana, Gotfried, Alojz in Katarina. Po krstnih listih je vidno, da je tretjerojena Johanna že bila rojena v Loški Gori 1, medtem ko sta bila prejšnja dva v Loški Gori 13. Peter Dobnik se je leta 1904 z ženo preselil v Konjice, kjer je že bil njegov sin Franc. Žena mu je umrla 27. 7. 1907.29 Na domačiji je ostal njegov sin Henrik, ki je bil naj- prej poročen z Elizabeto Rušnik, hčerko Valentina Rušnika. Poročila sta se 14. 2. 1903, a že naslednje leto, 14. 8 1904, je Elizabeta umrla. Nato se je poročil z Marijo Pokorny, rojeno 26. 8. 1882 v Celju. Poročila sta se 6. 7. 1908. V zakonu se jima je 14. 5. 1910 rodila hči Henrika. Kmalu po poroki in še pred rojstvom hčerke je umrl (3. 4. 1910). Vdova se je nato leta 1911 poročila z Aleksandrom Gruntnerjem iz Poljčan. Ta se je rodil 3. 3. 1883. V zakonu sta imela štiri hčerke: Berto, rojeno 6. 1. 1912, Henrika, rojenega 4. 2. 1913, Marijo, rojeno 24. 2. 1916, Frančiško, rojeno 10. 4. 1918. Tudi Gruntner je hitro umrl, in sicer 3. Zreški grad, ki je bil za potrebe Štajerske železoindustrijske 9. 1919, in na domačijo je prišel njegov sorodnik Gustav družbe predelan v stanovanjski objekt, je bil zgrajen leta 1718. Puckl iz Poljčan, rojen 26. 12. 1897. Ta se je poročil s Nekaj časa je bil lastnik tega objekta Gustav Wukošek. 17-letno Henriko, rojeno Dobnik. Poročila sta se 21. 9. (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija, Kronika župnije Zreče) 1927 in imela 3 otroke: Gustava, rojenega 29. 5. 1928, Erika, rojenega 2. 4. 1930, Elizabeto, rojeno 10. 12. 1937. Bukovšek to podaril župniji. Peter Dobnik je, kakor piše na mrliškem listu, bil V župnijski kroniki se še leta 1884 zadnjič omenja veleposestnik. Tukajšnji zreški veleposestniki so nava- Bukovška, vendar je tokrat njegov priimek zapisan kot dno imeli tudi žage, mline in kakšno trgovino, in Peter Wukošek. Tudi v tem primeru je šlo za neko tožbo glede Dobnik v tem ni bil izjema, saj je bil on tisti, ki je ustva- ceste, a jo je župnija izgubila, ker je glavna priča umrla. ril pogoje za delo svojih naslednikov. V Kroniki župni- je Zreče je o njegovem plemenitem delu več zapisov in Gustav Wukošek kot župan nekaj teh bomo objavili v nadaljevanju. V tej kroniki je na Gustav Wukošek, ki se je sam najraje podpisoval po strani 32 zapisano, da se je 18. 2. 1905 preselil v Konjice. pravilih nemškega jezika, tj. Wukoscheg, tudi Vukošek, Ob tem zapisu je tudi pripis, da je kar 22 let bil ključar je bil poleg Franca Rušnika najbolj prepoznavna oseba v pri farni cerkvi sv. Egidija. Umrl je 7. 3. 1915 v Slovenskih kraju. Bil je gostilničar in trgovec. V novicah 28 je bil 16. Konjicah kot vdovec. 4. 1871 objavljen članek o tem, kako je izgubil volitve in Poglejmo, čemu si je Peter Dobnik zaslužil, da mu je kako se je na izid volitev pritožil, a ni uspel. Po vsej verje- občina Zreče podelila naziv častni občan. tnosti so bile volitve v začetku leta, zato lahko sklepamo, Petra Dobnika najdemo v zapisih Kronike Osnovne da je bil Gustav Wukošek župan v letih od 1867 do 1870. šole Zreče (22. 6. 1879), in sicer je to bila skupna seja Mogoče je bil župan kakšen mandat več, vsekakor pa po Krajevnega šolskega sveta in zastopstva občine Zreče.30 letu 1871 ni imel več funkcije, saj ga je nadomestil Peter Tema je bila izgradnja novega šolskega poslopja za dvo- Dobnik, ki je bil v nasprotju z Wukoškom pravi rodoljub razredno šolo. Načrt je bil ambiciozen, saj so napisali, in uspešen gospodar v Loški Gori. da bodo zgradbo zgradili na lastne stroške. Na tej seji Od projektov, ki jih je začel in jih ni dokončal, je novi je Peter Dobnik, ki je očitno bil med predstavniki obči- most čez Dravinjo. 29 Vsi podatki so s spletnega portala Matricula za župniji Konjice in Zreče. 28 Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, 16. 4. 1871. 30 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, 22. 6. 1879. 85 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Žena Petra Dobnika Peter Dobnik z družino (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) ne Zreče, izjavil, da za 4500 goldinarjev to postavi, če na » kakor je kn. šk. dekanijski urad v konjicah z dopisom, javni dražbi ne bo nižje ponudbe. Tega posla ni dobil, saj dne 6. februarja 1905, štev. 610, semkaj poročal ste se vi je za 100 goldinarjev bil cenejši Johan Orož - Mihelak iz spoštovani gospod preselili iz zreč stalno v konjice ter tako Zreč. Šola je bila tako zgrajena v dobrem letu, saj je leta odložili častno službo cerkvenega ključarja pri župnijski 1880 v njej že potekal pouk. cerkvi sv. egidija, katero ste opravljali 22 let, in sicer vselej Drugič se Peter Dobnik omenja v tej kroniki 18. 8. vestno, vspodbudno in z največjim veseljem. 1881, torej leto po vselitvi v nove prostore, v vlogi predse- kn. šk. ordinarijat se posluži rad te prilike, da vam dnika Krajevnega šolskega sveta šole v Zrečah s pripisom izreče najprimernejšo zahvalo za vaš trud in za vse vaše lesni trgovec v Lušperku.31 skrbi, katere vam je povzročalo tako modro in preudarno V tej kroniki ga najdemo še leta 1890, in sicer so bile soobskrbovanje cerkvenega premoženja. in opravljali ste volitve 12. 10. tega leta, kot podpredsednika sveta. to imenitno in odgovornosti polno službo brezplačno in Drugo njegovo področje delovanja je bilo v okviru zastonj. župnije, saj je bil kar 22 let ključar župnijske cerkve sv. ker torej niste iskali časnega plačila, zato pa vam naj Egidija. Leta 1893 najdemo v kroniki zapis, da sta bila 26. bo bog bogat plačnik, da vas ohrani zdravega še mnogo let 2. tega leta razglašena in od škofa potrjena dva 'cerkvena v svoji milosti in ljubezni in da vam da enkrat po smrti iz očeta', to je bil takratni naziv za ključarje, in sicer Franc ust pravičnega sodnika zaslišati vesele in tolažilne besede: Videčnik in Peter Dobnik. V kroniki na strani 32 najdemo 'blagor tebi dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, še prepis pisma Mihaela Napotnika, mariborskega škofa, hočem te čez te čez veliko postaviti, pojdi v veselje mojega naslovljenega na Petra Dobnika, ki je v tem času že bil v gospoda.'(mt, 25, 23) Slovenskih Konjicah. Poglejmo si to pismo. kn. šk. lavantinski ordinarijat v mariboru, na praznik lurške matere božje, dne 11. februarja 1905 mihael, l. r. knezoškof«32 32 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije 31 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, 18. 8. 1881. sv. Egidija Zreče, str. 32. 86 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAV A E NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Razglednica Dobnikovega posestva v Loški Gori pred 2. svetovno vojno (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Ivo Jančič iz Slovenskih Konjic) Iz župnijske kronike leta 1899 še ena zanimivost s strani 95: » na priporočilo g. petra dobnik je posojilnica v konjicah darovala 40 kron za cerkvene potrebe v zrečah, kot prvi kamen za novo župnijsko cerkev.«33 Peter Dobnik je z ženo Marijo leta 1904 zapustil svoje posestvo in že dobro utečene trgovske vezi in se preselil v Konjice. Peter Dobnik je torej bil tisti, ki je začel in ustvaril sklop dejavnosti in proizvodnih poslopij, poznanih kot Gruntner. Čeprav sta Gruntner, ki je bil drugi mož žene Henrika Dobnika, in kasneje Gustav Pukl, mož hčere Poroka Kristine Dobnik s Francem Vrečkom Henrika Dobnika, nadgrajevala dejavnost in širila proi- (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) zvodnjo, je Peter Dobnik bil tisti, ki je začel s to zgodbo, ki se je nesrečno končala v času 2. svetovne vojne z likvi- dacijo zakoncev. Leta 1996 so stanovanjsko hišo Dobnik – Peter in Henrik Dobnik v časopisnih člankih Grundner – Pukl porušili zaradi širitve ceste, ostali objek- V mnogih časnikih tistega časa se je o Petru in kasne- ti pa so v lasti fizičnih oseb. je o Henriku veliko pisalo. Za to gre zasluga Matiji Karbi, ki je bil znan poročevalec dogodkov iz teh krajev.34 Hiša in gospodarsko poslopje Petra Dobnika v Konjicah, kamor se je preselil leta 1906. (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) 34 Domovina, 19. 8. 1898, leto 8, št. 33, Slovenski gospodar, 33 Arhiv župnije sv. Egidija, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, str. 95. 8. 7. 1897, leto 31, št. 27. 87 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Janez Orož - Mihelak, posestnik in trgovec O tem, da je bil Janez Orož župan v Zrečah, je poda- tek iz časopisa slovenski gospodar 35, kjer je naveden kot novi župan Zreč. Več o njegovem delu nismo ugotovili. Zanimivi so podatki iz knjige status animarum za Zreče za leto 1860, v kateri sta navedeni dve družini v Zgornjih Zrečah s priimkom Orož. To sta družini Mihelak in Kurnik. Oče Janeza Oroža je bil Franc, ki je bil rojen 1. 12. 1820 in v status animarum naveden kot gospodar na domačiji Kurnik. Njegova žena je bila Jožefa z dekliškim priimkom Mumelj. Imela sta 6 otrok. V naslednji knjigi status animarum za leto 1924 družine s hišnim imenom Kurnik ni več najti, temveč so to Kordoni.36 Janez Orož kot drugorojeni je bil rojen 6. 11. 1846, umrl 31. 8. 1924, poročil se je z Barbaro Mauhar, rojeno 1. 12. 1842 v Loški Gori, umrl 26. 10 1929. V zakonu so se jima rodili: Ivana Orož, 22. 4. 1874, poročena na Stranice h Klančnikom; Marija Orož, 4. 6. 1876, poročena v Radano vas k Požjakom, brez otrok; Janez Orož, 13. 4. 1878, poročen s Frančiško z dekli- škim priimkom Marinšek, s katero sta imela tri otroke, po domače Šimuni v Zg. Zrečah; Antonija Orož, 26. 12. 1879, umrla 16. 8. 1909 pri poro- du. Imela je dve nezakonski hčerki, Anico in Kristino. Njun oče je bil Alojzij Črnec iz Radane vasi. Od Mihelakov je dobila poslopje (štant) v Radani vasi in ga nato prodala Nagrobnik družine Orož na starem pokopališču v Zrečah Janezu Orožu - Šimunu in odšla v Ruše. Njen priimek je (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) bil Kovše, mož je bil nekaj časa lastnik radenskega mlina, nato ga je prodal Ivanu Kovaču; Franc Orož, 19. 10. 1881, poročen h Kardonom, nekoč V tej kroniki najdemo na strani 22, da je bil Janez Stara Dobrava. Bil je znan prevoznik lesa s konji in dober Orož član krajevnega šolskega sveta. gospodar, enako tudi njegov sin Franc, ki je ostal na Na omenjeni strani najdemo še zadnji dokument, v domačiji. Poročen je bil z Ano Marinšek; katerem se navaja, in novi datum, 30. 3. 1885: Ana Orož, 29. 7. 1983, poročena v Radano vas k »po izpeljanem plačilu so bili v tukajšnji krajevni šolski Anžetom; svet od občine zreče izvoljeni: Jurij Orož, 30. 3. 1886, ostal na domačiji, brez otrok, janez orož, lesni trgovec in občinski predstojnik z ženo Emo izgnan v Srbijo. Bil je dva mandata župan v zrečah, (1928–1941); karel Teppei, lesni trgovec v lušpergu, Alojzij Orož, 11. 6. 1889, poročen k Rezarjem. martin černic, posestnik v radani vasi. krajevni šolski svet je nato bil pozvan, da izvoli pred- Janez Orož v Kroniki Osnovne šole Zreče sednika in njegovega namestnika. To naročilo se je izvedlo Kronika Osnovne šole Zreče za leto 1879 na strani 13 11. 6. 1885. za predsednika je bil izvoljen valentin rušnik, navaja aktivnosti, ki so bile izvedene za izgradnjo novega za njegovega namestnika pa Franc videčnik posestnik iz šolskega poslopja. V tem delu se pojavi ime Janez Orož, in radane vasi.«37 sicer je na licitaciji 9. julija 1879 dobil delo za izgradnjo šolskega poslopja. To sicer ne pomeni, da je bil gradbinec, temveč bolj poslovnež, ki je organiziral izgradnjo poslo- pja. Delo je bilo končano z nekaj zamude, a kljub vsemu dobro opravljeno. 35 Slovenski gospodar, 11. 10. 1883. 36 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Status animarum župnije sv. Egidija Zreče za leti 1860 in 1924. 37 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, str. 13, 22. 88 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Josip Winter, posestnik, trgovec, župan 1905–1928 Josip Winter, rojen 4. 3. 1868 v Zrečah, umrl 29. 3. 1928 v Zrečah Žena Rozalija, dekliški priimek Krajnc, rojena 24. 7. 1870 v Zrečah, umrla 3. 7. 1942 v Zrečah Poroka: 5. 2. 1894 v Zrečah Zakonca sta imela naslednje otroke: Justino, 31. 10. 1890, Marijo, 8. 4. 1894, Alojzija, 5. 6. 1897, Jožefa, 11. 12. 1897, Osnovna šola Zreče v času pred letom 1941 Rozalijo, 16. 10. 1900, (Vir: Arhiv KUD Vladko Mohorič Zreče) Karla, 25. 10. 1902, Rudolfa, 15. 4. 1904, Janez Orož v Kroniki župnije Zreče Franca, 2. 8. 1905, Vse kaže, da je bil Janez Orož ključar župnijske cer- Ano, 3. 1. 1908, kve sv. Egidija,38 saj je v tej kroniki na strani 163 zapis, da Henrika, 20. 4. 1910, sta Orož in Rožen ključarja te cerkve. Žal pri tem ni nave- Janeza, 12. 5. 1911, denih njunih osebnih imen. Elizabeto, 8. 10. 1915. Na 146. strani Kronike župnije Zreče je tudi zapis, da je Janez Orož prodal župniji večjo količino apna za obča- O družini Winter sno olepšanje cerkve.39 Družina Winter je v Zrečah pustila globoko sled in je bila ena tistih družin, ki je pomembno prispevala h gospo- Janez Orož kot župan darskemu in kulturnemu življenju kraja v svojem času. Janez Orož je postal župan občine Zreče leta 1883 Oče župana Josipa - Jožefa Winterja je bil prav tako Jože in je opravljal funkcijo do leta 1888, ko ga je nasledil in je bil rojen 14. 3. 1833, in sicer v Kamnici pri Mariboru. Valentin Rušnik. Po zapisu iz slovenskega gospodarja (11. Njegov oče je bil Anton in žena Ana, z dekliškim priim- 10. 1883)40 lahko sklepamo, da je bil Janez Orož domo- kom Prates. Ta Jožef Winter, ki je bil rojen leta 1833, se je ljub in ni zapadel pod nemški vpliv. V tem času je v obči- 18. 2. 1867 poročil z Alojzijo Fridrih iz Konjic, ki je bila ni Zreče že stekel proces industrializacije, ki se je zače- rojena 9. 6. 1838. V Zreče sta zakonca tako predvidoma la s premogovniki in nadaljevala s prihodom železnice v prišla po letu 1867. 41 Pokopana sta v Zrečah, v družinski takratne Konjice. grobnici, in sicer je Jožef Winter umrl 27. 6. 1878, žena Alojzija pa 22. 12. 1883. O družini Winter je France Kozjek, postajenačelnik v letih pred 2. svetovno vojno, napisal naslednje: » na mernikov grunt v zrečah se je proti koncu prejšnje- ga stoletja priženil josip Winter. bil je zelo sposoben trgovec in gospodar. njegova žena rozalija mu je rodila 12 otrok, od katerih je ostali živih 11, in sicer 7 fantov in 5 deklet. vsi Winterjevi otroci so bili postavni fantje in lepa dekleta. josip Winter je imel velik uspeh pri lesni trgovini, še posebej v času 1. svetovne vojne in takoj po njej. nakupil je več posestev in med njimi preskarjevo domačijo z žago, gostilno in trgovino, veliko posestvo v vojniku, sezidal je tudi veliko žago nad graščino v zrečah in je dosegel, da se je naredila železniška postaja za njega na zelo ugo-dnem kraju. kakor kračun se je pri nakupu posestev precej zadolžil, a ne toliko kakor Tine kračun. ko je on umrl, so otroci, ki so prevzeli razna posestva, morali prevzeti tudi odgovorjajoči del dolga, ki pa ni bil tako mali, posebno še zato, ker se je povečala stabilnost denarja po 1. svetovni Winterjeva hiša danes. Nekoč je bila v njej gostilna Jelka, vojni. preskarjevo posestvo je prevzel sin rudolf, grunt na spodaj nočni bar. (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) mernikovem sin karel, posestvo v vojniku sin Franc, med- 38 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, str. 163. 39 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije 41 Vsi navedeni podatki o družini Winter so povzeti iz matičnih sv. Egidija Zreče, str. 146. podatkov župnij Zreče in Kamnica pri Mariboru, dosegljivi na 40 Slovenski gospodar, 11. 10. 1883. spletnem portalu Matricula. 89 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Družina Winter leta 1928. Zadnja vrsta od leve: sin Karel, zet Jurak, sin Rudi, snaha Avgusta (vdova po Jožetu Winterju), vnukinja Lenka, hči Anica, sin Franc, sin Henrik. Druga vrsta od leve: zet Klančnik, hči Mimika Klančnik, hči Justika Jurak, oče Josip z vnukinjo Nado, hči Betka, mama Rozalija, sin Slavko in snaha Nina, zet Kračun, hči Rozalija Kračun. Spodaj vnukinje in vnuki od leve: Nada, Milan, Pepi, Olga, Danica, Jožica, Drago, Boris, Slava, Stanko, Slavko in Gustika. (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) tem ko je žago in lesno trgovino prevzel sin slavko. on se Brinjevi gori. Glede na to, da je teh navedb več, bosta za ta je oženil z nino lepšina iz brežic, s katero je imel tri hčer-zapis dovolj samo ti dve: ke in sina borisa. gospodar žage slavko se je ponesrečil »18. 10. 1908 – zbor slovenske mladine. za predsednika leta 1932. zagrabil ga je jermen transmisije njegove žage zbora je bil izvoljen josip Winter, posestnik iz zreč, ki se je in je zaradi tega umrl. njegova žena nina ki je tudi mora-ob koncu tudi vsem zahvalil.« la prevzeti del dolga, pa sama ni mogla gospodariti. ker »dne 29. junija 1911 je gospod Winter razodel željo po pri pristaših njenega moža ni dobila podpore, se je obrnila kapelici pri cerkvi matere božje, na prostoru, kjer so bili na kaplana antona radanoviča, ki ji je pomagal. na njeni nameravali narediti lurško kapelo.«44 žagi je ustanovil zadrugo in s tem rešil njeno težko gospo- Vse kaže, da je Josip Winter zelo dobro skrbel za svoje darsko stanje. Winterjevi so tako v zrečah pred drugo sve- zaposlene, saj jim je vsako leto omogočil druženje na tovno vojno odigrali pomembno vlogo.«42 Brinjevi gori z mašo. »16. avgusta 1911, na rokovo, se vsako leto na gori zbe- Naj k temu dodamo še to, česar pisec ni navedel, rejo k sveti maši delavci gospoda Winterja. letos je ob 8. namreč da je bil Josip Winter župan v Zrečah 23 let, in uri sveto mašo služil poročevalec!« sicer vse od leta 1905 do smrti leta 1928, v času 1. svetov- V Kroniki župnije Zreče, na strani 521, najdemo še ne vojne ga je 4 leta nadomeščal Martin Kračun. Njegova naslednja dva zapisa Matije Karbe, ki se nanašata na delo je bila tudi koča na Pesku. Po smrti Karla Winterja, ki ni občinskih odbornikov in takratne vojne razmere. 45 imel potomcev, je posestvo nazadovalo in bilo prodano. Oba zapisa nosita datum 10. 10. 1916. »občinske seje se vršijo v občinski hiši. danes pa sta Zapisi v Kroniki Osnovne šole Zreče, 2. del bila v tamošnji sobi celi mili dan zaposlena odposlan-Prvič sta ime in priimek Josip Winter zapisana v tej ca s kr. okrajnega glavarstva, g. zemljemerec verbinzh in kroniki 11. 1. 1903, in sicer je bil takrat Valentin Rušnik učitelj petrič, oba stanujoča v konjicah. vsled teh razmer že sedmič izvoljen za predsednika krajevnega šolskega smo občinsko sejo imeli v sobi pri podžupanu martinu odbora, Josip Winter, trgovec z lesom in posestnik, pa kračunu.« prvič.43 V drugem zapisu z naslovom opazka nam pisec postreže še z nekaterimi podatki, ki nam omogočajo Zapisi o Josipu Winterju v Kroniki župnije Zreče razumeti razmere v občini Zreče glede župana in njego- Ko je leta 1905 Josip Winter postal župan občine vega namestnika in čas med prvo svetovno vojno. Zreče, se v Kroniki župnije Zreče večkrat pojavi njegovo »od 1905 nam županuje gospod Winter. zadnjič so se ime, predvsem v povezavi z dogodki, ki so se odvijali na občinske volitve vršile 1911 in je triletna doba potekla 1914. 44 Lurško kapelo je nameraval postaviti Henrik Dobnik za zdravje svoje 42 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, tipkopis se nahaja žene, a je niso dokončali. Po vsej verjetnosti je bila na mestu, kjer je pri avtorju tega članka. danes dom za duhovne vaje. 43 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, 45 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, 2. del, str. 76. str. 521. 90 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Družina Winter, datum posnetka ni znan. Sedijo za mizo od leve: neznana, Nina Winter, Josip Winter, Rozalija Winter, Ana Winter. Zadnja vrsta od leve: četrti je Slavko Winter in sedmi Rudolf Winter. (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) v tem letu je izbruhnila vojna. odpadle so nove volitve. imel na skrbi občinsko blagajno.48 občinsko zastopništvo posluje nadalje, torej tudi župan. Eden pomembnih projektov tega časa je bila izgradnja naš župan je sedaj v službi vojaški, pa navadno ima železniške proge iz Konjic v Zreče, pri katerem sta tako dopust in stanuje doma, da kot lesotržec za erar dobavlja župan Winter kakor tudi domači župnik dobro sodelova- les. namesto župana občinske posle vodi prvi občinski so la. Proga je bila do končne postaje v Zrečah končana 15. vetnik gp. kračun. občina zreče ima 3 x 4 je 12 odborni- 1. 1921 in po njej je stekel promet. Na slovesnosti, ki je kov in 3 x 2 je 6 namestnikov. izmed 12 + 6 je 18 oseb, jih bila tega dne, najdemo župana Winterja kot govornika, k sejam prihaja samo devetero, ko je druga deveterica pri župnik Karba pa je blagoslovil progo. vojakih.«46 Josip Winter v zapisih časopisov takratnega časa Tudi naslednji zapis v župnijski kroniki nam odkriva V časopisu slovenski gospodar najdemo zapise o voli- delo lokalne oblasti in županovanje v medvojnem času ter tvah za občinske odbornike in župana v Zrečah. Volitve postreže z nekaterimi imeni občinskih svetnikov. so bile 7. 2. 1905, a ker nekateri niso bili zadovoljni z »Županstvo – gospod kračun je načelnik nadzorni- rezultatom, so se pritožili in pri tem na sodišču v Gradcu štva pri hranilnici – posojilnici. izmed posojilničarjev nas uspeli. je devetorica v občinskem odboru: župan Winter, podžu-Ponovljene volitve so bile 5. 9. 1905 in v časopisu pan ali prvi občinski sovetnik kračun, potem golčer, mavc, slovenski gospodar 49 z dne 26. 9. 1905 najdemo naslednji hren, mauhar, karba, lamut, očko, bukovnik, orož zapis: »zreče – za župana je izvoljen kot lesotržec, širše- sebastjan. načelnik orož je pri vojakih in sedaj od 1. 8. mu svetu osebno znan gosp. josip Winter, za prvega sveto- 1916 služi v zrečah kot paznik rusov – jetnikov. Winter in valca pa nadučitelj Tribnik.« očko sta v službi vojaški odsotna. Župan kot vojak ne more opravljati službe vsled tega posle županske vodi gospod Kar 8 mesecev je trajal najprej pravni in nato medij-kračun.«47 ski boj okoli volitev. Po zapisu v slovenskem gospodarju lahko sklepamo, da so nekateri po odhodu Petra Dobnika Za čas od leta 1905 in do leta 1928, ko je občino Zreče v Konjice zaslutili, da so dovolj gospodarsko in politič- vodil župan Josip Winter, je iz Kronike župnije Zreče moč no močni, da se podajo na pot obračunavanj, ki jih prej sklepati, da zelo dobro sodeloval z domačim župnikom v Zrečah niso poznali. Poglejmo si zapis v slovenskem Matijo Karbo. Ta je v kroniko zapisal, da je od 28. 6. 1905 gospodarju z datumom 27. 7. 1905. »dovolj se že trudijo v zadnjem času, da bi zanetili v zrečah prepir. kjer prej, dokler nas niso osrečili nemčurski privandrovci s svojim prihodom nismo poznali nobenih 46 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, str. 521. S tem zapisom je zapisana vloga Martina Kračuna, ki je tako kot prvi občinski svetnik vodil občino Zreče v času vojne. 48 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, 47 Tukaj je zapisano, zakaj Josip Winter ni mogel opravljati vloge str. 554. župana, čeprav je bil doma. 49 Slovenski gospodar, 29. 5. 1905. 91 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Restavracija v času delovanja gospodarske zadruge v Winterjevi Winterjeva žaga z delavci hiši, od leve: drugi z otrokom je Štefan Vahter, hči Jožica, peti je (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) Viktor Orož, šesta je Alojzija Vahter, osmi je Jože Orož in kaplan Anton Radanovič, vodja zadruge. (Vir: Jožica Gorenak iz Zreč) nasprotitev. lotili so se pri tem delu prav podlih in sku- šajo spodkopati ugled našega g. župnika in drugih zaslu- žnih mož, katerih je naša občina imenovala zavoljo njih mnogovrstnih zaslug za občino častnim občanom in tako priznala njih trud in neumorno delovanje.«50 Winterjeva rodbina po smrti Josipa Winterja V letu, ko je Josip Winter praznoval svojo 60-letnico, je nenadoma umrl. Bolj ali manj so bile vloge v družinskem podjetju že razdeljene, a smrt njegovega sina Slavka, ki je bil poročen z Nino Lepšina iz Brežic, je pomenila velik udarec za Winterjeve. Kaplan Anton Radanovič je zadrugo uspešno vodil vse do leta 1941, ko se je začela 2. svetovna vojna, ki je vse to nasilno prekinila. Povojni časi niso bili naklonjeni Josip Winter v avtomobilu, tretji od leve proti desni, poleg njega je zasebni pobudi, zato je utihnila Winterjeva žaga in z njo Franc Marčič, njegov sosed in boter njegovih otrok. lesna trgovina. (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) Pogreb Josipa Winterja leta 1928. Na fotografiji sta prepoznana Karel Mravljak, ki je za duhovniki, in Ivan Verčnik, levo v prvi vrsti, nosi krsto. (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) 50 Avtor članka je gotovo dobro poznal razmere v Zrečah in je krivdo za razdor pripisal ńemčurskim privandrancemín njihovim podlim metodam. Slavko Winter (Vir: Znani Slovenci, spletni portal) 92 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Martin Kračun, starejši, posestnik, Martin Kračun kot gospodarstvenik gostilničar in lesni trgovec Martin Kračun je bil uspešen gostinec, saj v svoji gostilni ni ponujal le pijače, temveč se je tam tudi kuhalo Družina Kračun je ena tistih družin, ki je v Zrečah in postreglo z dobro jedačo. V Zreče je takrat že prihajalo že od začetka 20. stoletja opozarjala nase in v teku dese- veliko romarjev, ki jih je bilo potrebno oskrbeti, in nekaj tletij tega stoletja odigrala pomembno vlogo pri razvoju tega je Martin Kračun ponujal v romarski uti na Brinjevi kraja. France Kozjek51 v svojem zapisu o razvoju Zreč o gori. Kračunovi so prisluhnili društvenemu življenju in Kračunovih zapiše, da je bil Martin Kračun čevljar in da ob gostilni postavili veliko dvorano za Sokole54. Kasneje je bil zelo podjeten. Po krstih otrok sodeč, se je Martin je bil na tem mestu zreški kulturni dom. Kračun preselil v Zreče med letoma 1896 in 1898, saj je hči Martin Kračun je bil napreden kmetovalec, saj je v Ana bila že tukaj rojena in krščena. Vse kaže, da je do leta tistem času imel veliko sadnega drevja in pridelek so pro- 1909 imel v najemu gostilno, ki je tedaj bila last Gustava dali na tuje trge. Wukoška. Leta 1909 je kupil posestvo, skupaj z graščino, Na njegovem posestvu je bila žaga in znan je bil kot mlinom in hišo blizu cerkve in se pri tem zelo zadolžil. V lesotržec, saj se je tukaj razrezana hlodovina prodajala tej hiši je že prej bila gostilna in Martin Kračun je s tem vse do Beograda. nadaljeval. V zgodovino Zreč se je zapisal s tem, ko je leta 192052 del posestva z gospodarskimi objekti prodal Milku Martin Kračun v zapisih Kronike župnije Zreče Bremcu in tako omogočil začetek izgradnje industrijske Prvič se Marin Kračun pojavi v Kroniki župnije Zreče55 kovačije, ki deluje še danes. Pomemben je njegov prispe- v letu 1904, in sicer na strani 185, kjer je nekaj koristnih vek v lokalni samoupravi, saj je bil v času prve svetov-podatkov za razumevanje njegovega dela in življenja v ne vojne nadomestni župan in zaslužen, da je železniška Zrečah. Kronika navaja, da je bil zakupnik gostilne in da proga bila zgrajena do Zreč. Umrl je 13. 9. 1924 v celjski je 25. 11. 1909 kupil posestvo v Zgornjih Zrečah. Gre za bolnišnici. posestvo, ki je bilo predtem v lasti Gustava Wukoška in katerega je odštel 74.000 kron. Ker je bilo naprodaj tudi Nekaj podatkov o rodbini Kračun 53 posestvo Valentina Rušnika, je del tega kupil za vrednost Martin Kračun se je rodil očetu Valentinu iz Bukovelj 10.000 kron. in materi Getrudi Simerl s Stranic 22. 7. 1870. Poročil se Ko je župnija na licitaciji kupila Brinjevo goro (last je 1. 5. 1893 v Vojniku z Marijo Jevšenak iz Bukovelj. V Valentina Rušnika), je za določeno vsoto denarja ponu- zakonu sta imela 6 deklet in enega fanta. To so bili: dila romarsko uto v upravljanje Marinu Kračunu, prej je s Marija, rojena 7. 12. 1891 in krščena v župniji sv. tem upravljala neka »židovska tvrdka« in oseba, za kate- Lovrenca na Stranicah. Ker je bila rojena še pred skleni- ro domači župnik zapiše, da je bila apostat (verski odpa- tvijo zakonske zveze z Marijo Jevšenak, je v krstni knjigi dnik). navedeno, da je Martin Kračun njen oče in da to potrjuje. Poročila se je z Ivanom Wuthom, živela je v Zagrebu; Martin Kračun – župan občine Zreče Gizela, rojena 5. 5. 1895 v Vojniku in krščena v župniji v času 1. svetovne vojne Vojnik, poročena Pogorelc. Živela je na Dunaju in tam 22. Josip Winter je bil prvič izvoljen za župana občine 11. 1982 umrla; Zreče leta 1905 in je županoval vse do svoje smrti leta Frančiška, rojena 20. 9. 1896 v Vojniku in krščena v 1928. Med tem časom je bila 1. svetovna vojna in bil je župniji Vojnik, poročila se je z Jožetom Lahom, živela sta vpoklican v vojsko. Njegov status je bil specifičen, saj v Osluševcih. Umrla je na Ptuju 1. 1. 1977, njen grob je v je ostal doma in je za vojsko nabavljal les ter ga poši-Podgorcih; ljal naprej. Zadnje volitve pred vojno so bile leta 1911 in Ana, rojena 8. 5. 1898 v Zrečah in tukaj tudi kršče- takrat je bil Martin Kračun prvi za županom, zato je leta na, poročila se je z Ivanom Rešem v Petrovčah in živela 1914, 28. julija 1914, postal župan občine Zreče in to ostal v Celju; vse do konca vojne, tj. 11. novembra 1918.56 Pavla, rojena 11. 6. 1899 v Zrečah in tukaj je tudi bila V času vojne je v občini Zreče potekala gradnja žele- krščena, živela je v Zagrebu; zniške proge z vojnimi ujetniki kot delovno silo. To Martin (Davorin), rojen 5. 11. 1900 v Zrečah in tukaj Martin Kračun opisuje v pismu župniku Matiji Karbi, zato je bil krščen. Poročil se je z Rozalijo Winter iz Zreč. Po objavljamo rokopis z žigom občine Zreče. smrti žene, 1. 7. 1944, se je drugič poročil 25. 1. 1945 z Avguštino Winter. Umrl je 24. 3. 1958 v Celju; Julijana, rojena 1. 2. 1902 v Zrečah in tukaj tudi kršče- na; poročil jo je Josip Unverdorben. Umrla 2. 4. 1937. 54 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, str. 6, tipkopis se nahaja 51 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, str. 4, tipkopis se nahaja pri avtorju tega članka. pri avtorju tega članka. 55 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, 52 Hazler, Vito (ur.) Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške str. 185. industrije na Slovenskem, zbornik, Občina Zreče, 2022. 56 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, 53 Status animarum župnije Zreče in Darinka Kračun Crkvenčič. str. 462. 93 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Dokument iz Kronike župnije Zreče št. 2 Želja po železniški progi je bila živa že leto prej, ko se je postavilo vprašanje, kakšen naj bo napis na železniškem poslopju, in tudi tukaj je na dokumentu podpis župana Martina Kračuna. Seje občinskega sveta so bile priložnost za osebne zahvale svetnikom, ki so sestavljali občinski svet. Martin Kračun je opazil, da bo domači župnik Matija Karba pra- znoval 40-letnico duhovništva; ta zapis odkriva vlogo župnika v tem svetu: Pismo župana Martina Kračuna domačemu župniku Matiji Karbi Dokument iz Kronike župnije Zreče št. 3 Dokument iz Kronike župnije Zreče št. 1 Kračunu je z 11. novembrom 1918 funkcija župana prenehala, saj je prejšnji župan nadaljeval svoje, leta 1905 začeto županstvo. Izpisek iz poročne knjige – poroka Martina Kračuna in Marije Jevšenak (Vir: Spletni portal Matricula, Poročna knjiga župnije Vojnik) 94 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Slovesnost sv. birme leta 1922. Tretja v prvi vrsti od leve je Marija Ženski del Kračunove družine, na fotografiji so: v sredini mama Kračun, četrta je Ivana Kračun, poročena Medved, in ob njej sin Marija, desno od nje hči Ivanka, levo od nje Marija in Gizela. Dušan, četrti v zadnji vrsti je Martin Kračun in ob njem Franc V drugi vrsti od leve: Frančiška, Ana, Pavla, Julijana Medved in Davorin Kračun z birmancem Henrikom Winterjem. (Vir: Darinka Crkvenčič Kračun) (Vir: Darinka Crkvenčič iz Ljubljane) Martin (Davorin) Kračun mlajši – posestnik, gostilničar in lesni trgovec Po petih dekletih zakoncev Martina in Marije Kračun se jima je rodil sin, ki sta mu po tukajšnji tradiciji dala očetovo ime Martin, kar je kasneje pri mnogih povzročilo zadrego glede njunega dela, komu ga pripisati. V nadalje- vanju bomo uporabljali njegovo drugo ime – Davorin –, ki ga najdemo tudi na nagrobniku družine Kračun, zasledi- mo pa tudi ime Tine. Davorin Kračun je bil rojen 5. 11. 1900 v Zrečah in bil krščen 7. 11. 1900 v zreški župnijski cerkvi sv. Egidija. Krstil ga je kaplan Franc Gosak, botra sta bila zakonca Jošt iz Vojnika. Pri podatkih o očetu Martinu je zapisano, da je tega leta bil še zakupnik, gostilničar. Po smrti svojega očeta leta 1924 se je Davorin Kračun 31. 1. 1925 v Zrečah poročil z Rozalijo Winter, rojeno 16. 10. 1900 v Zrečah. Zakonca sta nadaljevala uspešno začeto pot Kračunovih, ki so v tem času odigrali pomembno vlogo v zgodovini Zreč. Zakoncema sta se rodila najprej hči Cvetana 21. 8. 1925 in 25. 5. 1928 še sin Davorin, ki je umrl v avgustu 2013; njegov sin, ki živi v Mariboru, je znan ekonomist in predavatelj. 57 Žena Rozalija je umrla 1. 7. 1944 in Davorin se je v začetku leta 1945 poročil v drugo z Avguštino Winter. V zakonu sta imela hčeri Darinko, rojeno 10. 12. 1945, in Del Kračunove družine: od leve oče Martin Kračun, Simon Vidmar Gustiko, rojeno 19. 12. 1951. Davorin Kračun je umrl 24. 3. iz Spodnjih Zreč, sin Martin (Davorin) Kračun in hči Gizela 1958 v celjski bolnišnici. (Vir: Darinka Crkvenčič Kračun) Davorin Kračun v pisnih virih V šolskem letu 1933/1934 najdemo zapis, da je predse- dnik krajevnega šolskega sveta postal Davorin Kračun, in Kronika Osnovne šole Zreče58 sicer je bila konstitutivna seja 12. 12. 1933. Ostali člani pa so bili še: Karel Mravljak, Ludvik Vidmar, Peter Padežnik, 57 Dr. Davorin Kračun je predsednik Fiskalnega sveta RS. 58 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, poročilo Gustav Pukl, Anton Klančnik, Ivan Kvac. za leto 1933/1934. 95 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Nekdanja Kračunova hiša z bifejem po letu 1970 Gostilna z napisom Davorin Kračun leta 1926 (Vir: KUD Vladko Mohorič Zreče) (Vir: Osrednja knjižnica Celje – domoznanski oddelek) Tipkopis: France Kozjek: Zreče nekoč in danes59 Davorin Kračun izvoljen za župana France Kozjek je v Zreče prišel po letu 1930 in Martina France Kozjek v svojem tipkopisu Zreče nekoč in Kračuna, ki je umrl leta 1924, ni poznal. Zapisal je, da danes zapiše, da sta bila v letih od 1930 do 1941 dva župa-je Martinov sin Tine (tako ga on imenuje) bil markan- na, in sicer Jurij Orož in Davorin Kračun. Za prvega se je tna oseba tega časa v Zrečah ter da je Rozalija Winter, s našlo precej zapisov o njegovem županovanju, o drugem katero se je Tine poročil, v zakon prinesla veliko doto in pa nekoliko manj. tako reševala dolgove, ki so jih Kračunovi takrat imeli. V oznanilni knjigi 62 je zreški župnik Josip Bezjak za Pripisal je tudi, da so ljudje bili z njim zelo zadovoljni, saj 8. oktober leta 1933 zapisal: je popravil ceste in mostove v Zrečah in da je bil izvoljen » prihodnjo nedeljo se vršijo v tukajšnji šoli namreč na listi liberalcev. volitve novega občinskega odbora združene velike obči- V poglavju Sokolsko društvo France Kozjek zapi- ne. dobili smo namreč zraven tri občine, sv. kunigunda, še, da je Tine Kračun na prigovarjanje voditeljev Sokola padeški vrh in skomer. volitve se začnejo ob 7.« dal pozidati prizidek k svoji gostilni, kot veliko in viso- O rezultatu volitev v njej ni podatkov, jih pa najdemo v ko dvorano za potrebe Sokola. Avtor nato ugotavlja, da šolski kroniki zreške šole63 za šolsko leto 1933/1934, ko je je to bila napačna odločitev, saj bi Sokol bolj potreboval nadučitelj Karel Mravljak zapisal: društveni dom in ne tako visoke dvorane, ki se je ni dalo » volilni lokal je bil v šoli v 1. razredu. na listi davorina ogreti v zimskih mesecih. Predvsem pa so pogrešali še kračuna (jns) je bilo izvoljenih 16 odbornikov, med njimi kakšne druge manjše prostore, teh pa v tej dvorani ni bilo. tudi šolski upravitelj karel mravljak. na listi ivana kovač Vsekakor je Tine Kračun s tem podpiral delovanje dru- bivše sls sta bila izvoljena ivan kovač in sebastijan orož. štva. France Kozjek nato še zapiše, da je v tem domu on oddanih je bilo 409 glasov, od tega jih je dobila jns 261 režiral 25 gledaliških del in to v obdobju devetih let. glasov, kovač pa 148 glasov.« Monografija: Emil Lajh Za to leto najdemo v tej kroniki tudi zapis, da je Občina Zreče v času in prostoru60 Davorin Kračun kot župan imel govor ob posaditvi V poglavju Zreška kulturna podoba med obema voj- dveh spominskih lip pred šolskim poslopjem. Namreč, nama Emil Lajh izpostavi pomembno vlogo Davorina 1. decembra je potekala svečana proslava v Sokolskem Kračuna, ki je s postavitvijo velike dvorane za potrebe domu, po njej so se napotili pred poslopje šole in posadi- Sokola poživil društveno, kulturno in politično življenje v li dve spominski lipi. Govorila sta župan Davorin Kračun kraju. Prostor, ki so ga sicer grajali, da je previsok, je nudil in France Kozjek v imenu Sokola. obilo možnosti za razne kulturne prireditve in prave vaške veselice. Davorin Kračun kot župan O njegovem županskem delu žal ni ohranjenih ura- Časopis Nova doba, 31. 1. 193161 dnih pisnih virov, precej več je ustnih pričevanj, najdejo Dne 25. 1. 1931 je bila v Zrečah glavna skupščina se tudi zapisi v časopisih. Bil pa je to čas, ko so k občini Sokola ob prisotnosti velikega števila članov. Zbor je Zreče bile pripojene prejšnje občine Skomarje, Padeški vodil Davorin Kračun, o društvenem delu je govoril tajnik Vrh in Sveta Kunigunda. Vsekakor je to pomenilo več Robert Jedlovčnik. Že naslednje leto so mladi Sokoli upri- dela za župana in odbornike. Iz tega obdobja ni ohranjen zorili prvo mladinsko igro in s tem nadaljevali še kasneje. noben zapisnik, ki bi nam osvetlil njihovo delo. Naštete so bile naslednje igre: Miklavž prihaja, Pastirček pri jaslicah, Princesa in pastirček. 59 France, Kozjek, Zreče nekoč in danes, 1972, str. 6, tipkopis hrani avtor tega članka. 62 Oznanilna knjiga župnije Jožefa Bezjaka, arhiv župnije 60 Lajh, Emil, Zreče v času in prostoru, Občina Zreče, 2002, str. 166. sv. Egidija Zreče. 61 Nova doba, 31. 1. 1931. 63 Kronika Osnovne šole Zreče, leto 1933/1934. 96 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Davorin Kračun kot gospodarstvenik Davorin Kračun je nadaljeval uspešno gospodarsko dejavnost svojega očeta, ki je sicer leta 1920 prodal 64 del posestva skupaj z mlinom Milku Bremcu in Walterju Machu za potrebe strojne kovačnice. To pa je bilo tudi vse, kar so Kračunovi prodali v tem času. Davorin Kračun je trgoval z lesom in nekaj tega je obdelal na svoji žagi ob Dravinji, v bližini svojega doma. Imel je še trgovino in gostilno. Kračunovi so imeli precej kmetijskih površin, na katerih je bil nasad jabolk in hrušk. Davorin Kračun kot gostinec Že oče Martin je, ko je prišel v Zreče, vzel v najem Poročna fotografija Jurija in Eme (Vir: Jože Padežnik iz Zreč) gostilno, ki je bila potem v lasti hčere Julijane (le-ta se je poročila z učiteljem Unverdorbnom). Gostilna je stala tik ob cesti, na ovinku pri Kuzmanovi hiši. Kasneje je Jurij Orož - Mihelak65, posestnik kupil celotno Bukovškovo posestvo in poslej je bila gostil- na tudi na drugi strani Dravinje. Kot oče je tudi Davorin Jurij Orož, rojen 30. 3. 1886 v Zrečah, umrl 17. 2. 1946, romarjem nudil prehrano in pijačo v romarski uti na poročen z Emo Orož, rojeno 25. 6. 1894, dekliški priimek Brinjevi gori, tudi vodo, ki je na Brinjevi gori ni bilo in jo Golčer, umrla 18. 8. 1966. je bilo potrebno pripeljati z volovsko vprego v sodih. Po letu 1930, ko so zgradili Sokolsko dvorano, so gostinsko O Mihelakih ponudbo razširili tudi tja. Jurij Orož je bil napreden kmet in v času aretaci- je župan Zreč. Že njegov oče Janez, ki se je poročil z Davorin Kračun v času 2. svetovne vojne in po njej Barbaro Mauher in dobro gospodaril na tem posestvu, je France Kozjek v svojem opisu Zreč označi Davorina bil župan. Kračuna kot rodoljuba in zavednega Slovenca. V času Jurij je bil znan po svoji delavnosti in v iskanju rešitev vojne ni bil izseljen, z okupatorjem ni sodeloval, znano pa za skupno dobro, še posebej v času županovanja. Ker so je, da je iz svoje trgovine oskrboval tukajšnje partizane. bili njegovo posestvo, stanovanjska hiša in gospodarsko Po končani vojni leta 1945 je seveda bil tarča novega poslopje blizu reke Dravinje, je imel ob reki večji mlin, ki režima, ki ni dovoljeval tako velike gospodarske dejavno- je mlel za mnoge kmete tega območja. V kroniki župni- sti v osebni lasti, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj je sv. Egidija Zreče najdemo zapise, da je bil podpornik in na kakšen način bo njegovo premoženje zaplenjeno, župnijske in romarske cerkve Matere Božje na Brinjevi on pa obsojen. Najprej se je moral zagovarjati na Sodišču gori. V vlogi župana najdemo zapis Ivana Kovača, mli- narodne časti v Slovenskih Konjicah zaradi pritožbe neke narja iz Radane vasi, kako mu je pomagal pri nakupu osebe, šlo je za nesporazum glede nekaj kilogramov svinj- mlina. Poročil se je z Emo, a v zakonu nista imela otrok in ske masti ob začetku vojne, ko bila je ta oseba izseljena v domačija je bila tako obsojena, da bo prešla v druge roke. Srbijo. Sodišče mu je na zahtevo tožilca prisodilo odvzem Zakonca sta se tega zavedala in morda bi ukrepala, a je narodne časti za dobo 6 mesecev. V sodnem postopku, prišla vojna in z njo izgnanstvo, ki je nekoč tako uspešno ki je sledil, je bil zaradi obtožbe, da je »klevetal ljudsko kmetijo zaustavilo v njenem razvoju. oblast«, nasprotoval Zadrugi v Zrečah in kršil pravila o obvezni oddaji, dne 19. 8. 1949 na sodišču v Slovenski Bistrici obsojen na zaporno kazen s prisilnim delom in odvzemom premoženja. Njegovo imetje je bilo zaplenjeno v juniju leta 1950 in postalo splošno ljudsko premoženje. S tem je bila nasilno prekinjena več kot polstoletna gospo- darska in družbena vloga družine Kračun v Zrečah, ki je pomembno vplivala na razvoj kraja in tudi širše. Po letu 1991 so obnovili sodni proces, ki je Davorina Kračuna obsodil po revolucionarnem pravu, tj. brez možnosti poštenega sojenja, krivično sodbo so razveljavi- li in ga oprostil vseh obtožb. Vrhovno sodišče Slovenije je 13. 11. 1991 izdalo oprostilno sodbo za očitana mu kazni- va dejanja in tako 'opralo' dobro ime Davorina Kračuna, ki ga je imel v tukajšnjih krajih. S tem je bila odprta možnost v denacionalizacijskem postopku, ki je v manjšem obsegu Mihelakova hiša (Vir: Jože Padežnik iz Zreč) nekaj zemljišč povrnil v naravi in nekaj v odškodnini. 64 Hazler, Vito (ur.), Milko Bremec in Walter Mach – graditelja 65 Mrzdovnik, Martin, Zreški izgnanci izgnani v času druge slovenske kovaške industrije, Občina Zreče, 2022, str. 78. svetovne vojne, Občina Zreče, 2020, str. 68. 97 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Slovesnost ob blagoslovu novih zvonov leta 1926. Jurij Orož in žena Ema sedita na skrajni desni. (Vir: Pavel Kuster iz Zreč) Izgnanstvo in življenje v izgnanstvu Ivan Verčnik, po domače Kekl, Kot župan je bil Jurij Orož, poleg župnika Jožefa posestnik Bezjaka, prva tarča okupatorja, zato je bil aretiran v prvem valu aretacij. Njegovo ime najdemo v zapisu Kozjeka, saj Oče: Franc Verčnik, rojen 26. 4. 1867, so bili nekaj dni zaprti skupaj v šolskem razredu Osnovne umrl 16. 7. 1926 šole Zreče in nato odpeljani v Maribor, od tam pa v Srbijo, Mati: Ivana Kovše, rojena 10. 5. 1875 v Vitanju, v Aranđelovac. umrla 13. 7. 1959 Poročila sta se 7. 9. 1891. Vrnitev domov in življenje družine Otroci: Vrnitev domov je bila zelo tragična, saj je nekoč Janez (Ivan), 9. 4. 1895, poročen z Justino Orož, sodobno in urejeno kmetijo našel prazno in izropano. umrl 24. 4. 1944, Spremenjene družbene in politične razmere so mu vzele Jožef, 14. 3. 1897, umrl kot dojenček, vso voljo in padel je v depresijo ter skušal narediti samo- Franc, 25. 7. 1899, poročen z Marijo Klančnik, mor. Zdravniki so ga sicer rešili, a ga hospitalizirali v umrl leta 1961, Ljubljani, kjer so zdravili bolnike z depresijo. Žena Ema Frančiška, 22. 2. 1901, umrla kot dojenček, je nato nekaj časa s pomočjo sorodnikov kmetovala in Anton, 14. 5 1902, poročen s Kristino Potočan, skušala posestvo ter domačijo rešiti pred propadom. Za umrl leta 1957, kratek čas je k njej prišel Jože Orož, njen sorodnik, ven- Marija, 23. 2. 1905, umrla kot dojenček, dar je bila razlika v pogledu na kmetijo prevelika, zato Jožefa, 26. 2. 1907, umrla kot dojenček, se ni odločil, da bi tam ostal. Vdova Ema se je leta 1948 Ivana, 4. 7. 1910, poročena Koropec, umrla leta 1995. poročila z Alojzijem Orožem, p. d. Rezarjem, Jurijevim bratom, in sicer kot njegova tretja žena. Orožev nagrobnik v sredini (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) Poročna fotografija Justine in Ivana (Vir: Štefan Verčnik iz Zreč) 98 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Družina Franca in Ivane Verčnik. Od leve: otroci Frančiška (hči Antona in Frančiške), Justina (hči Ivana in Justine), Kristina (hči Antona in Kristine), Ivana (hči Ivana in Justine), Marija (hči Franca in Marije). Žene in matere v drugi vrsti: Kristina (Antonova žena), Ivanka (Ivanina hči), Ivana Verčnik, Justina (Ivanova žena), Marija (žena Franca Verčnika). Zadnja vrsta: sinovi Anton, Ivan in Franc. (Vir: Štefan Verčnik iz Zreč) Ivan Verčnik se je 28. 6. 1925 poročil z Justino Orož, virov, saj je trgovina z lesom v Zrečah tisti čas resnično hčerko Janeza Oroža in Frančiške Marinšek, ki je bila cvetela in se z izgradnjo železniške proge še razmahnila. rojena kot nezakonska. Mlin so imeli za domače potrebe, saj ni bil velik in v nepo- Otroci: sredni bližini je bil večji mlin. Ivana, 3. 2. 1926, umrla 9. 2. 1926, Ko je Ivan Verčnik po smrti svojega očeta Franca leta Ivana, 3. 8. 1928, poročena Rupnik, umrla 28. 10. 1996, 1926 prevzel domačijo, je bil zreški župan še Josip Winter. Justina, 16. 8. 1930, poročena Kodrič, Leta 1928 je slednji nenadoma umrl in eden izmed teh, ki umrla 25. 7. 1980, so nosili krsto, je bil prav Ivan Verčnik. Josipa Winterja Janez, 25. 8 1936, poročen z Marijo Zazjal, je nasledil Jurij Orož, katerega sestra Justina je bila žena umrl 24. 4. 2010, Ivana Verčnika. Na naslednjih volitvah leta 1931 je tudi Adolf, 5. 1. 1942, poročen s Kristino Jevšenak. sam kandidiral in bil izvoljen. Po časopisnem članku, ki ga hranijo svojci, se vidi, da si je želel te funkcije in da je Ivan Verčnik, ki je bil rojen v kmečki družini, je s v to vložil precej truda in bil tako izvoljen. poroko z Justino Orož, hčerko Janeza Oroža, nekdanjega Za župana je bil samo prvi mandat, in sicer od leta župana Zreč, postal še bolj prepoznaven in uspešen kmet 1931 do 1934, ko je bil zopet izvoljen Jurij Orož, ki je v Zrečah. V zakonu sta imela 5 otrok, prvorojena Ivana je županoval vse do začetka okupacije leta 1941 in izgona umrla le nekaj dni po produ. Na domačiji ga je nadome- v Srbijo. stil sin Janez, ki se je poročil z Marijo Zazjal. Danes je na Iz tega obdobja najdemo v Kroniki Osnovne šole Zreče Keklnovi domačiji njegov sin Jože. za leto 1931/1932 zapis, da je v tem času bil Ivan Verčnik Družina Verčnik66, po domače Kekl je imela poleg predsednik krajevnega šolskega odbora. hiše in gospodarskega poslopja še žago in mlin. Žaga na Druga svetovna vojna je bila za Ivana Verčnika uso- vodni pogon je bila postavljena nekoliko višje od doma- dna, saj je bil 24. 4. 1944 na domu ustreljen. Po zapisu čije, mlin pa je bil ob hiši, saj reka Dravinja teče tik ob njegovega sina Janeza, ki je bil priča temu dogodku, naj bi domačiji. Predvsem žaga je bila eden od rednih finančnih ga ustrelil komandant Pohorskega odreda Boris Winter. Zapis je bil objavljen v zborniku konjice z okolico leta 2000. 66 Po podatkih Štefana Verčnika zapisal avtor. 99 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Požgana tovarna Štajerske železoindustrijske družbe Požgano župnišče v Zrečah (Vir: KUD Vladko Mohorič Zreče) (Vir: Kronika župnije Zreče) O županih v času 2. svetovne vojne Nina Pokorn – predsednica Občinskega ljudskega odbora Zreče Takratni župan Jurij Orož je bil s prihodom oku- 1952–195568 patorja v Zreče aretiran in nato odpeljan v izgnanstvo. Dober vpogled v to dogajanje najdemo v zapisu Franceta Nina Pokorn se je rodila 12. 11. 1898 kot prva od petih Kozjeka, ki o tem zapiše:67 otrok zakoncev Ivana in Terezije Lepšina iz Brežic. Dne » dne 6. aprila 1941 je hitler napadel jugoslavijo, 5 dni 14. 11. 1898 so jo v domači cerkvi krstili na ime Ana. pozneje so prišli nemški vojaki v zreče. hitlerjanci so pri- Po opravljeni vzgojiteljski šoli v Gradcu se je leta 1914 peljali v zreče ves upravni aparat, nekaj občinskih usluž- zaposlila kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu, kasneje pa bencev in precej številno žandarmerijo, ki se je naselila v pri družini grofa von Gagerna, takratnega lastnika gradu župnišču. Župan je bil zelo mlad, kakšnih 25 let in ni znal Mokrice. slovensko.« Poročila se je 29. 7. 1922 v Beogradu s Slavkom Pisni in ustni viri v tem času poročajo še o enem župa- Winterjem, ki je v tem času tam vodil lesno skladišče svo- nu, to je bil domačin Josip Drame. Pisni vir je zapisnik jega očeta Josipa. zaslišanja na konjiškem sodišču narodne časti. Po smrti Josipa Winterja je Slavko prevzel očetovo O kakšni lokalni samoupravi in delovanju nekdanjih delo, a je leta 1932 smrtna nesreča na žagi to njegovo organov občine v tem času ne moremo govoriti, saj je bil uspešno poslovno pot prekinila in ženo Nino postavi- to čas vojne in o vsem je odločala vojaška oblast, ki je vpe- la pred veliko preizkušnjo. Sama ni bila vešča tega dela, ljala svojo organizacijo. zato je računala na pomoč moževih poslovnih partnerjev, Za posamezne vasi so bili postavljeni blockleiterji, ki ki se niso izkazali, saj so pričakovali, da bo en konku-so skrbeli za red in opozarjali na nevarnosti, na ta način rent manj. To se ni zgodilo, saj je vdovi Nini priskočil na so bili vez s tedanjo lokalno oblastjo. pomoč takratni zreški kaplan Anton Radanovič in posel je tekel naprej. Družabniki so ustanovili gospodarsko zadrugo in precej razgibali zreški lesni trg, saj so ponu- jali višje cene za odkup hlodovine od kmetov. Uspevala je tudi gostilna, dokler tega ni prekinila druga svetovna vojna. Nina Winter se je nato 26. 7. 1936 v Vojniku dru- gič poročila z zdravnikom Mirkom Pokornom. Ta je bil zdravnik v Vojniku od leta 1936 do začetka druge sve- tovne vojne, oskrboval je tudi osebe v takratni vojniški hiralnici. Ta zavod je poleg starostnikov imel oddelek psihiatričnih bolnikov, ki jih je okupator odpeljal v Gradec in jih tam umoril. Po okupaciji Jugoslavije sta zakonca Pokorn z Borisom (Ninin sin iz prvega zakona) zaradi varnosti odšla na italijansko zasedeno območje, najprej v Ljubljano in potem v Dobrepolje. Decembra leta 1941 je Požgano poslopje železniške postaje Zreče sestra Pavla Lepšina iz Zreč pripeljala zakoncema njune (Vir: Arhiv Antona Galuna s Ptuja) 68 Uporabljeni podatki so iz življenjepisa Nine Pokorn, ki ga je napisala 67 Kozjek, France, Zreče nekoč in danes, 1972, str. 15, njena hčerka Tanja. Nekaj podatkov so prispevali še sin Tugomir, tipkopis se nahaja pri avtorju tega zapisa. Boris Lepšina in Heda Vidmar Šalamun. 100 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Winterjeva hiša in stanovanjsko-poslovni objekt, ki so ga Zrečani imenovali kozolec. (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) ga časa. Izkušnja vojne, izguba moža, Borisa, Barbare in Katarine sta jo izklesali v čutečo in odločno žensko, ki je Nina Winter – portret bila delovna v lokalnem okviru in leta 1951 izvoljena za (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) poslanko takratne ljudske skupščine, kjer je delovala na socialnem področju. Še posebej je bila aktivna v Odboru za socialno skrbstvo in zdravstvo za okraj Celje, ko si je štiri otroke. Ko so Italijani ponovno zavzeli Dobrepolje, se prizadevala za obnovitev skrbi za starejše in psihiatrične je družina umaknila v vas Struge. Pred roško ofenzivo so bolnike. Danes nosi ena takšnih ustanov njeno ime –Dom se umaknili v Stari Log in od tam sta se zakonca umakni- Nine Pokorn na Grmovju. la v kočevske gozdove na varno. Medtem so Italijani pri- jeli otroke s Pavlo Lepšina in jih odpeljali v Ljubljano ter Delo Nine Pokorn v Zrečah od leta 1945 do 1957 nato na Rab. Tam je njuna hči Katarina umrla. Do kapi- tulacije Italije so nato bili še v taborišču Gonars. Mirko Pokornova ni bila v Zrečah vse od začetka druge sve-Pokorn je bil ob stiku z italijansko patruljo zadet in težko tovne vojne in tudi gospodarski del, ki ga je že leta 1932 ranjen, po mučenju so ga Italijani 15. septembra ustrelili, prenesla na zadrugo, je z začetkom vojne ugasnil. žena Nina ga je nato našla in sama zasilno pokopala pri Iz zapisnika seje Krajevnega ljudskega odbora Zreče, Rdečem kamnu. Nato je odšla v Ljubljano, kjer je delala ki je bila 16. 11. 1945, je razvidno, da je bila Nina Pokorn v mlekarni in se po koncu vojne vrnila v Zreče – skupaj predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa, saj je z otroki, ki so po prihodu iz taborišča živeli pri materi v bila v tej vlogi povabljena na sejo.69 Ljubljani. Predsednica Krajevnega ljudskega odbora Zreče je postala z letom 1950, kar potrjujejo zapisniki sej tega Nina Pokorn je imela 8 otrok, in sicer 4 s Slavkom odbora. Prejšnji predsednik odbora Anton Podvršnik je Winterjem v prvem zakonu, to so bili: postal podpredsednik. Funkcijo predsednice KLO Zreče Olga, ki se je rodila 9. 11. 1920, po vojni odšla v Avstrijo je Nina Pokorn opravlja vse do konca leta 1951 oziroma do in se tam poročila; prve seje Občinskega ljudskega odbora Zreče, ki je bila 27. Slavka se je rodila 29. 8. 1924. Med vojno je bila odpe- 4. 1952 v Zrečah. ljana v Avstrijo na prisilno delo in se tam poročila; Z letom 1952 je Krajevni ljudski odbor Zreče postal Boris, rojen 19. 2. 1925. Na njegov 20. rojstni dan je bil občinski ljudski odbor70 in Nina Pokorn prva predsedni- ustreljen na Menini planini; ca; 27. 4. 1952 jo je na predlog Antona Podvršnika odbor Tanja se je rodila 3. 3. 1931. potrdil in izvolil za predsednico. To mesto je zasedala Otroci iz drugega zakona z Mirkom Pokornom: vse do konca leta 1955, ko so se občinski ljudski odbori Jurij, rojen 1937, umrl leta 2016 v Slovenskih Konjicah, ukinili in nadomestili z združitvijo v občino Slovenske Barbara, rojena 1939, umrla pri porodu, Konjice. Tugomir, rojen 1940, živi v Slovenskih Konjicah, Na 27. redni seji Občinskega ljudskega odbora Katarina, rojena 1941, umrla 1942 na Rabu. Zreče, ki je bila 21. julija leta 1955, so že izvolili odbor- nike za novi Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice. Po 2. svetovni vojni se je Nina Pokorn z otroki vrnila v Zreče, na svoj dom v Winterjevo hišo v Zgornjih Zrečah, 69 ZAC,SL-ZAC/0458, KLO Zreče, Zapisnik seje KLO Zreče in začela novo obdobje svojega življenja, ko je poleg skrbi z dne 16. 11. 1945. 70 ZAC, SL-ZAC/0193, ObLO Zreče, Zapisnik seje ObLO Zreče za otroke postala ena najbolj vidnih osebnosti Zreč tiste- z dne 27. 4. 1952. 101 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Nina Pokorn ob slovesnosti pridobitve nove gasilske opreme PGD Zreče. Na fotografiji so od leve v prvi vrsti: Anton Sadek, Ferdo Cvelfer, Leopold Gorenak, Franc Pavlič, Nina Pokorn, Štefan Grossmann, M. Štruc, Ivan Rušnik. V drugi vrsti od leve: Stanko Bečan, Jožef Jelenko, Leopold Kotnik, Jože Gorenjak, Jožef Jevšenak, Adi Marčič, Stanko Vidner, Jernej Flis. (Vir: Arhiv PGD Zreče) V odbor so bili iz Zreč izvoljeni: V tem obdobju je občinski ljudski odbor imel 28 rednih 1. Nina Pokorn, gospodinja, Zg. Zreče 42 sej in pripravil 16 volilnih zborov v Zrečah, Gorenju, na 2. Štefan Grossmann, nameščenec, Nova Dobrova 19 Skomarju, Resniku, v Radani vasi, Gračiču in Loški Gori. 3. Leopold Razboršek, kolar, Zg. Zreče 33 Kljub temu da udeležba na teh zborih ni bila vedno dobra, 4. Ivan Kovač, mlinar, Radana vas 5 jih je občinsko vodstvo pod predsedstvom Nine Pokorn 5. Alojz Očko, kmet, Bezovje 3 vedno dobro pripravilo in tako ugotovilo težave, ki so 6. Ludvik Mikek, kmet, Skomarje 44 pestile ljudi po vaseh. Prav tako je iz zapisnikov sej Občinskega ljudskega Zadnja seja Občinskega ljudskega odbora Zreče je odbora Zreče vidna problematika, s katero so se odbor- bila 5. 8. 1955 in je bila bolj namenjena obračunu prete- niki srečevali pri svojem delu. Med najbolj nehvaležnimi klega obdobja ter zahvali predsednice Nine Pokorn, ki je nalogami sta bili izterjava davkov od obrtnikov in kmetov med drugim povedala, da se mora zahvaliti vsem članom ter obvezna oddaja kmetijskih pridelkov. ObLo Zreče, ki so ji vedno pomagali s svojim delom, da je Nina Pokorn je umrla 26. 6. 1957, stara komaj 59 let. ObLo deloval dobro in povezovalno. Pokopana je na starem zreškem pokopališču. Nina Pokorn ob sprejemu političnega vrha takratne oblasti, Grob Nine Pokorn in Borisa Winterja na starem zreškem ko je bila na obisku kmetijske zadruge Lidija Šentjurc. pokopališču (Vir: Arhiv družine Kuzman iz Zreč) (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) 102 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Župani po letu 1994 Jože Košir – župan in častni občan71 Jožef (Jože) Košir se je rodil 20. 10. 1946 v Zrečah, kjer je obiskoval osnovno šolo. Nižjo gimnazijo je zaključil v Vojniku. Kasneje se je v Celju izučil za strojnega tehnika. Leta 1966 se je zaposlil v Tovarni kovanega orodja Zreče in po dobrem letu odšel na služenje vojaškega roka v Beograd. Po vrnitvi se je poročil z Gabrijelo - Jelko Marčič in se vrnil na delo v tovarno. Nato je štiri leta poklicno opravljal funkcijo predsednika Krajevne skupnosti Zreče v takratni skupni občini. Kljub drugim ponudbam je ostal zvest Uniorju. V tovarni je delal kot konstruktor kovin- skega orodja v razvojnem oddelku, bil je tehnolog in vodja obrata za proizvodnjo ročnega orodja. Delal in predsedoval je v številnih društvih, od kate- rih velja še posebno omeniti gasilsko, saj je bil predsednik društva kar 24 let, prav tako so na njegovo pobu- do ustanovili PGD na Gorenju in Gasilsko zvezo Zreče - Vitanje. Poleg številnih priznanj je dobitnik zlatega grba Občine Zreče in Civilne zaščite RS. Izpostaviti je potrebno predvsem njegove funkcije: • 1977–1995: predsednik skupščine Krajevne skupnosti Zreče • 1978–1982: predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v občini Slovenske Konjice • 1978–1982: predsednik OI TKS Slovenske Konjice • Vodil je iniciativni odbor za formiranje nove Jože Košir ob prejemu listine častnega občana leta 2016 Občine Zreče. (Vir: Arhiv Občine Zreče) • Sodeloval v občinskih štabih za pripravo in izvedbo referendumov v občini Slovenske Konjice, predvsem v takratnih krajevnih skupnostih Zreče, Gorenje, • izgradnja kabelske TV, Resnik, Skomarje. • obnova osnovnih šol Resnik in Skomarje, • 1995–2006 (3 mandati): župan Občine Zreče • izgradnja športnih igrišč, Najprej je funkcijo župana opravljal nepoklicno, • obnova kulturnih spomenikov (Skomarska hiša, od leta 2005 do konca mandata pa poklicno. Ošlakova kovačija, cerkev sv. Kunigunde, sv. Lamberta, sv. Egidija, sv. Neže, sv. Jakoba, sv. Pridobitve občine v času njegovega mandata: Lovrenca) • asfaltiranih 27 km cest, • zgrajen sodoben večnamenski objekt na Gorenju, • dograjena Osnovna šola Zreče, • izgradnja 13 trafopostaj, • izgradnja športne hale in obnova telovadnice v • pridobljenih 5 novih vrtin, 100-% povečan rezervoar Zrečah, za pitno vodo v Zrečah, • izgradnja osnovne šole, vrtec in telovadnice na • izdelava projektov za krožišča, Stranicah, • urejanje parkirnih mest. • izgradnja 2 stanovanjskih blokov, • komunalna ureditev novega naselja individualnih 1996–2000: poslanec Državnega zbora RS (član odbo- stanovanjskih hiš, ra za infrastrukturo in okolje, podpredsednik odbora za • rekonstrukcija regionalne ceste R3-701 Pesek– obrambo). Po prenehanju opravljanja funkcije poslanca Rogla–Zreče z izgradnjo pločnika in razsvetljave, se je v letu 2001 ponovno zaposlil v Uniorju, d. d., Zreče • izgradnja PTC Tržnica Zreče, kot vodja proizvodnje v programu ročnega orodja. • izgradnja plinovoda v KS Zreče, Od leta 2006 je član Občinskega sveta Občine Zreče (predsednik komisije za gospodarsko javno infrastruk- 71 Vsi podatki so iz predloga za častnega občana z dne 15. 4. 2016, ki je bil poslan mandatno volilni komisiji Občine Zreče. turo). 103 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Izkazal se je tudi v reševalnih akcijah ob neurjih v Od leta 1984 do 2008 je bil predsednik PGD Zreče, občini – reševalne akcije je koordiniral ter v njih opedanes je njegov časti predsednik. V času njegovega pred- rativno sodeloval, za kar je bil nagrajen z zlato plaketo sedovanja PGD Zreče se je dejavnost gasilstva v Zrečah Civilne zaščite RS. zelo razvila in članstvo v gasilskih vrstah je naraslo. Na področju gasilstva je prejel mnogo priznanj (priznanje V svojem županovanju je vseskozi podpiral ter se Gasilske zveze Slovenije 1. stopnje, odlikovanje za poseb- zavzemal za razvoj društvene dejavnosti v občini. Pri ne zasluge Gasilske zveze Slovenije). Vodil je iniciativni tem je potrebno omeniti, da je bil: odbor za ustanovitev Gasilske zveze Zreče - Vitanje, kate- • član iniciativnega odbora za ustanovitev re od leta 2013 predsednik je. Nogometnega kluba Zreče, • član iniciativnega odbora za ustanovitev ZŠAM 1980–1984: predsednik Združenja šoferjev in avtome- Zreče, hanikov Slovenske Konjice • član iniciativnega odbora za ustanovitev Godbe na pihala Zreče, Od leta 2007 do 2023 je bil predsednik Društva upo- • pobudnik sodelovanja z mestom Sedbergh. kojencev Zreče. Župan Boris Podvršnik in Jože Košir ob prejemu listine častnega občana Občine Zreče leta 2016 (Vir: Arhiv Občine Zreče) 104 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Boris Podvršnik Boris Podvršnik se je rodil v Mariboru 7. 2. 1963 očetu Borisu (Vinku) in materi Mariji, rojeni Volčič. Osnovno šolo je obiskoval v Zrečah, srednjo elektrotehniško šolo pa je končal v Velenju, kjer se je že kot dijak vključil v delo Radioamaterskega kluba Hinko Košir. V letih 1981 in 1982 je med služenjem vojaškega roka končal ŠRO, smeri ARJ PVO, v šolskem centru v Zadru. Med stažiranjem v Mostarju, kjer je poveljeval lahkemu artilerijskemu vodu topov 20/3, je opravil izpit za radioamaterskega operater- ja (telegrafista) takratnega B-razreda. Leta 1983 se je zaposlil v podjetju Comet kot elektro- nik, v letih od 1985 do 1990 je bil kot referent za zveze, kriptozaščito in službo opazovanja ter obveščanja zapo- slen na takratnem oddelku za obrambo bivše velike obči- ne Slovenske Konjice. V vmesnem obdobju je ob delu dokončal višjo šolo za notranje zadeve. Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvo- ljen za člana takratnega Izvršnega sveta skupščine obči- ne Slovenske Konjice in predstojnika Oddelka za notranje zadeve. V osamosvojitvenih pripravah je opravljal funk- cijo pomočnika načelnika Manevrske strukture narodne zaščite za občino Slovenske Konjice oziroma v ožji ekipi, ki se je skupaj s takratnim novim občinskim vodstvom uspela upreti oddaji orožja JLA in s tem obdržati vso Boris Podvršnik orožje takratnega občinskega štaba TO in sekretariata (Vir: Arhiv Občine Zreče) za obrambo. Pred osamosvojitveno vojno je v takratnem območnem štabu TO sprva koordiniral delovanje voda PSD, kasneje pa prevzel poveljevanje 865. protidiverzant- V letih 2006, 2010, 2014, 2018 in 2022 je bil izvoljen ske čete, za kar je bil odlikovan z bronasto medaljo gene- za župana Občine Zreče kot kandidat stranke SDS, katere rala Maistra z meči. član je od leta 1990. Po preoblikovanju takratnih občin je od leta 1995 do Prizadeval si je za stalen kakovosten dvig učinkovito- leta 2006 vodil Oddelek za upravne notranje zadeve UE sti delovanja občinske uprave, zato od leta v občini izva- Slovenske Konjice. V letu 1995 je bil na listi SDS izvoljen jajo sistem ISO 9001, v letu 2016 pa so pridobili tudi certi- za svetnika novoustanovljene Občine Zreče, v letih 1997 fikat USO (upravljavske sposobnosti občine) Fakultete za in 1998 pa je opravljal funkcijo podžupana. Je tudi dobi- družbene vede. Njihova ocena je bila 91,75 %. tnik srebrnega grba Občine Zreče. Poskrbel je, da sta bila sprejeta prvi razvojni program Ob delu je leta 1999 dokončal visoko upravno šolo in v občine (za leta od 2009 do 2013) in dolgoročna vizija in letu 2005 zaključil študij na FDŠ. Naslov njegove magistr- strategija občine (od leta 2012 do 2025) na podlagi vreske naloge je lovska pravica in lovski sistem kot (so)odvi- dnot in participacije občanov. Vizija je bila dvakrat eval- snost lovskega prava, njegov mentor je bil nekdanji pred-virana in predstavlja podlage za druge sprejete strateške sednik US RS dr. Janez Čebulj.72 dokumente, kot so: strategija trajnostne mobilnosti, vizi- Bil je med ustanovitelji Območnega združenja vete- ja razvoja prometa, program odvajanja in čiščenja odpa- ranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice in prvi sekre- dnih voda, načrti razvoja in trženja turizma v občini tar združenja. Od leta 1987 je lovec, član Lovske družine in destinaciji Rogla – Pohorje, lokalni programi razvoja Zreče. Bil je tajnik, starešina, prav tako je več mandatov podeželja, lokalni energetski koncept, lokalni program predsednik nadzornega odbora. Ima opravljen lovsko- varstva okolja ... čuvajski izpit, izpit za strelske sodnike in šolo za lovske Župan je sam aktivno sodeloval z deležniki in z mojstre. V letih od 2006 do 2011 je opravljal funkcijo Zavodom za varstvo narave pri postopkih sprejemanja predsednika Pohorskega lovskoupravljavskega območja. dolgoročne razvojne vizije in strategije Pohorja NATREG V mandatu od 2003 do 2005 je bil predsednik pravnoor- 2030. Ta je med drugim ponudila nove sonaravne turi- ganizacijske komisije in član UO Lovske zveze Maribor. stične produkte, kot je udejanjanje novega inovativnega Zadnje štiriletno mandatno obdobje je predsednik turističnega projekta Pot med krošnjami. Gre za prvo društva Entente Florale Slovenija in podpredsednik večjo tujo investicijo v naš turizem. Pomembnejši projek- Partnerstva za Pohorje. ti, kjer smo na tem področju sodelovali, so ALPA – projekt ohranjanja alpskih pašnikov, WETMAN – projekt ohra- 72 V svoji odločitvi o presoji ustavnosti Zakona o divjadi in lovstvu U-I njanja pohorskih barij, SUPORT – trajnostno upravljanje 98/04 je Ustavno sodišče RS uporabilo precej avtorjevih strokovnih Pohorja, POHORKA – obnova habitatov rastlinskih in sistemskih ugotovitev. 105 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE živalskih vrst, poti iz brun, naravovarstveni interpreta- Med pomembnejše projekte v času županovanja spa- cijski center na Rogli. dajo tudi izgradnja smučarskega tekaškega centra in rol- Z aktivnim sodelovanjem Uniorja je občini pod nje- karske steze na Rogli, postavitev vodnega zbiralnika s govim vodstvom uspelo s poravnavo z denacionaliza- strojnico za zasneževanje, izgradnja hotela Natura. Vse cijskimi upravičenci pridobiti in obdržati pomemben pridobitve so omogočile, da je Rogla gostila tekmovanja del strateških zemljišč na Rogli, kar je omogočilo hitrej- na najvišji ravni v svetovnem merilu. V letih 2009 in 2011 ši razvoj novih turističnih projektov. Danes je Občina je bilo organizirano tekmovanje v svetovnem pokalu v Zreče na tem pomembnem turističnem območju lastnik teku na smučeh in več tekmovanj v svetovnem pokalu v 267 hektarov zemljišč. Občini je uspelo s poravnavo v deskanju na snegu. sodnem (denacionalizacijskem) postopku od upravičen- Začeli so z udejanjanjem projektov Občina po meri cev s poravnavo odkupiti tudi 65 arov zelenih površin pri invalidov in Branju prijazna občina. Skupaj s partnerji je Osnovne šoli Zreče. bilo organiziranih 14 likovnih (Skumavčevih) prijatelje- Zreče so v času njegovega županovanja pridobile vanj na Resniku, 15. Ropotanj v starih Zrečah ... 36-kilometrski sistem odvajanja in čiščenja padavinskih V tekmovanju entente florale so Zreče v kategoriji in odpadnih voda s sodobno čistilno napravo za 8.500 PE, mest leta 2018 Tullamorju na Irskem prejele zlato odličje, hkrati so bili prenovljeni komunalni vodi, v teh projek- v tekmovanju CIB (Communities in bloom) pa v letu 2019 tih je posodobljenih tudi 10.400 m cestišč, skupaj več kot srebrno priznanje. 32,7 km, poleg tega je moderniziran odsek državne ceste Med letoma 2013 in 2022 so Zreče 8-krat prejele cer- Rogla–Pesek v dolžini 3 km, zgrajenih je bilo več kot 5,7 tifikat kakovosti (certifikat ISSO, ki ga podeljuje podjetje km pločnikov in 2,6 km kolesarskih poti. Bistveno so bili gospodarski vestnik). posodobljeni tudi vodovodni sistemi v občini. Revija moje finance je decembra 2015 Občino Zreče Prenovljena je bila javna razsvetljava v Zrečah, prido-uvrstila na visoko 11. mesto na lestvici kakovosti biva- bili smo nove prostore knjižnice, zgrajena so bila kroži- nja (Kje v Sloveniji se najbolje živi?). Občina Zreče se po šča v Zrečah in na Stranicah. Prenovljeno je bilo križišče oceni časnika moje finance vseskozi uvršča med top 30 za mestne terme. Župan si je aktivno prizadeval in sode- turističnih biserov Slovenije. loval v ožji projektni skupini za izgradnjo krožišča pri Občina je izdala naslednje publikacije: Ozkotirna Ulipiju. Z regulacijami in zaščitami brežin so se načrtno železniška proga Poljčane–Zreče, bilten Občina Zreče lotili izboljševanja poplavne varnosti Tesnice in Dravinje, 2006–2010, Rudniki in premogovniki v Dravinjski doli- postavljena je protipoplavna pregrada na Sopočnici. ni, Praznično leto Skomarjanov, bilten Občina Zreče Zgrajen je bil nov trgovski center Spar, pridobili smo pro- 2010–2014, Podobe naših krajev na razglednicah skozi store nove pošte in lekarne, zgrajeni sta bili športni igri- čas, Občina Zreče 1995–2015, 200 let šolstva na Zreškem, šči na Resniku in Skomarju, prenovljeni so bili prostori Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške indu- zdravstvenega doma, zgrajen je prizidek k gasilskemu strije, Zreški talci, Zreški izgnanci, Skumavčevi dnevi na domu, nove prostore so dobili godbeniki. Zgrajena sta Resniku, Krajevna skupnost Resnik, bilten Občina Zreče bila dva domova KS, in sicer v Dobrovljah in na Resniku. 2014–2018. Prav tako občina dvakrat letno izda glasilo Pridobljena je železniška postaja, ki se po etapah preure- pohorsko srce z zanimivimi prispevki, ki ga brezplačno ja v muzej ozkotirne železnice Poljčane–Zreče. prejmejo vsa gospodinjstva na Zreškem. Na Gorenju je bila postavljena nova mrliška vežica, Zreče so se pobratile z občino Rača v Srbiji. na Skomarju pa posodobljeno pokopališče. Na Stranicah Sodelovanje s pobratenim mestom Sedbergh se je uspe- in v Zrečah je bilo komunalno urejenih 40 parcel za šno nadaljevalo in obeležilo 15-letnico sodelovanja. stanovanjsko gradnjo, zgrajenih je bilo 29 stanovanj. V letu 2024 se začenja na celotnem območju občine Energetsko so bili prenovljeni prostori in kotlovni- izvajati projekt izgradnje ultra hitrega optičnega široko- ci osnovne šole ter vrtca, prav tako so bili na zgradbah pasovnega omrežja RUNE (Rural Network Project), ki zamenjani strehi. V športni dvorani je zamenjana kriti- bo uporabnikom zagotovil hitro optično širokopasovno na, vgrajena dodatna izolacija in nova varčnejša razsve- infrastrukturo oz. hitrosti večje od 1 Gb/s. tljava. Zgrajena je bila nova avtobusna postaja pri šoli, V osemnajstih letih znaša investicijski potencial obči-tudi prometne ureditve pri srednji in osnovni šoli ter ne skoraj 49 milijonov evrov, od česar so uspeli pridobiti vrtcu so bile posodobljene. 12,31 milijonov evropskih in državnih sredstev. Pri osnovni šoli so zgradili pumptrack in tri nova otroška igrišča. K vrtcu smo prizidali novo kuhinjo, na Stranicah je bila za ogrevanje šole, vrtca, gasilskega doma in doma KS zgrajena nova kotlovnica na biomaso. 106 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE SEZNAM ŽUPANOV OBČIN ZREČE, STRANICE, SKOMARJE, PADEŠKI VRH, SV. KUNIGUNDA Župani Zreč od 1850 do 2026: Župani Sv. Kunigunde od 1850 do 1933: 1. Franc Rušnik, 1850–1867 1. Ignac Pec, Gorenje, 1850–1860, prvi župan 2. Gustav Wukošek (Bukošek), 1867–1871 2. Andrej Jesih, Mihelaki, Črešnova, 1860–1963 3. Peter Dobnik, 1871–1883, ponovno 1900–1904 3. Anton Kragelnik, Zajevšniki, Črešnova, 1863– 4. Janez Orož, 1883–1888 1866 5. Valentin Rušnik, 1888–1900 4. Franc Godna, Gudneti, Gorenje, 1866–1872 6. Josip Winter, 1905–1914, ponovno 1918–1928 5. Valentin Kangler, Lajbarti, Bezovje, 1872–1884 7. Martin Kračun, 1914–1918 (v času 1. svetovne 6. Juri Potnik, Levičniki, Gorenje, 1884–1899 vojne nadomeščal J. Winterja) 7. Matija Sadek - Smrekar, Bezovje, 1899 8. Jurij Orož, 1928–1931, ponovno 1935–1941 8. Anton Štefane - Pec, Gorenje 9. Ivan Verčnik, 1931–1933 9. Marko Kropej - Kuglar, Koroška vas 10. Davorin Kračun, 1933–1935 11. Nina Pokorn, 1952–1955 Župani Skomarja od 1850 do 1933: (kot predsednica občinskega ljudskega odbora) 12. Jože Košir, 1995–2006 1. Peter Johann, 1850 13. Boris Podvršnik, 2006–2026 2. Valentin Založnik - Spodnji Skočaj, 1894 3. Jožef Založnik - Hrasnik, 1901 Župani Padeškega Vrha od 1850 do 1933: 4. Peter Hrovat, 1903 5. Franc Drobne - Zg. Iršič, 1914 1. Janez Koprivnik, Padeški Vrh, 1850–1853, 6. Matijec, 1883 prvi župan, 7. Franc Bornšek, 1892 2. Juri Ravnjak, Padeški Vrh, 1853 8. Luka Kotnik, 1898 (predčasno končan mandat) 9. Jakob Repas, 1905 3. Juri Mernik, Padeški Vrh, 1855–1858 4. Jernej Gradišnik, Padeški Vrh, 1858–1884 Župani Stranic od 1850 do 1933: 5. Juri Ostruh, Planina, do 1887 6. Janez Sadek, Planina 1. Jožef Jerep, 1850 7. Martin Breznik, Rotonja na Padeškem Vrhu, 2. Mihael Korošec 1893–1896 3. Matija Fijavž 8. Martin Ravnjak, Padeški Vrh, 1896–1899 4. Ivan Marinšek, 1921 9. Janez Sadek, 1899–1901 ali 1902 5. Ivan Bukovšek, 1905 10. Alojz Mernik - Mah, Planina 6. Anton Klančnik, 1929 11. Ignac Gosak - Potnik, Planina 12. Janez Gričnik - Pribil, Planina 13. Alojzij Mernik - Mah, Planina Opomba: 14. Anton Mernik - Ramšak, zadnji župan, Mandat župana v tem času je bil 3 leta, in ker so bili ki je svoj mandat končal leta 1933 mnogi na tem položaju več mandatov, bi lahko število (ukinitev občine Padeški Vrh) županov, kot jih je v občini Zreče (13), vzeli kot orien-tacijsko število za druge občine. Na tem seznamu je 51 županov, za katere obstajajo pisni viri. Po našem izra- čunu nismo uspeli najti 14 županov v občinah Stranice, Skomarje in Sv. Kunigunda. 107 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE ČASTNI OBČANI OBČINE ZREČE V OBDOBJIH 1850–1941 in 1994–2026 Ludvik Tribnik, nadučitelj, organist, občinski odbornik – častni občan od leta 1903 Ludvik Tribnik se je rodil 23. 7. 1854 v Slivnici pri Mariboru kot sin nadučitelja Jožefa Tribnika in mate- re Margarete, rojene Skazedovnik. Imel je štiri brate in dve sestri. Brat Karel je bil duhovnik, glasbenik in nekaj malega tudi skladatelj. Ernest je bil nadučitelj v Sp. Polskavi, kaznilniški učitelj v Gradcu, Jožef je padel v vojni. Tribnikovi niso bili le učiteljska, temveč tudi glas- bena družina. Po končanem študiju leta 1874 je Ludvik služboval kot učitelj najprej v Poljčanah, Studencih pri Mariboru in Sv. Križu pri Slatini. Leta 1879, ko je v Zrečah bilo zgra- jeno novo šolsko poslopje, je prišel v Zreče in leta 1880 postal prvi zreški nadučitelj. Žal je vse njegovo delovanje v Zrečah bilo zaznamovano z njegovo boleznijo, ki je povzročila njegovo smrt pri 54. letih življenja. Ludvik Tribnik se je poročil 7. 2. 1887 v Zrečah z Margareto Naglič z Zlakove, ki je bila sestra novinarja in urednika časopisa jutro Ivana Nagliča. Rojena je bila 30. 4. 1860 in je umrla 31. 5. 1925 v Zrečah. V zakonu sta imela hčer Amalijo in sina Karla. Ludvik Tribnik je umrl 5. avgusta 1907 v Zrečah, kjer je pokopan. Hči Amalija je nadaljevala družinsko tradici- jo in postala učiteljica. Leta 1912 se je poročila s Karlom Mravljakom, učiteljem in kasnejšim ravnateljem zreške osnovne šole. Družina Ludvika Tribnika: Ludvik in Margareta, rojena Naglič, Sin Karel, rojen 22. 9. 1884, je postal gimnazijski pro- hči Amalija in sin Karel (Vir: Milanka Lange Lipavic) fesor na klasični gimnaziji v Mariboru. 73 Ludvik Tribnik v zapisih Kronike Osnovne šole Zreče, 1. del Letno poročilo za šolsko leto 1885/1886, stran 23 »šolsko popisovanje je bilo med jesenskimi počitnica- Poročilo šolsko za leto 1879 od velike noči mi od hiše do hiše opravljeno s strani šolske vodje ludvika do 15. septembra, stran 14 Tribnika.« »ker je bilo učiteljsko mesto le začasno zasedeno je kra- Velika zasluga Ludvika Tribnika so bili ti popisi, jevni šolski svet izdal razpis za stalno zasedbo/podelitev. kakor je navedeno, od hiše do hiše, da so tukajšnji otroci kot prosilec/kandidat se je prijavil def. /stalni podučitelj hodili v šolo in da jih je osebno spoznal, pa tudi njihove ludvik Tribnik iz sv. križa pri rogaški slatini - rogatec. družine. Skoraj vsa leta je popis opravljal sam, le potem, visoki deželni šolski svet je na seji dne 16. avgusta 1878 ko je zbolel, so to opravili drugi. omenjenega prosilca imenoval za def. /stalnega podučitelja na krajevni ljudski šoli v zrečah. ludvik Tribnik je tukaj- Letno poročilo za šolsko leto 1890, stran 38 šnje učiteljsko mesto nastopil 1. 10. 1878.« Vse do leta 1890 je bil Ludvik Tribnik zdrav in se raz- dajal za izobrazbo otrok, ki so mu bili zaupani. V tem letu Drugi zapis o Ludviku Tribniku je na 16. strani te kro- se tako najde prvi zapis o njegovi bolezni. nike, kjer je zapisano: »nadučitelj ludvik Tribnik je maja 1890 nevarno zbo- »na podlagi odbora deželnega šolskega sveta z dne 9. lel za katarjem pljučnih vršičkov. po navodilu zdravnika 12. 1880, štev. 7408, je bil tukajšnji učitelj ludvik Tribnik mora oboleli prenehati s poučevanjem.« imenovan za nadučitelja.« 73 Podatki so iz družinskega arhiva Milanke Lange Lipavic. 108 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE WV nadaljevanju je še zapis, kako so 'reševali' njego- Ludvik Tribnik kot organist v župniji Zreče vo odsotnost: Da je Ludvik Tribnik bil organist v župniji Zreče, je »ker je druga učiteljska moč manjkala, okrajni šolski novejša ugotovitev, ki se je deloma razkrila v knjigi o svet ni mogel poslati pomožnega učitelja, je pouk od 2. zreških cerkvenih pevcih, ki jo je župnija Zreče izdala maja popolnoma prenehal in tako je bilo do 1. julija 1890.« leta 2017. V letu 2021 so na notranjem delu platnic knji- Nadučitelju Ludviku Tribniku je nato okrajni šolski ge status animarum našli podatek, da je Ludvik Tribnik svet še dvakrat podaljšal dopust in nato še vse do konca poleg učiteljske službe v Zrečah prevzel tudi službo orga- pouka, ki se je takrat končal 15. septembra. nista, in sicer je to bilo 3. 11. 1879, o čemer pričajo kasnej- ši zapisi v župnijski kroniki, predvsem po letu 1892. Letno poročilo za šolsko leto 1891/1892 Šolska leta so se v tem času začenjala 3. novembra in Ludvik Tribnik kot občinski odbornik in svetovalec končala 15. septembra, kar je razvidno iz letnih poročil. Ludvik Tribnik je bil dejaven tudi kot občinski odbor- V času počitnic je Ludvik Tribnik hodil od hiše do hiše nik, saj so učitelji v tem času bili dejavni tudi na tem in popisoval otroke, godne za pouk, in navduševal starše, področju. Kot primer navajamo dva zapisa v časopisu da so jih redno pošiljali k pouku. Iz teh poročil je namreč slovenski gospodar: razvidno, da je veliko otrok manjkalo pri pouku in da »v zrečah je bil dne 17 t. m. izvoljen župan dosedanji, so učitelji imeli veliko težav z obiskom pouka. Ko je bil obče spoštovani gospod valentin rušnik. svetovalci pa so: Ludvik Tribnik kasneje imenovan za častnega občana peter dobnik, ludovik Tribnik, Franc videčnik in ivan Občine Zreče, je bil prav to eden od pomembnih razlogov orož.«75 (Slovenski gospodar, 24. 11. 1892) za podelitev naziva. »za župana je bil izvoljen kot lesotržec, širjemu svetu V tem poročilu je zabeleženo, da se je Tribnikova bole- znan gospod josip Winter, za prvega svetovalca pa ludvik zen nadaljevala, kar je razvidno zapisa: Tribnik.«76 (Slovenski gospodar, 28. 9. 1905) »od 4. marca do 3. junija je okrajni pomožni učitelj karl jeran nadomeščal nadučitelja Tribnika, ki je bil na bolniškem dopustu.« Tudi ta čas ni zadostoval za njegovo ozdravitev, zato mu je okrajni šolski svet podaljšal dopust do 15. septem- bra, ko se je pouk končal. V letu 1892 je v mesecu avgustu potekala okrajna uči- teljska konferenca, in to 12. avgusta, kjer je bil Ludvik Tribnik izvoljen kot strokovni delavec v Okrajni šolski svet v Konjicah. Letno poročilo za šolsko leto 1903/1904 V tem letu je nadučitelju Ludviku Tribniku bilo pode- ljeno najvišje občinsko priznanje – postal je častni občan občine Zreče. V tem poročilu je to tako zapisano: »Nadučitelj in šolski vodja gospod Ludvik Tribnik je 29. julija tega leta obhajal/praznoval 30-letnico poučevanja. Od teh 30 učiteljskih let jih je 25 preživel v Zrečah, ostalih 5 pa je delal v Poljčanah, Studencih pri Mariboru, Sv. Križ pri Rogatcu – Rogaška Slatina. Občinski odbor v Zrečah ga je na podlagi 25-letne krajevne učiteljske dejavnosti imenoval za častnega občana.« Letno poročilo za šolsko leto 1904/190574 Tudi v tem poročilu je navedeno, da je Ludvik Tribnik dobil dopust od 10. aprila do 15. septembra 1905. Bolezen se je stopnjevala, in ker si Tribnik ni več opo- mogel, je na šolo prišel učitelj Jožef Čuček. Letno poročilo za šolsko leto 1906/1907 navaja, da je nadučitelj in častni občan Ludvik Tribnik umrl 5. avgusta 1907 v Zrečah, kjer je tudi pokopan. Družinski grob Tribnikovih na starem pokopališču v Zrečah (Vir: Martin Mrzdovnik) 75 Slovenski gospodar, 24. 11. 1892. 74 Vsa letna poročila so iz Kronike Osnovne šole Zreče. 76 Slovenski gospodar, 28. 9. 1905. 109 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Amalija Tribnik, poročena Mravljak, učiteljica – častna občanka od leta 1926 Oba otroka Ludvika Tribnika sta nadaljevala družin- sko tradicijo in postala učitelja.77 Hči Amalija je bila osnovnošolska učiteljica v Zrečah, sin Karel pa profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Amalija je ves čas poučevala v Zrečah (po končanem učiteljišču in zrelostnem izpitu 1. 7. 1901 se je zaposlila kot učiteljica pripravnica v Zrečah 15. 7. 1901, kjer je službovala 35 let, vse do upokojitve 30. 4. 1937) in vse od leta 1901 skupaj s svojim očetom Ludvikom tukaj posta- vljala temelje šolstva. Poročila se je leta 1912, s Karlom Mravljakom. On je končal ljudsko šolo v rojstnem kraju, Vuzenici. Odločil se je za poklic učitelja. Šolanje na učiteljišču v Kopru je končal leta 1906 in se še istega leta zaposlil v Čadramljah. Strokovni izpit je naredil leta 1909, nato je bil premeščen na ljudsko šolo v Zrečah. Po odhodu takratnega nadučitelja Schella je postal nadučitelj. V zakonu sta imela tri otroke, Milana, Ljubana in Dragico. Učiteljski par je bil poleg službovanja zelo aktiven. Njun dom je postal središče družbenega dogajanja zave- dnih Slovencev združenja Sokol, katerega člana sta bila. Umrla je 10. 7. 1968 v Ljubljani. Poročna fotografija zakoncev Mravljak leta 1912 (Vir: Milanka Lange Lipavic) Občina Zreče ji je naziv častna občanka podelila leta 1926. Priznanje je dobila za vestno, točno in požrtvovalno delo, za odlično poučevanje jo je že ob 25-letnici službo- vanja nagradil občinski odbor. Ob 35-letnici službovanja ji je srezko načelstvo v Slovenskih Konjicah podelilo priznanje za njeno delo uči- teljice in vzgojiteljice mladine. Amalija Tribnik v zapisih Kronike Osnovne šole Zreče, 1. del V letnem poročilu ljudske šole Zreče za leto 1901 se prvič pojavi zapis o njej, in sicer je bila nastavljena kot kandidatka za učiteljico, a že v jeseni tega leta, 30. 9. 1901, postala začasna učiteljica. V šolskem letu 1903/1904 je postala stalna učiteljica s sklepom okrajnega šolskega sveta z odlokom 14. 4. 1904, ki je veljal od 1. 5. 1904. V teh poročilih je zapisano, da je učila tako prvi in drugi razred ter ženska ročna dela.78 Amalijina mati Margareta Tribnik s hčerjo in vnukoma Milanom in Dragico (Vir: Milanka Lange Lipavic) 78 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, 77 Slovenski gospodar, 24. 11. 1892. prevod iz nemščine. 110 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Matija Karba, župnik, publicist, novinar, zgodovinar, etimolog, gospodarstvenik – častni občan od leta 1917 Župnik v Zrečah od 1892 do 1930 Župnik Matija Karba, rojen leta 1852 v Babincih, je bil župnik v župniji Zreče vse od leta 1892 do svoje smrti leta 1930. Med vsem zreškimi duhovniki se je prav on najbolj zapisal v spomin in zgodovino Zreč; ne samo po dolžini svojega službovanja v župniji sv. Egidija Zreče, temveč tudi s svojim delom na področju šolstva, kultu- re, znanosti, zgodovine, novinarstva ... V Zreče je prišel v letu, ko je v sosednjo župnijo Slovenske Konjice priso- pihala parna lokomotiva in z uvedbo železniške proge do Poljčan naznanila nove čase. Matija Karba je v Zrečah deloval v prelomnih časih in s svojim delom veliko pripo- mogel k razvoju kraja Sam o sebi je malo pred smrtjo napisal spodnje vrsti- ce, ki jih je objavil F. Lužar v reviji učiteljski tovariš po njegovi smrti: » luč sveta sem zagledal v babincih, župnija ljutomer, dne 20 januarja 1852. oče jožef me je pripravil za šolo, naučil me je »šteti«, to pomeni brati. ljudje (ne pri naši Matija Karba, portret hiši) pa so znali »praviti«, da v šoli »bijejo«. in ob začetku (Vir: Znani Slovenci, spletni portal) Učenci Osnovne šole Zreče s svojimi učitelji in vzgojitelji leta 1904 Od leve: Amalija Tribnik, Ludvik Tribnik, kaplan Albin Slavec, župnik Matija Karba in Alice Koschell (Vir: Milanka Lange Lipavic) 111 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Matija Karba kot novomašnik leta 1876 Matija Karba na poroki sestre Kristine leta 1920 (Vir: Družinski arhiv Karbovih) (Vir: Družinski arhiv Karbovih) šolskega leta sem se menda kak teden dni skrival v parni, ako bi jaz, oziroma tudi drugi bil v mariboru, bi se ne se v slamo zakopal in primerno od hiše odhajal. Ta neu-naučil toliko, kakor sem se v varaždinu. učni jezik je bil mnost je povzročila, da »letos« nisem začel hoditi v šolo, hrvatski, a v nemščini nismo zaostajali za dijaki na nem- star 7 ½ let. pa je že bilo prav. ako bi ne bilo te neumnosti ških gimnazijah. profesorje pa smo imeli zgledne. skoraj s šibo, menda ne bil to, kar sem; takrat bi bil premlad in vsi so bili pisatelji, med njimi slovenci: lazar, senekovič, nerazvit. drugo leto je sosedov markec prišel na vrsto. z valjavec, Žepič, ravnatelj bradaška, dr. križan. pod okri-njim sva si bila prijatelja. sedaj ni bilo od nikoder nobeneljem ravnateljstva smo gimnazijci imeli mesečno po dva-ga strahu. opazil sem tudi, da v šoli nič ne bijejo. šibe ni krat govorniške in pisateljske vaje. igrokaz nekega sed-rabil učitelj v prvem in drugem razredu. da, v prvem smo mošolca smo predstavljali z igralci mestnega gledališča. že bili učenjaki. iz tega razreda poznam besedo in obliko nismo torej zaostajali za dijaki po drugih gimnazijah. § paragraf. učitelj je v tretjem razredu pač včasih uporabil začetkom leta 1865 je izšla nova »hrvatska čitanka«. »trstiko«. na primer: nekega dne je šolar za menoj zara-knjiga je vsebovala novost, da so bili nekateri sestavki potal s »kanjerom« (torbo). menda mu je izpadel peresnik. tiskani v cirilici. profesor nas v drugem razredu vpraša: učitelj je mislil, da sem jaz, pa me pokliče k mizi in mi da »kdo zna cirilico čitati?« oglasil se ni nihče. potem jaz: na levo roko packo. jaz sem jo tiho odnesel v klop. krivec cirilico pisati znam, a tiskanih črk še nikdar videl nisem. je bil pa tudi tiho. no, nič ne škodi. učitelja pa smo vsi radi učitelj me pokliče k sebi, k mizi. začnem brati, in šlo je. imeli, on pa nas. opazil sem bil namreč, da so tiskane znamenke podob- v četrtem razredu pa skoraj nismo bili v »šoli«, ampak ne pisanim. jaz sem se cirilico pisati naučil v ljudski šoli doma. učitelj, naš oče, mi njegovi otroci. nikdar ni nobe-v ljutomeru. leta 1863 se je tu vršila »beseda« v spomin nega opominjal, ker ni bilo treba. enkrat je, ne vem, kaj na to, da sta pred tisoč leti v naše kraje prišla sv. ciril in je prišlo, pa je šolar dobil »domači zapor«, tj. v četrtek ni metod. To priliko je uporabil naš učitelj v tretjem razredu smel iti od doma. ob koncu leta se je pet učencev pri gospo- in nas naučil pisati cirilico. Takšno pisavo imenuje staro- du »profesorju« (tako smo titulirali učitelja) prijavilo, da slovenska slovnica »klementica«, cirilovo robato glagolico pojdemo v gimnazijo, in sicer vsi v varaždin, ki je bil tisti-je njegov učenec klement ogladil in to sedaj imenujemo krat v gospodarski zvezi s kmeti na murskem polju. To sem cirilico. jaz povedal očetu. on: »pa idi tudi ti.« Tako sem prišel v maturo sem dovršil leta 1872 v varaždinu in potem gimnazijo, k temu me nihče ni nagovarjal. priglasil sem vstopil v bogoslovje v mariboru. Tu sem bil sotrudnik in se gospodu profesorju, jaz kot šesti izmed 20 učencev in 8 tajnik pri književnem krožku. o tem krožku piše matija učenk. munda v mariborskem »časopisu za zgodovino« leta 1928. v varaždin sva pa prišla samo dva, sin župana v duhovnik sem postal leta 1876. kaplan sem bil pol leta ljutomeru in jaz, drugi so šli drugam. biografski leksikon pri sv. janžu na dravskem polju, od leta 1877 do 1892 na pomotoma pravi, da sem gimnazijo dovršil v mariboru. dobrni pri celju, potem župnik v zrečah; leta 1901 sem 112 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE dobil naslov »duhovni svetnik«. v obeh zadnjih krajih sem Mihael Lamut, kmet, cerkveni ključar, bil častni občan. v bivši avstriji sem prejel več lepih odli-predsednik društva Straža in Orlov kovanj, v jugoslaviji pa red sv. save iv. stopnje. rad bi še nadaljeval, a sem preslab.« (leto izročitve listine o častnem občanu ni znano) 13. februarja pa piše v slovencu, da je duhovni svetnik Matija Karba umrl. Mihael Lamut je bil rojen 22. 9. 1852 na Gračiču in umrl 7. 3. 1937. Pokopan je na starem zreškem pokopa- Župnik Matija Karba je v Zrečah deloval kar 38 let in v lišču. 81 tem času tukaj pustil neizbrisno sled. Zapis krajevne zgo- Po domače se je takrat domačija imenovala in se še dovine je njegovo veliko delo, sodeloval je z znamenitim danes imenuje pri Mernikih. Po starih dokumentih dr. Avguštinom Stegenškom, zgodovinarjem dr. Francem ( status animarum) iz leta 1870 se je lastnik te domačije Kovačičem in drugimi. pisal Pajk in na to domačijo se je priženil Martin Lamut. Za Zreče je pomembno njegovo prizadevanje, da Poročil se je z Nežo Pajk. V zakonu sta imela pet otrok: je bila sem speljana železniška proga, saj se je zavedal, Antona, rojenega 16. 5. 1848, Johana, rojenega 30. 5. 1850, kakšen gospodarski pomen ima železnica.79 Bil je tudi Mihaela, rojenega 22. 9. 1852, Marijo, rojeno 18. 4. 1855, občinski svetnik, največkrat v vlogi blagajnika. Leta 1907, Margareto, rojeno 14. 7. 1859. 30. junija, je v Zrečah ustanovil Hranilnico in posojil- Mihael Lamut se je 21. 2. 1876 poročil z Nežo, roje- nico ter s tem pomagal kmetom z ugodnimi posojili. V no Vodovnik, ki je bila rojena 16. 12. 1855. V zakonu sta romarski cerkvi Matere Božje je dal leta 1911 poslikati fre- imela sedem otrok, in sicer so to bili: Marija, rojena 11. ske z motivi rožnega venca, kar je naredil slikar Matija 7. 1877, Barbara, rojena 2. 12. 1878 in umrla 28. 2. 1879, Bradaško po načrtih dr. Avguština Stegenška. Za časa Johan, rojen, 16. 12. 1879, Henrik, rojen 30. 6. 1882, Rosa, njegovega pastirovanja v Zrečah je zelo pospešil roma- rojena 3. 8. 1885, ki je tega dne tudi umrla, Franc, rojen nja v to romarsko cerkev in poskrbel za dobro počutje 30. 11. 1886, Barbara, rojena 29. 11. 1889, in Mihael, rojen romarjev s postavitvijo romarske ute. V župnišču je ure- 24. 9. 1892. dil knjižnico in daroval veliko knjig ter omogočil izposo- Barbara se je nato ob očetu družbeno in politično jo. Pospeševal je zborovsko petje, saj je po smrti učitelja angažirala, saj jo najdemo kot govornico na mnogih sho- Ludvika Tribnika poskrbel, da je to delo prevzel doma- dih pod imenom Barbika. čin Albin Sadek. Še posebej mu je bilo ljubo področje Sin Mihael je, kakor kažejo zapisi, padel v prvi svetov- šolstva in gmotno ga je podpiral, bil veroučitelj in član ni vojni in je bil 1. 3. 1919 razglašen za mrtvega. krajevnega šolskega sveta ter nadzornik. Zelo cenjen je Sin Franc se je 5. 5. 1913 poročil z Marijo, roje- bil kot etimolog, saj je za mnoge kraje pripravil študije o no Rušnik, in imela sta 10 otrok (Marija, Frančiška, imenu njihovega kraja. Tudi za Zreče je zapisal tri možno- Viktorina, Ivan, Vida, Srečko, Daniela, Cvetka, Frančišek sti razlage imena kraja in vse tri še danes uporabljamo. V učiteljskem tovarišu je tik pred smrtjo objavil znanstveni članek z naslovom besedni ključ, v katerem se je pokazal kot široko razgledan znanstvenik in poznavalec več jezi-kov ter ponudil svojo razlago izvora imen krajev. Matija Karba je bil najprej častni občan občine Dobrna, kjer je bil župnik, in sicer so mu ta naziv podelili 25. 3. 1906. V Zrečah mu je bil podeljen 25. 11. 1917 in v župnijski kroniki je o tem sam tako zapisal:80 » dne 25. 11. 1917 je občinski odbor zbral se v javno sejo v svrho se stavi proračun za leto 1918. začetkom sestanka je odbor svojemu sočlanu, trenutno še službeno odsotne-mu župniku podelil častno občanstvo. po dovršni obravna- vi v zadevi proračuna vstal je gospod predsednik kračun ter navzočemu župniku čestital glede dvojnega odlikova-nja; od strani svetlega cesarja z zlatim zaslužnim križcem s kronico in pa od strani cesarskega namestnika s podeli- tvijo častne kolajne »signin laboris« za štiridesetletno zvesto službovanje – končal je z namenom, da občinski odbor župnika imenuje za častnega občana.« Mihael Lamut pred domačo hišo (Vir: Andrej Lamut) 79 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, str. 497, Straža, 26. 1. 1921. 80 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije sv. Egidija Zreče, 81 Osebni in družinski podatki so s spletne strani Matricula ter od str. 560. Marije in Andreja Lamuta. 113 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE veliko dela in da se je kasneje, ko je bil Mihael Lamut pre- dlagan za častnega občana, to tudi upoštevalo in cenilo. Mihael Lamut kot drugi predsednik društva Straža Bralno, gospodarsko in politično društvo Straža je bilo v Zrečah ustanovljeno 21. 8. 1898. Prvi predsednik in podpornik tega društva je bil Peter Dobnik. Ta je vodil društvo do leta 1901, ko ga je nadomestil Mihael Lamut, ki je društvo vodil do leta 1919. Društvo je poskrbelo za nabavo dnevnega časopisja, ki je bilo dostopno v dveh gostilnah. Naloga društva je bila spodbujati bralno kultu- ro, kmetom približati sodobne načine kmetovanja. V župnijsko kronika je za leto 1911 župnik Matija Karba zapisal sledeč zanimiv dogodek iz delovanja dru- štva Straža, ki se je zgodil prav na sedežu društva v Loški Gori 1, kjer je bilo društvo ustanovljeno: »lastnik posestva je 23. 2. 1911 postal grundner aleksander in v istem lokalu se je letos vršil volilni shod. razloček: Tistokrat smo zborovali v nadstropju, sedaj spo- daj v sobi gostilniški. prvič v duhu slovensko narodnem, sedaj v nasprotnem. sedaj se nam je namreč predstavil nemško liberalni kandidat kresnik iz črešnjevca, toda uspeha ni imel nobenega. poslušali smo tiho in tiho bili tudi po končanem govoru; pokazali smo, da smo izobra- ženi in omikani.« Franc Videčnik Cerkev Matere Božje na Brinjevi gori, katere ključar je bil Lamut. – častni občan od leta 1908 (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) Rojen 25. 5. 1834 v Križevcu (župnija Stranice) očetu in Bogomir). Na domačiji je ostal sin Franc, ki je bil Sebastijanu Videčniku, p. d. Berčniku, mati Tereziji, roje-rojen 2. 10. 1930 kot dvojček z Bogomirjem. Na doma- ni Berčnik. čiji Mernikovih je danes gospodar sin Franca in Marije Poroka: 28. 1. 1856 z Marijo Kokal, po domače Hrenovo Lamut, Andrej. iz Sv. Križa (danes je to Križevec, župnija Stranice) Otroci: Franc (naslednik na domačiji), Marija, Nekaj drobcev iz življenja in dela Mihaela Lamuta Antonija in Jakob Največ podatkov o njegovem angažiranju v župniji, Umrl 6. 5. 1909 v Radani vasi. društvih in takratni občini najdemo zapisanih v Kroniki župnije Zreče in časopisju. In še župnikov pripis k zgoraj naštetemu: dolgoletni cerkveni ključar in častni občan, preužitkar in vdovec. Mihael Lamut kot ključar cerkve Matere Božje na Najdemo ga leta 1879 kot namestnika krajevnega šol- Brinjevi gori in cerkve sv. Neže na Goliki skega sveta.83 Najprej je potrebno vedeti, da sta ključarja, ki sta bila V protokolu mrliške knjige je župnik Matija Karba imenovana za romarsko cerkev Matere Božje na Brinjevi zapisal, da je bil ključar od leta 1868 do smrti leta 1909. gori, bila ključarja tudi za cerkev sv. Neže na Goliki. Mihael Lamut je postal ključar 1905. leta, ko se je pridru- V časopisu slovenski gospodar z dne 17. 12. 1908 je žil Ignacu Sadeku, ki je tega leta nastopil že drugi 6-letni zapis podelitve priznanja Francu Videčniku za častnega mandat ključarja.82 občana občine Zreče. V času, ko je za romarsko cerkev poleg Ignaca Sadeka » dne 3. decembra smo se opravljeni jubilejni slovesno- skrbel Mihael Lamut, so cerkev od znotraj olepšali, saj sti v cerkvi in šoli podali v občinsko hišo. Tu je gospod je leta 1911 dobila poslikavo s freskami Matije Bradaške. župan Winter s primernim nagovorom izročil krasno Obnavljali so se oltarji, kupovali zvonovi, organizirali diplomo gospodu Francu videčniku, po domače janže, so se veliki narodnobuditeljski shodi in redni romarski katerega je občinski zastop imenoval častni občan v pogle- shodi. Vsi ti dogodki kažejo, da sta oba ključarja imela du na zasluge katere je pridobil za tridestletno neutru-82 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije Zreče. 83 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče za leto 1879. 114 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Listina častnega občana Franca Videčnika (Vir: Arhiv Občine Zreče, listino je podarila družina Orož iz Radane vasi) dljivo delovanje v blagor občine, kot občinski odbornik in Janez Rožen, kmet, občinski svetnik svetovalec. proslavljenec je v svojem odgovoru želel gospo- in cerkveni ključar du županu in odbornikom naj bi ljubi bog tudi njim dal priložnost, da bi še dolgo vrsto let zmogli delovati v blagor (leto izročitve listine o častnem občanu ni znano) občini.«84 Janez Rožen, rojen 19. 12. 1857, umrl 22. 8. 1924 Franc Videčnik je bil na volitvah 12. 1. 1874 izvoljen Marija, rojena Rahle, rojena 6. 9. 1865, v občinsko zastopstvo in je bil od odbornikov izvoljen za umrla 13. 8 1952; poroka: 9. 2. 1885 župana, a je to izvolitev odklonil. O tej zanimivi situaciji Otroci: piše slovenski gospodar takole: Ana, rojena 22. 7. 1888, omožena Kračun v Žečah, »20. tm. je bila volitev župana in dveh svetovalcev. Janez, 24. 4. 1891, da se od županov preveč tirja, se vidi iz tega, ker se pri Marija, 26. 6. 1894, poročena Štravs na Skomarje, nas možje te časti tako branijo. sprvič so hoteli odborni- Alojzija, 29. 3. 1899, ki starega župana petra dobnika volit, kteri pa župan-Egidija, 9. 12. 1904, ske časti in butare ni hotel prevzeti. volili so tako Franca videčnika, konservativnega moža, pa tudi ta se je te časti O delu in življenju Janeza Rožena postavno obranil. drugobart volijo miha gačnika, za Kakor je takrat bila navada, so se fantje poročali tam dobro stvar jako vnetega srenjčana, pa tudi ta se brani okoli tridesetega leta ali še kasneje. Janez Rožen se je županske časti. – 8 dneh se ima odločiti ali prevzame poročil pri 28. letih z ženo, ki je bila takrat stara 20 let, župansko službo ali pa kazen plača.«85 kar še ni zadostovalo za polnoletnost. Na prvega otroka sta čakala tri leta. Poleg prvorojenke Ane sta imela še sina Janeza in 3 dekleta. V družbenem življenju kraja njegovo ime prvič zasle- dimo 18. 10. 1896, ko je bil izvoljen v krajevni šolski svet.86 Takrat je Valentin Rušnik začel svoj četrti mandat v njem, Janez Rožen kot njegov pomočnik pa prvega. V Kroniki župnije Zreče najdemo zapis, da sta bila Rožen in Orož ključarja župnijske cerkve sv. Egidija, a 84 Slovenski gospodar, 17. 12. 1908, konjiški okraj. 86 Arhiv Osnovne šole Zreče, Kronika Osnovne šole Zreče, letno 85 Slovenski gospodar, 29. 1. 1874, konjiški okraj. poročilo 1896. 115 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Franc Marčič – častni občan od leta 1937 Franc Marčič je bil rojen 29. 11. 1860 v Spodnjih Zrečah (oče Martin, rojen 10. 11. 1813, in mati Marija, rojena 20. 8. 1826). Prvič se je poročil z Jožefo, rojeno 7. 3. 1865, z dekli- škim priimkom Skaza, po domače pri Kostanjakih, 28. 2. 1865. Po njeni smrti 20. 7. 1910 se je drugič poročil z Marijo Zlodej s Skomarja, rojeno 31. 1. 1888, in sicer 15. 1. 1917. Marčič Franc je imel v prvem zakonu 5 otrok in v dru- gem 3. Njegova družina se je ukvarjala s kmetijstvom, on pa je bil aktiven tudi v okviru lokalne samouprave v takratni občini Zreče. Pisni viri o tem delu niso ohranjeni, je pa Poroka Karla Koprivnika in Ivanke Rožen; dekle spredaj je Marija nekaj informacij na priznanju za častnega občana, kjer Obrovnik, poročena Gričnik, sedijo: Jurij Obrovnik, Ivanka Rožen, je zapisano: Karel Koprivnik, neznan; za njimi stojijo: mama Katarina Rožen, »/…/ v hvaležno priznanje vašim velikim zaslug, ki ste oče Ivan Rožen, Milka Rožen, Marija Obrovnik, kasneje Klančnik; si jih pridobili s svojim nad 35. letnim marljivim delova-zadnja vrsta; Anica Rožen - Skoj , Vinko Skok, neznan, neznan, njem v občinski upravi.« Avgust Rožen. (Vir: Jože Klančnik iz Zreč) Priznanje občine Zreče za častnega člana je datirano 12. 2. 1937. imen kronika ne navaja.87 V organih takratne občine je deloval v času županova- Njegov podpis najdemo na listini častnega občana nja Josipa Winterja in Jurija Oroža. Še posebej je bil pri- Franca Videčnika iz leta 1905, in sicer kot II. svetnika jateljsko in sosedsko povezan z Josipom Winterjem, saj je občine Zreče ob Simonu Vidmarju, župniku Matiji Karbi bil krstni boter nekaterim njegovim otrokom. Na ta način in županu Josipu Winterju. je lahko bil vez med obema županova in tudi vez med Umrl je 22. 8. 1924 in na domačiji ga je nasledil enim in drugim časom in državno ureditvijo. sin Janez, ki se je poročil s Katarino Vidmar iz Svete V Kroniki Osnovne šole Zreče je za leta od 1925 do Kunigunde, rojeno 31. 3. 1897. V zakonu, ki sta ga sklenila 1928 zapisano, da je Franc Marčič bil član krajevnega šol- 16. 2. 1925, sta imela 6 otrok: Avguština, Marijo, Ivano, skega odbora.88 Ljudmilo, Ano, Katarino, Jožefa, ki je ostal na domačiji Po pripovedovanju sorodnikov je bil vešč tudi zdra-in se ni poročil. Na stara leta, ko je onemogel, je na doma- vljenja živali in bil znan kot vaški živinozdravnik. čijo prišel nečak Jože Klančnik, sin Marije Rožen, ki je Franc Marčič je umrl leta 1943 v Zrečah in je pokopan bila kot vdova znova poročena z Janezom Klančnikom, in na starem pokopališču. skrbel zanj. Družina Rožen (Vir: Jože Klančnik iz Zreč) Poročna fotografija Marije Zlodej in Franca Marčiča, 1917 V prvi vrsti od leve: Karel Koprivnik, Mima Rožen, mati Marija (Vir: Jože in Jelka Košir iz Zreč) Rožen, Jože Rožen; druga vrsta od leve: Ivanka Rožen, Ljudmila Rožen, Vinko Skok, Ana Rožen. 87 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Kronika župnije 88 Kronika Osnovne šole Zreče sv. Egidija Zreče, str. 164. za leta 1925 do 1928. 116 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Maksimilijan Brečko Je pobudnik ustanovitve več društev v kraju, saj je – častni občan od leta 2012 vedel, da je le z organiziranim in strokovnim delom ter angažiranimi posamezniki mogoče narediti več. Bil je pobudnik ustanovitve Turistično olepševalnega društva, Maksimilijan Brečko je bil rojen 30. 8. 1938 na PGD Stranice. Stranicah, kjer je obiskoval osnovno šolo. Veliko se je Bil je dolgoletni direktor Unior Turizma in v njegovem izobraževal ob delu, saj ga je veselilo delo z ljudmi, pred- času so izpeljali veliko večjih investicij v objekte in smu- vsem pa je rad posegal v družbeno in politično življenje čišča. kraja. Zato je končal izobraževanje na politični šoli na KORK Stranice in Osnovna šola Stranice v svoji pobu-Dobrni in se vključil v družbenopolitično delo. di izpostavljata izostren čut Maksimilijana Brečka za Po končani šoli je postal sekretar Občinskega komiteja ljudi v stiskah ali nepredvidenih nesrečah, kot so poža- ZK Občine Slovenske Konjice in se nato po preteku man- ri, povodnji in drugo. Tudi za učence, ki jim starši niso data zaposlil v Unior Turizmu. Bil je to čas, ko si je turi- mogli omogočiti raznih dejavnosti, se je našla rešitev. zem na Rogli še utiral pot med najboljše in Maksimilijan Maksimilijan Brečko je v okviru možnosti KS Stranice Brečko je k temu procesu veliko pripomogel. Dejaven je sodeloval pri obnovi sakralnih objektov, kot je cerkev sv. bil tudi v KS Stranice in mnogih društvih kraja, ki jih je Lovrenca, župnišča in mnogih drugih znamenj. pomagal ustanavljati. Več kakor 35 let je bil predsednik Bil je tudi človek narave, saj je na svojem posestvu Sveta Krajevne skupnosti Stranice in korak za korakom so prebil veliko časa in tam našel v krogu družine svoj mir Stranice dobivale podobo urejenega kraja. Pod njegovim in navdih. vodstvom so dobile več asfaltiranih cest, vodovod, ureje- Na spletni strani Občine Zreče je seznam častnih čla- no kanalizacijo, elektrifikacijo, osnovno šolo, vrtec, kul- nov in za Maksimilijana Brečka je za leto 2012 zapisana turni dom, protipožarni objekt na Mali gori, spominsko naslednja utemeljitev: hišo 100 talcev. »Za prispevek na gospodarskem, gasilskem in kultur- Maksimilijan Brečko je bil član Občinskega sveta nem področju v Občini Zreče ter za prispevek na podro- Občine Zreče več mandatov in se je vedno odločal za čju delovanja, vodenja in razvoja Krajevne skupnosti razvoj perifernih krajev, kot sta Skomarje, Resnik. Stranice. « Mirko Klemen – častni občan leta 2013, posthumno 17. 11. 2012 smo se na zreškem pokopališču poslovi- li od našega občana in dolgoletnega funkcionarja Mirka Klemna89, ki je odtisnil neizbrisljivi pečat ne samo v delovanju društvenih organizacij, ampak tudi v razvoju gospodarstva krajev Občine Zreče in nekdanje občine Slovenske Konjice ter Starega trga ob Kolpi. Rojen je bil na Muti, v trdni slovenski delavski (kova- ški) družini, ki se je leta 1948 preselila v Zreče. Njegov oče je predstavljal v tistih časih v Kovaški industriji Zreče (današnjem Uniorju) enega izmed kovaških strokovnja- kov, ki so prišli od drugod. To je pomembno zaznamova- lo Mirkovo poklicno pot, saj se je tudi on, po končanem poklicnem šolanju v Mariboru, v tej zreški tovarni leta 1960 zaposlil kot električar. Kmalu je napredoval v vodjo elektro delavnice, ki jo je uspešno vodil vse do začetka leta 1975, ko je prevzel nalo- ge obratovodje vzdrževanja, ki jih je uspešno izvajal vse do upokojitve 2. 1. 1997. V najtežjih gospodarskih časih je opravljal zahtev- no funkcijo predsednika delavskega sveta, hkrati pa je predstavljal enega izmed najožjih sodelavcev direktor- ja Marjana Osoleta, ki ga štejemo za očeta novodobnega razvoja Zreč in Uniorja. Mirko ni bil uspešen le v tovar- ni, pomemben je tudi njegov prispevek k razvoju naših krajev, saj je kar dvaindvajset let vodil zreško krajevno Maksimilijan Brečko 89 Vsi podatki so iz pisne pobude za podelitev naziva častni občan (Vir: Arhiv Občine Zreče) Občine Zreče. 117 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Janez Špes, direktor Uniorja Zreče – častni občan od leta 1998 Janez Špes90 se je rodil 9. 12. 1942 v Vojniku. Po kon- čani osnovni šoli je obiskoval Gimnazijo Celje in nato Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral. Prvi službi sta bili v EMO Celje in ŽIČNI Celje, kjer je delal kot finančnik. Leta 1976 je postal direktor Tovarne kovinskih izdelkov in livarne v Vitanju. 1. 1. 1978 je pri- šlo do združitve Tovarne kovinskih izdelkov in livarne v Vitanju z Uniorjem. Eno leto je nato opravljal delo direk- torja TOZD Vitanje. S 1. 5. 1979 je nastopil delovno mesto finančnega direktorja Uniorja. 1. 4. 1991 je postal v. d. direktorja Uniorja, kovaške industrije Zreče. Delavski svet podjetja ga je s 1. 4. 1992 imenoval za generalnega direktorja podjetja za dobo 4 let. Po poteku mandata je aprila 1996 ponovno bil imeno- van za generalnega direktorja podjetja. V tem času se je podjetje lastninsko preoblikovalo, saj je konec leta 1996 pridobilo prvo soglasje v lastninskem preoblikovanju. Na svoji zadnji seji delavskega sveta je podjetje 22. 11. 1996 imenovalo nove organe upravljanja Portret Mirka Klemna podjetja, tj. začasno upravo in začasni nadzorni svet. Za (Vir: Arhiv Občine Zreče) predsednika začasne uprave so imenovali Janeza Špesa. 15. 4. 1997 je podjetje pridobilo drugo soglasje v skupnost, in sicer v času njenega najhitrejšega razvoja in lastninskem preoblikovanju, tako da je bila prva skupšči- vzpona (1974–1996), ko se je število prebivalcev več kot na delničarjev Uniorja, d. d., 12. 12. 1997 in imenovan pa potrojilo. je bil stalni nadzorni svet, ki je imel sejo takoj po skup- V osemdesetih letih, ko smo se začeli boriti za samo- ščini in imenoval stalno upravo podjetja ter za njenega stojno občino, je Mirko veljal za neformalnega župana na predsednika Janeza Špesa. Zreškem, saj je dolga leta operativno koordiniral razvojne aktivnosti tudi v višje ležečih pohorskih krajevnih sku- Janez Špes je prevzel vodenje podjetja v aprilu 1991, pnostih. to je v času, ko so se v takratni državi odvijale burne V dveh mandatih (1978–1982 in 1982–1986) je uspešno družbeno-ekonomske spremembe. Skupni trg je razpadel opravljal funkcijo podpredsednika skupščine takratne čez noč, sledila je vojna v Sloveniji, nato še drugod po velike občine Slovenske Konjice, ki jo je zaradi bolezni bivši državi. Podjetje je izgubilo 60 % trga. To se je zgo-takratnega predsednika Toneta Turnška pravzaprav tudi dilo mnogim slovenskim podjetjem in za veliko večino vodil. se je začela agonija, ki je vodila v propad velikega števila Pomembno je sodeloval v organizacijah ljudske teh- pomembnih podjetij. Le nekaj velikih sistemov v Sloveniji nike, ribiških in čebelarskih društvih ter v zreški lovski je preživelo. Tudi Unior je doživljal takšne trenutke, le da družini. V LD Zreče je vse od leta 1981, ko se je včla-se je obdržal, a ne samo to – zaradi vizije vodenja poslo- nil, predstavljal generator napredka. Izgradnje lovskega vanja in razvoja ter poštenega procesa lastninskega pre- doma si brez njega ne znamo predstavljati, saj je kot pred- oblikovanja je prebrodil krizo in nadaljeval z razvojem sednik gradbenega odbora uspešno usklajeval vse potreb- podjetja in s tem tudi kraja ter občine. ne aktivnosti. Prav gotovo brez njega ne bi izvedli vseh 28 lovskih plesov. Vse od začetka v letu 1984 je bil njihov pobudnik, organizator, maskota in zvesti spremljevalec. Prav po Mirkovi zaslugi je ta kulturno-zabavna priredi- tev postala vsakoletna in danes tradicionalna. Dolga leta je bil član upravnega odbora, kjer je bil zadolžen za dru- štveno dejavnost, v letih 1988–2002 je vodil domski svet, v letih 1999–2006 pa nadzorni odbor. Mirko je bil zaradi svojih zaslug prejemnik številnih društvenih priznanj in odlikovanj, hkrati pa je tudi dobi- tnik zlatega grba Občine Zreče. 90 Podatki so iz pisne pobude za podelitev naziva častni občan. 118 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Marjan Osole, direktor Uniorja Zreče povsem novo dejavnost, brez katere si sodobnih zreč ne – častni občan od leta 1998 znamo predstavljati. Marjan Osole je ob izročitvi nagrade časopisa novic za Marjan Osole91 se je rodil 29.3. 1924 v Celju. Izhajal življenjsko delo povedal: je iz velike družine, v kateri je bilo devet otrok. V času »obdobje, ki sem ga dal zrečam, je bil najbolj produk- druge svetovne vojne je bil prisilno mobiliziran v nemško tiven del mojega življenja. na katere dosežke sem najbolj vojsko, konec vojne pa je pričakal v ujetništvu v Sibiriji. ponosen? ne vem, čemu bi dal prednost, tovarni ali turiz- Kasneje je v Ljubljani začel s študijem metalurgije, a je mu. unior se je v mojem času zelo razširil po svetu, vse zaradi očetove smrti moral študij prekiniti in se zaposliti. do avstralije, nove zelandije, grenlandije, amerike. zelo Prvo zaposlitev je dobil v Kidričevem leta 1951, nato se sem bil angažiran, vsak dan trikrat prehodil celo tovarno, zaposlil v TAM-u in v Cinkarni Celje, dokler ni leta 1968 vse sem videl in vse sem vedel, imel sem dober spomin, prišel v Unior. Tu je ostal do leta 1989, ko ga je pot vodila kot računalnik v glavi. bil sem tako angažiran, da sem v v Nemčijo, kjer je Unior kupil tovarno. Po letu in pol se je zrečah celo pustil svoje zdravje. Tu sem bil zato, da služim upokojil. Odtlej je skupaj z ženo Danico živel med Celjem narodu.« in Puljem. Marjan Osole danes upravičeno velja za idejnega spominjamo se ga kot dolgoletnega direktorja uniorja, očeta zreškega turizma. Sredi sedemdesetih so v Zrečah saj je več kot 20 let svojega življenja podaril zrečam. pod in na Rogli začeli razvijati turizem. Njegovi načrti so se njegovim vodstvom se je unior spet postavil na noge, postal uresničili in so danes uspešni in prepoznavni. eden od motorjev industrije in glavnih zaposlovalcev v naših krajih. ko se je leta 1968 zaposlil v uniorju, je v podv času, ki ga je podaril zrečam, je stkal številna močna jetju bilo zaposlenih okoli 800 ljudi, ob njegovem odho-prijateljstva in vse do današnjih dni ostal v srcih zrečanov. du leta 1989 pa približno 2.500. verjetno prav zato, ker je prijatelji z zreškega so ga pogosto obiskali in ga razveselili veljal za strogega direktorja in ker je, kot je nekoč povedal, z dobrotami iz njemu tako ljubih krajev. ob teh obiskih je zrečane naučil delati. v času njegovega direktorovanja so z njimi zelo rad zapel. Tudi zreške šmirarje, ob katerih se izboljšali tehnologijo in proces proizvodnje, začeli pa tudi mu je še vedno orosilo oko … Častni občani, fotografirani leta 2011; od leve: Štefan Nemeš, Ivan Špes, Bojan Leskovar, Marjan Osole in župan mag. Boris Podvršnik. (Vir: Arhiv Občine Zreče) 91 Podatki so iz pisne pobude za podelitev naziva častni občan in govora na žalni slovesnosti ob njegovi smrti. 119 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Bojan Leskovar – častni občan od leta 2011 Prve korake zavidanja vredne poti delovnega ustvar- janja je Bojan Leskovar93 napravil leta 1951 s prvo zapo- slitvijo v kranjski Iskri. Kot mlad, nadvse ambiciozen, poln znanja, moči in energije je v praksi preizkušal teo- retično pridobljeno znanje in želel dokazati, da je mlad človek lahko pomemben člen v verigi podjetja, ter pri tem uspel. Sledilo je obdobje izpolnjevanja domovinske časti: služenje vojaškega roka. Marjan Osole Po odsluženem vojaškem roku se je začela njegova (Vir: Arhiv Občine Zreče) pot ustvarjanja v Uniorju. Konstruktor, planer, tehno- log, asistent šefa kovačnice so bile delovne zadolžitve za svoje delo je marjan osole prejel številna odliko-in obveznosti. Vsakodnevne obveznosti je dopolnjeval vanja in nagrade, občina zreče pa mu je za izjemen pri- še študij na mariborski tehniški šoli. Neizmerna energi- spevek na področju gospodarstva in drugih dejavnosti, ki ja, ki se je rojevala, in rezultati, ki so temu sledili: pove- imajo velik pomen in osnovo za razvoj, ugled in promocijo čanje obsega realizacije in povečanje produktivnosti v zreč, leta 1998 podelila najvišje občinsko priznanje – naziv času ustvarjanja s takratnim vodstvenim timom Uniorja častni občan občine zreče. v začetku 70. let, sta dokazovala, da je Bojan Leskovar človek dejanj; človek, ki je pripravljen na odrekanja, in človek, ki ve, kaj hoče. Štefan Nemeš , direktor Cometa Zreče Sledilo je obdobje sprememb, obdobje iskanja novih – častni občan od leta 1998 priložnosti. Ni jih bilo veliko, posebej ne v okolju, kjer je Bojan želel ustvarjati, pa vendar. Novi izzivi pri Fužinarju v Ljubljani, Razvojnem centru v Celju so samo Štefan Nemeš92 se je rodil v kmečki družini v potrdili, da so vztrajnost, strokovnost in delavnost gonilo Noršincih pri Murski Soboti 20. oktobra 1939. Po končani napredka. osnovni in srednji šoli je leta 1963 diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Po krajši zapo- Bojanova pripadnost Uniorju, Zrečam, prijaznim in slitvi v steklarni v Slovenski Bistrici je prišel v zreški delovnim ljudem in ideje, zamisli o novih perspektivnih Comet in prevzel delo tehničnega vodje jeseni leta 1971. programih so bile tisto, kar mu je narekovalo potrebo po Po smrti takratnega direktorja Mirka Zupančiča je postal vrnitvi nazaj v Unior. generalni direktor podjetja. Vse svoje znanje, izkušnje, energijo je Bojan usmeril v razvoj programa proizvodnje homokinetičnih zglobov, Hiter in uspešen razvoj drugega največjega podjetja v katerega oče je postal leta 1986. Številne začetne težave naši občini je tesno povezan z delom Štefana Nemeša, ki na vseh področjih poslovanja so bile kmalu premaga- je kot najodgovornejši predstavnik Cometa znal prisluh- ne in proizvodnja ter prodaja proizvodov na takratnem niti potrebam delavcev in kraja. V času njegovega vodenja Jugoslovanskem trgu sta beležili pozitivne rezultate podjetja je število zaposlenih poraslo iz 95 na okrog 900, poslovanja, ki so se do leta 1991 samo stopnjevali. izvoz pa iz 200.000 na preko 5 milijonov ameriških dolar- Z razpadom jugoslovanskega trga je bil ogrožen jev. Ustvarjen dobiček je bil v veliki meri prelit v sofinan- obstoj programa, a kot že rečeno, Bojanova vztrajnost, ciranje izgradnje stanovanj, cest, vodovodov, telefonije, znanje pa malce pohorske trme so že v dveh letih obrodi- šol, vrtcev pa tudi v razvoj turizma ter različnih društve- li sadove in pričelo se je sodelovanje Revozom iz Novega nih dejavnosti. Po odložitvi direktorskega poslanstva je mesta, ki je bilo zagotovljeno za obdobje življenjskega postal direktor dislociranega obrata na Malti, kasneje je cikla vozila Renault 5. Bojan pa ni miroval. Zavedal se je, bil tudi predsednik Nadzornega sveta Cometa, d. d. da je potrebno podjetju zagotoviti dolgoročni razvoj, ki bo mogoč samo ob sodelovanju z mednarodno renomira- Občina Zreče mu je za njegov prispevek k razvoju nim podjetjem GKN, ki je postal večinski lastnik podjetja podjetja in vpetosti v lokalno skupnost leta 1998 pode- leta 1996. lila najvišje priznanje Občine Zreče in ga imenovala za častnega občana. 92 Podatki so iz pisne pobude za podelitev naziva častni občan 93 Podatki so iz pisne pobude za podelitev naziva častni občan Občine Zreče. Občine Zreče. 120 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Nekaj opomb o poglavju častni občani Da poznamo častne občane Občine Zreče v prvem obdobju, je zaslužen župnik Matija Karba, ki je na zadnjih straneh knjige status animarum 94 zapisal, kdo so ti ljudje bili. Slovenski arhivi so na področju nekdanjih občin zelo slabo založeni, zato so dragoceni zapisi v Kroniki župnije Zreče, tudi v Kroniki Osnovne šole Zreče in časopisih tedanjega časa. Ta zapis o častnih občanih naše občine je gotovo nepopoln, ker predvidevamo, da je bilo teh oseb še več, saj je že župnik Karba namigoval na to. Zanimivo je, da je med njimi samo ena ženska. Seznam je odprt za nova spoznanja in veseli bomo, če se najde še kakšna oseba. Prazniki in simboli Občine Zreče Šolska kronika kakor tudi Kronika župnije Zreče ne potrjujeta, da bi občina Zreče v teh prvih začetkih imela svoje simbole in praznike. Praznovali so se državni in cerkveni prazniki. Simboli in poseben praznik občine so novejšega časa. Takratna občina je imela svoj pečat, kot tudi šola, kra- jevni šolski svet in župnija. Nekaj teh je mogoče najti v Kroniki župnije Zreče, nekaj teh žigov, dobrovidnih, pa je tukaj objavljenih. Sedanji simboli občine Grb Občine Zreče Pečati nekdanje občine Zreče in drugih institucij Grb Občine Zreče ima obliko ščita z zeleno obrobo. (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) V sredini je v zlato rumenem grbovem polju upodo- bljeno zeleno srce z dvema zlato rumenima valovnicama v spodnjem delu. Grb je simetričen na vertikalo simetralo. Barve: zelena Pantone 347 C, srce, obroba; CMYK 100 % C, 0 % M, 100 % Y, 0 % K; RGB 40, 149, 72, rumena Pantone Yellow C, podlaga, valovnice; CMYK 0 % C, 0 % M, 100 % Y, 0 % K; RGB 255, 237, 0. Zastava Občine Zreče Zastava Občine Zreče je zeleno-zlato rumena, z grbom v sredini. Razmerje med širino in dolžino je ena proti dve, vsaka barva na zastavi zavzame 1/2 širine zastave. Širina grba je 2/3 širine zastave. Barve: zelena Pantone 347 C, srce, obroba; CMYK 100 % C, 0 % M, 100 % Y, 0 % K; RGB 40, 149, 72, rumena Pantone Yellow C, podlaga, valovnice; CMYK 0 % C, 0 % M, 100 % Y, 0 % K; RGB 255, 237, 0. Himna Občine Zreče Občina Zreče ima tudi svojo himno, in sicer je to instrumentalna in vokalna priredba pesmi Jurija Vodovnika le na noge, le na noge. Zastava Občine Zreče po priročniku celostne grafične podobe 94 Arhiv župnije sv. Egidija Zreče, Status animarum 1924–1945, zadnje strani. (Vir: Epigraf, Blaž Prapótnik) 121 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE KRAJEVNE SKUPNOSTI IN NJIH PREDSEDNIKI V ČASU OD 1964 DO 2026 Krajevne skupnosti v Občini Zreče imajo kakor vse Oris krajevnih skupnosti in seznam druge krajevne skupnosti svojo pravno podlago najprej v predsednikov, ki so vodili posamezno KS Ustavi SFLR Jugoslavije iz leta 1963 in v izvedbenih aktih Republike Slovenije, predvsem občin, ki so formalno zadolžene za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Zreče Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do Velikost: 14,16 km2 uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samo- Naselja: Boharina, Gračič, Loška Gora pri Zrečah, upravi je občina postala temeljna samoupravna lokalna Osredek pri Zrečah, Radana vas, Zlakova, Zreče skupnost. Občina lahko na svojem območju ustanovi ožje Število prebivalcev: 3.854 dele občine, kot so krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine, je povsem odvi- Predsedniki: sno od nje same. Občina Zreče je tako obdržala vse prej- Štefan Grossmann, 1964–1970 šnje krajevne skupnosti in ustanovila še KS Dobrovlje. Karel Arlič, 1970–1974 Po uspelem referendumu se je krajevnim skupnostim v Mirko Klemen, 1974–1996 Občini Zreče pridružila KS Stranice. Ivan Umnik, 1996–2006 Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, Drago Vrhovšek, 2006–2010 funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finanč- Slavko Kejžar, 2010–2018 nem in pravnem smislu. Ustanovitev ožjih delov Občine Marijan Jelenko, 2018–2022 Zreče, njihov status in delovanje ureja Statut Občine Emil Mumel, 2022–2026 Zreče. Občina Zreče obsega šest krajevnih skupnosti, ki so samostojne pravne osebe javnega prava. V pravnem Krajevna skupnost Stranice prometu nastopajo v svojem imenu in za svoj račun, za svoje obveznosti pa odgovarjajo z vsem svojim premože- Naselja: Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, njem in sredstvi. Delovanje krajevnih skupnosti se finan- Spodnje Stranice, Križevec, Lipa, Mala Gora, cira iz proračuna Občine Zreče, s plačili za storitve, samo- Polajna, Stranice, Zabork prispevki in prihodki od premoženja krajevnih skupno- Velikost: 16,07 km2 sti. Število prebivalcev: 1.231 Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Predsedniki: Konrad Sodin, 1964–1974 Sveti krajevnih skupnosti Občine Zreče Maksimilijan Brečko 1974–1982 štejejo naslednje število članov: Rozika Sodin, 1982–1986 Krajevna skupnost Dobrovlje: 5 Maksimilijan Brečko, 1986–2002 Krajevna skupnost Gorenje: 7 Vladimir Wravor, 2002–2006 Krajevna skupnost Resnik: 5 Maksimilijan Brečko, 2006–2010 Krajevna skupnost Skomarje: 5 Emilijan Fijavž, 2010–2018 Krajevna skupnost Stranice: 9 Drago Padežnik, 2018–2026 Krajevna skupnost Zreče: 11 Krajevna skupnost Gorenje Krajevno skupnost zastopa in predstavlja predsednik Naselja: Bezovje nad Zrečami, Črešnova, sveta krajevne skupnosti. Predsednika posamezne KS Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na Pohorju, izvolijo izmed sebe člani sveta KS na svoji prvi seji po Padeški Vrh, Planina na Pohorju izvolitvi članov sveta KS. Svet krajevne skupnosti na pre- Velikost: 15,37 km2 dlog predsednika izvoli podpredsednika, ki nadomešča Število prebivalcev: 758 predsednika v času njegove odsotnosti in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. Predsedniki: Predsedniki krajevnih skupnosti so vabljeni na seje Jože Kotnik, 1964–1974 občinskega sveta, kjer lahko v okviru dnevnega reda seje Anton Obrovnik, 1974–1978 izpostavijo svojo problematiko. Anton Manfred Hren, 1978–1896 Ludvik Smogavc, 1996–2006 Boris Podgrajšek, 2006–2014 Marjan Hren, 2014–2018 Anamaria Hren, 2018–2022 Roman Obrovnik, 2022–2026 122 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Krajevna skupnost Skomarje lomnih in v tem času je bila prva institucija KLO, ki ga je vodil Ivan Detiček. Naselje: Skomarje Drugo takšno obdobje je bilo takoj po ustanovitvi Velikost: 7,79 km2 krajevnih skupnosti v letu 1964 in prvi predsednik je bil Število prebivalcev: 161 Štefan Grossmann. Tretje takšno prelomno obdobje je bilo po letu 1970, Predsedniki: ko so Zreče vstopile v čas hitrega razvoja industrije in Karel Beškovnik st., 1964–1968 kraja z novo gospodarsko panogo – turizmom. V tem Jože Kovše, 1968–1978 prelomnem obdobju je najprej predsedoval Krajevni Ivan Hrovat, 1978–1980 skupnosti Zreče Karel Arlič, kasneje Mirko Klemen. Karel Beškovnik ml., 1980–1992 Glede na to, da je delo Mirka Klemna opisano v poglavju Jože Hartman, 1992–2006 o častnih občanih, bo tukaj objavljena samo zgodba o Mirko Beškovnik, 2006–2014 Karlu Arliču. Marija Magda Drozg, 2014–2018 Tomo Kovše, 2018–2022 Franc Potočnik, 2022–2026 Ivan Detiček – predsednik KLO Zreče v obdobju 1945 do 1947 Krajevna skupnost Resnik Ivan Detiček je bil rojen 8. 8. 1906 v Čadramski vasi Naselji: Resnik, Rogla pri Poljčanah očetu Jakobu, ki je imel manjše posestvo, Velikost: 12,17 km2 in materi Mariji, rojeni Leskovar, kot edinec. V osnovno Število prebivalcev: 122 šolo je hodil v Poljčane, nato je šel v uk v Zreče, v takra- tno Štajersko železoindustrijsko družbo. Iz Čadramske Predsedniki: vasi, kjer je družina imela svoj dom, se je vozil z vlakom Ivan Pačnik, 1964–1968 v Zreče. Na tej progi se mu je zgodila nesreča, saj mu je Anton Kamenik, 1968–1972 vlak odrezal nogo. Slavko Vidmar, 1972–1975 Ivan Kovše, 1975–1982 Po končanem vajeništvu se je kot ključavničar zapo- Rudi Vidmar, 1982–1990 slil v Štajerski železoindustrijski družbi v Zrečah. Tu je Ivan Kovše, 1990–1998 spoznal Veroniko Rušnik iz Spodnjih Zreč in se z njo Rudi Vidmar, 1998–2006 poročil. V zakonu so se njima rodili trije otroci: Olga, 30. Vera Boček, 2006–2014 8. 1926, Breda, 30. 10. 1929, in Marjan, 1. 11. 1936. Borut Pačnik, 2014–2018 Ernest Mikek, 2018–2022 Žena Veronika je bila iz znane družine Rušnik izpod Jakob Jager, 2022–2026 Brinjeve gore. Njen oče je bil Pavel Rušnik, mati pa Marjeta, Očkova iz Kunigunde. Veronika je bil tretja od Krajevna skupnost Dobrovlje sedmih otrok. Njena sestra Hema ali Ema je bila znana Naselje: Dobrovlje pevka cerkvenega zbora, Veronika po pripovedovanju Velikost: 1,48 km sorodnice Cvetke Kotnik ni bila pevka, je pa bila znana 2 Število prebivalcev: 383 po peki peciva in drugih slaščic. Po smrti žene Veronike, 15. 10. 1955, se je Ivan Detiček poročil z Lojzko Lipuš. Predsedniki: Živela sta na Novi Dobrovi. Stanko Makovec, 1995–2002 Darinka Šešerko, 2002–2006 Bojan Napotnik, 2006–2018 Gregor Hrovat, 2018–2026 Krajši dodatek za Krajevno skupnost Zreče Pri pridobivanju podatkov o nekdanjih predsednikih krajevnih skupnosti se je pokazalo, da je do teh podat- kov bilo težko priti, saj krajevne skupnosti ne vodijo svoje kronike, zapisniki pa so pomanjkljivi ali ne obsta- jajo. Glede na to, da je v Krajevni skupnosti Zreče bilo težišče dogajanja, ki je imelo posledice za ostale krajevne skupnosti sedanje Občine Zreče, bodo v tem dodatku objavljene krajše življenjske zgodbe treh oseb, ki so kra- jevno skupnost vodile v prelomnih trenutkih. Ivan Detiček – portret iz zrelih let Obdobje po 2. svetovni vojni je bilo eno najbolj pre- (Vir: Melita Žgank) 123 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Ivan Detiček je bil po poklicu strojni ključavničar, a Karel Arlič bolj kot to delo so ga zanimali stroji, ki so takrat priha- jali v tovarno. Poznal je njihovo delovanje in je bil vzdr- Karel Arlič se je rodil očetu Karlu in materi Mariji, ževalec. Milko Bremec in drugi so znali koristiti njegovo rojeni Koren, 17. 12. 1931 v Celju, družina pa je živela v znanje, zato je večkrat šel reševat težave v druge tovarne, Dobrni. Mati Marija je bila iz znane gostilničarske druži- povezane z zreško kovačijo. ne Koren. Karel je imel še tri brate, Edija, Ivana in Jureta. Po koncu 2. svetovne vojne se je vključil tako v obno- Po končani osnovni šoli se je v Mariboru izučil za stru- vo tovarne kakor tudi v družbenopolitično življenje Zreč. garja in se leta 1954 zaposlil v Uniorju, kjer je spoznal Bil je prvi predsednik KLO Zreče. Iz enega izmed zapisni-svojo bodočo ženo Roziko Korošec. Leta 1956 sta se poro- kov KLO Zreče je vidno, da sta se Ivan Detiček in z njim čila. V zakonu sta imela dve hčeri, Romano in Jolando. celoten svet uprla zamenjavi tajnika in celo organizirala Ko so v Uniorju okoli 1960. leta posvetili več skrbi za pre- zbor krajanov, kar je bilo za tisti čas pogumno ravnanje. hrano in prosti čas delavcev, je Karel Arlič, ki je bil vešč gostinskega dela, prevzel oddelek družbene prehrane, Štefan Grossmann kakor so mu rekli. V nekdanji Kračunovi hiši so zgradi- li kuhinjo in jedilnico z manjšo trgovino, v Savudriji je Štefan Grossmann je bil rojen 30. 12. 1906 v Zaječarju - organiziral dopustovanje delavcev vključno s prehrano. Loznici. V Zreče je prišel 1. 5. 1948 in stanoval na Dobravi Karel Arlič se je izkazal za dobrega organizatorja in 22. V današnjem Uniorju je bil zaposlen do 30. 6. 1956, postal predsednik Krajevne skupnosti Zreče, po dosto-ko je odšel v Slovenske Konjice in prevzel vodenje tovarne pnih podatkih je bil predsednik KS Zreče od leta 1972 Kostroj. Njegova prejšnja zaposlitev je bila v Železarni in do 1974, podpredsednik pa Mirko Klemen. Prav v času livarni Muta. njegovega predsedovanja Krajevni skupnosti Zreče so v V Zrečah je bil aktiven v društvu Ljudska tehnika, ko tovarni Unior vpeljali novo panogo – turizem. Leta 1972 je vodil gradbeni odbor za izgradnjo novega društvene- je Unior od Planinskega društva Zreče pridobil Kočo na ga doma, zgrajenega leta 1973. Bil je tudi vpet v politič- Rogli in jo obnovil, tudi v Zrečah so že tekle priprave no življenje v kraju, v takratnem KLO Zreče in občinskem na postavitev hotela. Karel Arlič je imel kot predsednik ljudskem odboru od leta 1952 do 1955. Bil je predsednik KS Zreče veliko dela, saj je to bil čas gradnje stanovanj- Krajevne skupnosti Zreče od leta 1964 do 1968. skih hiš, cest in druge infrastrukture, ki je morala slediti Poročen je bil s Frido Grossmann, rojeno 6. 1. 1924, naglemu razvoju. Zaradi bolezni se je po preteku manda- umrlo 23. 12. 1966. Štefan Grossmann je umrl 16. 12. 1979, ta umaknil in 8. 9. 1979 umrl. pokopan je na starem zreškem pokopališču. Štefan Grossmann in njegova žena Frida med gledališčniki; od leve: prva vrsta: mož s harmoniko Anton Podgrajšek; druga vrsta: prva je Mira Zupančič, četrti Leopold Razboršek, šesti Albin Meglič, sedmi Jože Lepšina, osma Frida Grossmann; tretja vrsta: drugi je Štefan Grossmann, četrta je Nančka Ravnjak, peti Jože Župec, šesta Pavla Lepšina, deveti Rudi Oplotnik, deseta Slavka Oplotnik, enajsta Roza, Meglič in Mirko Zupančič. (Vir: Daniel Oplotnik) 124 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 2. Neodvisna lista za pravico 1. Emilijan Fijavž 3. Slovenska ljudska stranka 1. Marjan Brglez 2. Alenka Sekirnik 4. LDS 1. Darko Mastnak 2. Filip Gorjup 5. SDSS – Socialdemokratska stranka Slovenije 1. Gorazd Korošec 2. Drago Šešerko 3. Vladimir Wravor 4. Manfred Anton Hren 5. Boris Podvršnik 6. SKD 1. Leopold Razboršek 2. Marjan Hren 7. SNS – Slovenska nacionalna stranka 1. Mitja Mastnak Volitve župana 1. Leopold Razboršek 2. Viljem Padežnik Karel Arlič z družino; od leve: hči Romana, žena Rozika, 3. Jožef Košir hči Jolanda. (Vir: Rozika Arlič iz Zreč) Izvoljen je bil Jožef Košir. Druge volitve za občinski svet in župana so bile Župani in sestava občinskih svetov 22. 11. 1998. Občine Zreče od leta 1994 do 202695 Volilno pravico je na dan volitev imelo 4.772 volivcev, glasovalo je 3.138 volilnih upravičencev, kar je 66 %. Prve volitve v nove organe Občine Zreče so bile 4. 12. Sestava občinskega sveta po strankah in osebah: 1994, referendum za novo Občino Zreče pa je bil 29. 5. 1994. 1. SKD – Slovenski krščanski demokrati Vsi objavljeni rezultati sledijo vrstnemu redu strank 1. Edvard Brunčič na glasovnici, enako velja tudi za župana, in so povzeti 2. Anton Rošer iz uradnih objav rezultatov volitev za posamezni mandat. Prve volitve za župana, občinski svet in svete kra- 2. DeSUS – Demokratična stranka upokojencev jevnih skupnosti so bile 4. 12. 1994. 1. Maks Padežnik Volilno pravico je takrat imelo 4.587 volivcev, volitev se je udeležilo 3.218 volivcev, kar je 70 % vseh volilnih 3. SNS – Slovenska nacionalna stranka upravičencev. 1. Mitja Mastnak Sestava občinskega sveta po strankah in osebah: 4. LDS – Liberalna demokracija Slovenije 1. Jožef Košir 1. Združena lista socialnih demokratov 2. Gorazd Korošec 1. Drago Klima 3. Ludvik Smogavc 2. Zmagoslav Tinta 4. Filip Gorjup 3. Maksimilijan Brečko 5. Darko Mastnak 6. Miran Cvelfer 5. SLS – Slovenska ljudska stranka 95 Seznam je sestavljen po javnih listinah Poročila o izidu volitev in po 1. Anton Mernik pregledu višje svetovalke za javna naročila in splošne zadeve Polone Matevžič z Občine Zreče. 2. Alenka Sekirnik 125 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 6. ZLSD – Združena lista socialnih demokratov Tretje volitve članov občinskega sveta in župana so 1. Drago Klima bile 10. 11. 2002. Volilno pravico je imelo 4.971 volilnih upravičencev, 7. SDS – Socialdemokratska stranka Slovenije volilo jih je 3.721, kar je 75 %. 1. Boris Podvršnik 2. Vladimir Wravor Sestava občinskega sveta po strankah in osebah: 3. Jožef Koželnik 1. ZLSD – Združena lista socialnih demokratov Volitve župana 1. Maksimilijan Brečko 1. Jožef Košir 2. Domen Vogelsang 2. Vladimir Wravor Izvoljen je bil Jožef Košir. 2. SLS – Slovenska ljudska stranka 1. Alenka Sekirnik Jožef Košir je kandidiral za mesto občinskega svetni- 2. Anton Rošer ka in župana, pri čemer se je po potrditvi mandatov odlo- čil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar mu je iz 3. LDS – Liberalna demokracija Slovenije razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prenehal man- 1. Jožef Košir dat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako je mandat 2. Gorazd Korošec člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na vrstni red 3. Ludvik Smogavc kandidatov z liste LDS, prešel na naslednjega kandidata s 4. Filip Gorjup te liste, to je na Marjana Kosa, čigar mandat je bil potrjen 5. Zdenko Kovačec 21. 12. 1998. 6. Marjan Kos Zaradi nezdružljivosti funkcije svetnika Občinskega 7. Milan Sojč sveta Občine Zreče s funkcijo vodje notranje organi- zacijske enote v Upravni enoti Slovenske Konjice je 4. SDS – Slovenska demokratska stranka Borisu Podvršniku 25. 1. 1999 prenehal mandat člana 1. Drago Šešerko Občinskega sveta Občine Zreče. Tako je mandat člana 2. Drago Padežnik Občinskega sveta Občine Zreče, glede na vrstni red kan- 3. Anton Manfred Hren didatov z liste SDS, prešel na naslednjega kandidata s te liste, to je na Antona Manfreda Hrena, čigar mandat je bil 5. SMS – Stranka mladih Slovenije potrjen 22. 2. 1999. 1. Tatjana Padežnik 2. Darijan Belak - Vivod Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2006–2010 (Vir: Arhiv Občine Zreče) 126 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Volitve župana mu je iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prene- 1. Gojko Jevšenak hal mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako 2. Jožef Košir je mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na Izvoljen je bil Jožef Košir. vrstni red kandidatov z liste SDS, prešel na naslednjega kandidata z liste SDS, to je na Štefana Kronekerja, katere- Jožef Košir je kandidiral za mesto občinskega svetni- ga mandat je bil potrjen 14. 12. 2006. ka in župana, pri čemer pa se je po potrditvi mandatov odločil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar mu Pete volitve za člane občinskega sveta in župana so je iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prenehal bile 10. 10. 2010. mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako je Število volilnih upravičencev je bilo 5.231, volitev se je mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na udeležilo 2.596 volivcev, kar je 50 %. vrstni red kandidatov z liste LDS, prešel na naslednje- ga kandidata z liste LDS, to je na Aleksandra Bukovška, Sestava občinskega sveta po strankah in osebah: katerega mandat je bil potrjen 16. 12. 2002. 1. SLS – Slovenska ljudska stranka Četrte volitve za člane občinskega sveta in župana 1. Bernard Sadek so bile 22. 10. 2006. 2. Jolanda Laubič Volilno pravico je imelo 5.139 volilnih upravičencev, volitev se je udeležilo 2.379 volivcev, kar je 46 % vseh z 2. DeSUS – Demokratična stranka upokojencev volilno pravico. Slovenije 1. Jožef Košir Sestava občinskega sveta po strankah in osebah: 2. Ivan Umnik 3. Marija Jevšenak 1. SLS – Slovenska ljudska stranka 1. Bernard Sadek 3. SDS – Slovenska demokratska stranka 2. Jolanda Laubič 1. Boris Podvršnik 2. Drago Šešerko 2. LDS – Liberalna demokracija Slovenije 3. Aleksandra Kosevski-Kolar 1. Jožef Košir 4. Emilijan Fijavž 2. Zdenko Kovačec 5. Boris Podgrajšek 3. Zdenka Kejžar 6. Mateja Pučnik 4. Milan Sojč 7. Štefan Kroneker 3. SD – Socialni demokrati 4. SD – Socialni demokrati 1. Maksimilijan Brečko 1. Domen Vogelsang 2. Domen Vogelsang 2. Maksimilijan Brečko 4. AS – Aktivna Slovenija 5. ZARES – Nova politika 1. Milan Potočnik 1. Milan Potočnik 5. DeSUS – Demokratična stranka upokojencev 6. LDS – Liberalna demokracija Slovenije Slovenije 1. Zdenko Kovačec 1. Ivan Umnik Volitve župana 6. SDS – Slovenska demokratska stranka 1. Boris Podvršnik 1. Boris Podvršnik 2. Domen Vogelsang 2. Drago Šešerko Izvoljen je bil Boris Podvršnik. 3. Aleksandra Kosevski-Kolar 4. Drago Padežnik Boris Podvršnik je kandidiral za mesto občinskega 5. Anton Manfred Hren svetnika in župana, pri čemer se je po potrditvi manda- 6. Marija Kovačič tov odločil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar mu je iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prene- Volitve župana hal mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako 1. Boris Podvršnik je mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na Izvoljen je bil Boris Podvršnik. vrstni red kandidatov z liste SDS, prešel na naslednjo kan- didatko z liste SDS, to je na Marijo Kovačič, katere mandat Boris Podvršnik je kandidiral za mesto občinskega je bil potrjen 27. 10. 2010. svetnika in župana, pri čemer se je po potrditvi manda- Zaradi odstopa je svetniku Občinskega sveta Občine tov odločil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar Zreče Zdenku Kovačcu dne 9. 5. 2011 prenehal mandat 127 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako je mandat 3. SMC – Stranka Mira Cerarja člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na vrstni red 1. Špela Sovič kandidatov z liste LDS, prešel na naslednjega kandidata z 2. Matej Kokol liste LDS, to je na Davorina Hartmana, katerega mandat je 3. Saša Kotnik-Hren bil potrjen 22. 6. 2011. 4. Žiga Obrovnik Zaradi smrti je svetniku Občinskega sveta Občine Zreče Maksimilijanu Brečku dne 21. 8. 2012 prenehal 4. SLS – Slovenska ljudska stranka mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako je 1. Ervin Gričnik mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na 2. Tina Jerše Lužnik vrstni red kandidatov z liste SD, prešel na naslednjo kan- didatko z liste SD, to je na Jolando Potočnik, katere man- 5. SD – Socialni demokrati dat je bil potrjen 17. 10. 2012. 1. Domen Vogelsang 2. Jolanda Potočnik Šeste volitve za člane občinskega sveta in župana so bile 5. 10. 2014. Volitve župana Število volilnih upravičencev je bilo 5.300, volilo je 1. Boris Podvršnik 2.447 volivcev, kar je 46 %. 2. Špela Sovič 3. Zdenko Kovačec Sestava občinskega sveta po strankah in osebah: Izvoljen je bil Boris Podvršnik. 1. DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Boris Podvršnik je kandidiral za mesto občinskega Slovenije svetnika in župana, pri čemer se je po potrditvi manda- 1. Jožef Košir tov odločil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar 2. Marija Jevšenak mu je iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prene- hal mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako 2. SDS – Slovenska demokratska stranka je mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede na 1. Boris Podvršnik vrstni red kandidatov z liste SDS, prešel na naslednjega 2. Mateja Pučnik kandidata z liste SDS, to je na Štefana Kronekerja, katere- 3. Drago Šešerko ga mandat je bil potrjen 17. 11. 2014. 4. Aleksandra Kosevski-Kolar 5. Emilijan Fijavž 6. Carmen Merčnik Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2010–2014 (Vir: Arhiv Občine Zreče) 128 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Sedme volitve za člane občinskega sveta in župana 5. SD – Socialni demokrati so bile 18. 11. 2018. 1. Milan Potočnik Število volilnih upravičencev je bilo 5.329, volilo je 2. Jolanda Potočnik 2.741 volivcev, kar je 51 % vseh z volilno pravico. 3. Gregor Hrovat 4. Ana Hren Sestava občinskega sveta po političnih strankah in osebah: Volitve župana 1. Milan Potočnik 1. Nova Slovenija – krščanski demokrati 2. Boris Podvršnik 1. Dušan Korošec Izvoljen je bil Boris Podvršnik. 2. Janez Črešnar Boris Podvršnik je kandidiral za mesto občinskega 2. DeSUS – Demokratična stranka upokojencev svetnika in župana, pri čemer se je po potrditvi manda- Slovenije tov odločil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar 1. Anton Ošlak mu je iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prene- hal mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako 3. SMC – Stranka modernega centra je mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede 1. Špela Sovič na vrstni red kandidatov z liste SDS, prešel na naslednjo kandidatko z liste SDS, to je na Marijo Kovačič, katere 4. SDS – Slovenska demokratska stranka mandat je bil potrjen 19. 12. 2018. 1. Boris Podvršnik 2. Mateja Pučnik Osme volitve za člane občinskega sveta in župana 3. Drago Šešerko so bile 20. 11. 2022. 4. Lucija Vrhovšek Jančič Število volilnih upravičencev je bilo 5.395, volilo je 5. Drago Padežnik 2.742 volivcev, kar je 51 %. 6. Carmen Merčnik 7. Štefan Kroneker Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2014–2018 (Vir: Arhiv Občine Zreče) 129 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2018–2022 (Vir: Arhiv Občine Zreče) Sestava občinskega sveta po političnih strankah Volitve župana in osebah: 1. Boris Podvršnik 2. Vladimir Kukavica 1. Nova Slovenija – krščanski demokrati in Slovenska Izvoljen je bil Boris Podvršnik. ljudska stranka 1. Dušan Korošec Boris Podvršnik je kandidiral za mesto občinskega 2. Jožica Gričnik svetnika in župana, pri čemer se je po potrditvi manda- tov odločil za funkcijo župana Občine Zreče, zaradi česar 2. SDS – Slovenska demokratska stranka mu je iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij prene- 1. Boris Podvršnik hal mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče. Tako 2. Lucija Vrhovšek Jančič je mandat člana Občinskega sveta Občine Zreče, glede 3. Drago Šešerko na vrstni red kandidatov z liste SDS, prešel na naslednjo 4. Mateja Pučnik kandidatko z liste SDS, to je na Marijo Kovačič, katere 5. Drago Padežnik mandat je bil potrjen 21. 12. 2022. 6. Carmen Merčnik 7. Štefan Kroneker Luciji Vrhovšek Jančič je zaradi nastopa funkcije direktorice Občinske uprave Občine Zreče dne 24. 7. 2023 3. SD – Socialni demokrati prenehal mandat članice Občinskega sveta Občine Zreče. 1. Gregor Hrovat Na njeno mesto je bil dne 11. 10. 2023 imenovan naslednji 2. Nina Kotnik kandidat z liste SDS, to je Marko Kovše. 4. Gibanje Svoboda 1. Anamaria Hren 2. Iztok Jože Košir 3. Špela Sovič 4. Vladimir Kukavica 5. Klavdija Smole 130 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2022–2026 (Vir: Arhiv Občine Zreče) ŽUPANI NEKDANJIH OBČIN SKOMARJE, PADEŠKI VRH, SVETA KUNIGUNDA IN STRANICE Arhivski viri za področje nekdanjih županov občin Na 66. strani te kronike je za leto 1901 zapisano ime Skomarje, Padeški Vrh, Sveta Kunigunda in Stranice Jožef Založnik, po domače Hrasnik, prav tako s Hudinje. za obdobje 1850–1933 niso ohranjeni, kakor tudi ne za V nadaljevanju je na strani 115 dopis župana Jožefa druge občine. Izjema je samo prvo poročilo za celjski Založnika na škofijski ordinariat v Mariboru, datiran 16. okoliš, ki je bilo izdano za prve volitve leta 1850 z naslo- 2. 1904. Za naslednja leta ni več podatkov o njegovem vom verzeichniss 96 , kjer so poleg občinskih odbornikov županovanju. (Poročen je bil z Ano Matavž in imela sta 4 navedeni tudi župani. V tedanjem časopisju so dopisni- hčerke: Rozalijo, Johano, Amalijo in Terezijo. Terezija, ki ki iz teh krajev poročali o delu županov, nekaj podatkov je bila rojena leta 1884, se je poročila z Mihom Veraničem o županih najdemo v šolskih in župnijskih kronikah. in ostala na domačiji Hrasnik.) Nekaj imen županov se je ohranilo v spominu vaščanov V Kroniki župnije Skomarje je na straneh 87–90 za ali sorodnikov. Na osnovi teh virov so tukaj zbrani podat- leto 1903 opis dogajanja ob nadomestnih volitvah, ki so ki, ki so nepopolni in kar kličejo po dopolnitvi. bile 26. maja na Skomarju. Iz dolgega zapisa je vidno, da so si krajani Skomarja z učiteljem Francem Zupančičem in župnikom Matijem Vaupotičem prizadevali, da bi OBČINA SKOMARJE tokrat bil župan s Skomarja in ne s Hudinje, kakor je bilo v tem času. Za kandidata so Skomarjani postavili Filipa Rozmana, vaškega gostilničarja, drugi kandidat je Prvi župan občine Skomarje je bil Peter Johann, ki je bil Peter Hrovat, kmet s Hudinje. Vse kaže, da je takra- bil izvoljen na prvih volitvah v avgustu leta 1850. Občina tni župan Jožef Založnik bil nepreviden in so se volitve je ob nastanku imela 1.082 prebivalcev in merila 8.078 vršile izven skomarske župnije. Vseh volivcev je bilo johov in 1.023 klaftrov, kar je približno 4.700 hektarjev. 26, od tega so Skomarjani imeli 14 volivcev, prišli so 4. V Kroniki župnije Skomarje97 (str. 19) je zapis, ki daje Župnik Matija Vaupotič je zapisal, da so se nekateri skrili razumeti, da je bil 1890–1894 župan Valentin Založnik, v gozdu, drugi pa sploh niso šli, in dodal: po domače Spodnji Skočaj, s Hudinje. »/…/ tako politično zreli so skomarjani.« Izvoljen je bil Peter Hrovat - Planšak, tretji župan 96 Dokument je objavljen kot priloga prvega članka v tej knjigi. 97 Fotokopija kronike se nahaja pri avtorju. skomarske občine. 131 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Gizela in Franc Drobne, poročna fotografija (Vir: Arhiv družine Kotnik s Skomarja) Nekaj več podatkov se je našlo za župana Franca Drobneta - Gornjega Iršiča, tako pisnih kakor ustnih pri- Družina Marije in Blaža Kotnika; na fotografiji so: Matilda, Marija, čevanj. Jože, Alojz in njihov rejenec, manjkata sinova Anton in Franc (Vir: Arhiv družine Kotnik s Skomarja) Iz časopisa slovenski gospodar so naslednji podatki o županih občine Skomarje98: Matijec (ni imena), Slovenski Gospodar, Danes na domačiji Zgornji (Gornji) Iršič živijo oče 1. 2. 1883/4b in 8. 2. 1883/7 Alojz z ženo Pavlo in sinova Jože in Vekoslav z družina- Franc Bornšek, Slovenski gospodar, 5. 5. 1892/4c ma. Luka Kotnik, Slovenski gospodar, 18. 4. 1889/8a, V Kroniki župnije Skomarje je na strani 156 zapis, ki 30. 5. 1889/3a navaja, da je leta 1914 bil za župana Franc Drobne: Jakob Repas, Slovenski gospodar, » cerkev je dobila novo podstrešje. zvonik pa tudi dva 14. 12. 1905/4b nova zvonova, ki sta bila leta 1913, meseca novembra, slo- vesno blagoslovljena, dokler jih ni požrla svetovna vojna. nakup zvonov in drugo glej dotične listine. kaj natančno Franc Drobne - Gornji Iršič, posestnik tega skoraj po 10 letih ni mogoče opisati. konkurenčni odbor, ki je izvršil vsa omenjena popravi- Po ustnih in pisnih virih je bil župan občine Skomarje la, je bil sledeč: načelnik anton kotnik, pd. kušer, hudina tudi Franc Drobne, rojen, 12. 11. 1872 na domačiji Gornji 38, odborniki: Franc Drobne, Gornji Iršič, obenem tudi Iršič. Njegov oče je bil Gregor Drobne, mati pa Ana, z župan, peter grobelnik vlj. loporet, skomre 54, janez dekliškim priimkom Koziker. Poročil se je z Gizelo in ločniker, skomre 33, jakob kovač - zbičajnik, skomre 40.« imela sta samo hči Marijo, rojeno leta 1899. Njegova hči se je poročila z Blažem Kotnikom, kar je današnji prii- Iz tega zapisa je razvidno, da je v tem letu bil župan mek domačije. Imela sta osem otrok in med njimi sta dva, Skomarja Franc Drobne. Za leta pred tem, za časa 1. sve- Peter in Anica, umrla v otroških letih. tovne vojne, volitev ni bilo in tako je Franc Drobne po Zakonca Drobne sta nato posvojila še tri dekleta iz vsej verjetnosti bil župan tudi ta leta. Prav tako ni podat- Češke, ki so nato odraščala na domačiji. Njih imena so: ka, kdaj je končal svojo župansko službo. Berta, Marica in Vilma; Berta se ni poročila in je živela pri Kmetija Gornji Iršič je v času njegovega županova- sestri Marici, Marica se je poročila s Petrom Jelenkom in nja bila napredna in delovna. Domačija je imela veliko sta živela v Spodnjem Doliču pri Vitanju, p. d. Beštelaki, gozda in z njim svojo žago, mlin in vinograd v Spodnjih Vilma se je poročila z Alojzom Kovšetom in sta živela v Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Muhovi koči. Pri njih je odraščal še Mihael Veranič, ki se Franc Drobne je umrl med 2. svetovno vojno, leta je poročil s Terezijo Založnik, p. d. Hrasnik. 1942, star 70 let na svoji domačiji in je pokopan v družin- Alojz Kotnik, sin Marije in Blaža Kotnik, se spomi- skem grobu na pokopališču na Skomarju. nja, da mu je mati pripovedovala, kako je v mladih letih pomagala očetu pri županovanju v administrativnih poslih. Alojz Kotnik se je leta 1965 poročil s Pavlo Kričej, v zakonu sta imela 4 otroke. 98 Podatke je pridobil Jože Baraga iz Slovenskih Konjic. 132 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE OBČINA PADEŠKI VRH Prvi župan občine Padeški Vrh je bil Johan Koprivnik, ki je bil izvoljen na prvih volitvah v avgustu leta 1850. Občina je ob ustanovitvi imela 521 prebivalcev in obmo- čje v velikosti 2.802 johov in 1.578 klaftrov, kar je pribli- žno 1.600 hektarjev. V nadaljevanju je krajši življenjepis treh, danes naj- bolj znanih županov Padeškega Vrha. Spomin nanje je še danes živ. Še vedno ljudje govorijo, da je bila pri »Ravjakih« občina in s tem mislijo na dva gospodarja te domačije kakor tudi na urad, kjer so ljudje urejali z zako- nom določene pristojnosti občine. Marija in Martin Ravnjak – poročna fotografija Martin Ravnjak, posestnik (Vir: Valerija Ravnjak s Padeškega Vrha) Eden najbolj prepoznavnih županov občine Padeški Vrh je bil Martin Ravnjak, ki ga omenja tudi Anton 1882, kar morebiti nakazuje, da je bil župan že oče Jurij Gričnik v svoji knjigi Sejalci. Zanimivo je tudi to, da je Ravnjak. Malo verjetno je, da je bil takrat župan Martin hišno ime še vedno enako priimku. Martin Ravnjak se je Ravnjak, saj je bil star 25 let in še ni bil poročen. rodil 18. 10. 1857 očetu Juriju, ki je bil rojen leta 1821, in Martinov sin Janez se je poročil z Veroniko Črešnar in materi Mariji, rojeni Koprivnik leta 1825. V družini je bilo imela sta 9 otrok: Ivana, Micko, Jurija, Bernardko, Emo, več otrok, med njimi Johan, Anton, Alojz, Neža, Jožef. Frančka, Anico, Pepčka, Alojza. Na domačiji je ostal Na domačiji Ravnjak je Martin nasledil očeta, in kakor Alojz, ki se je poročil z Danico Ledinek in imela sta štiri vedo povedati domači in drugi, je bil napreden gospodar, otroke (Marko, Slavko, Milena in Valerija), po smrti star- dober organizator. Na njegovem posestvu je bilo veliko šev je na domačiji ostala hči Valerija s hčerko Gabrijelo. zaposlenih, imeli so hlapce in dekle in tri koče, kjer so stanovali. Martin Ravnjak je bil po naravi dober človek in Janez Gričnik - Pribil, posestnik je mnogim pomagal iz finančnih težav, znal je podariti tudi svojo zemljo. Kot župan je imel občinskega pisarja, Janez Gričnik je bil sin Matevža Gričnika in Marije šribarja, in tako naj bi nastalo hišno ime sosednje doma-Prelogar s Planine, Potnikove rejenke. Imel je več bratov čije. Martin Ravnjak je bil kar 36 let ključar domače cer- in sester. kve. Poročil se je z Marijo Sadek, Pecovo iz Gorenja. Imela Poročil se je z Marijo Verčnik z domačije Gornji sta osem otrok, in sicer: sina Janeza, ki je od očeta dobil Matavži z Bukove gore 2. 6. 1890 v Vitanju in v zakonu Kumre in imel z Malečovo Lojzko iz Koroške vasi števil- sta imela 9 otrok, in sicer so to bili: Alojz, Janez, Jože, no družino, ob koncu 2. svetovne vojne pa so ga Nemci Jurij in Marija, Julčka, Rozalija, Katarina in Poldka. kot partizana ustrelili na domačiji, Alojza, ki je prevzel Martin je na domačiji že imel vodovod, potreben doho-domačijo, se poročil z Olgo Podgrajšek, ki je rodila 10 dek sta mu dajala les in živinoreja. otrok, Antona, ki je kot nemški vojak padel na Azurni Anton Gričnik omenja, da mu je prav zaradi župan- obali, Henrika, ki je imel z Olgino sestro Angelo pet otrok, skih nalog, ki jih je imel Ravnjak, eden izmed mladeni- Marijo, ki je postala Oblavšca s priimkom Koprivnik čev, ki so morali iti na štilngo, požgal hlev. To je bilo leta v Koroški vasi, Nežo Pušnico - Obrovnik v Koritnem, Rozalijo, poročeno Hohler v Tepanjah, Ivanko, ki je umrla kot najstnica. Janez je bil v 1. svetovni vojni najprej na solunski fronti, potem na italijanski, a se je k sreči vrnil (predča- sno vrnitev mu je za protiuslugo v lesu izposloval Winter v Zrečah). Bil je postaven in podjetne narave. Postavil je svinjski hlev in novo hišo, vzdrževal vodno žago v Lukanji. Dokupil je Anžetov in Kumrov grunt, sicer pa je že tako in tako bil malo veleposestnika (več kot 60 ha zemlje). Ob vhodnih vratih je dal vgraditi hišno kapelico. Svoje otroke na rad učil verouk. Alojzovi ženi Olgi je po poroki baje rekel, naj gleda, da se bo pri hiši naprej molilo. Bil je tudi priložnostni govornik, rad je vstal izza mize in kaj povedal. Tudi o strahovih, ki jih je bilo tiste čase veliko po Pohorju. Ko so pri Pribilih končali z delom Spominska plošča na hiši Ravnjakovih na Padeškem Vrhu na hiši, so imeli slovesnost. Pa je vstal gospodar Janez in (Vir: Valerija Ravnjak s Padeškega Vrha) 133 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE njim in jim rekel, da ni lepo, da blatijo uglednega duhov- nika, saj ga sploh ne poznajo dobro. Ko se je nekoč njego- va žena malo potožila župniku čez moža, češ da je rad v veseli družbi, da malo preveč pogleda v kozarec in po več dni hodi domov, mu je župnik vrnil: potolažil je njegovo ženo, češ da se za takšnega moža, kot je Janez, nima kaj bati, vse bo v redu. Janez je bil podjeten človek, skrben oče, branitelj resnice in pravice, spreten in duhovit govornik. Ko je bil v najlepših letih, še krepak in zdrav, so ga nekateri napol za šalo, napol za res imeli za »pohorskega kralja«. Župan je bil najverjetneje po prvi svetovni vojni. Sedež občine je bil pri Ravnjakih na Padežu, pisar ali šribar pa je bil tam blizu, pri Šribarjih. (Vir: Anton Gričnik) Zakonca Pribil (Vir: Anton Gričnik, Črnuče) Anton Mernik, posestnik se med drugim obrnil na zidarje, češ lepo ste vse naredili, Anton Mernik se je rodil 27. 5. 1869 očetu Juriju samo ena vrata naj bi naredili preveč. Ko so se oni malo v in materi Margareti, rojeni Marinšek, po domače pri zadregi spogledali, je nadaljeval: »Ja, tista vrata ste nare- Ramšakih na Padeškem Vrhu. V družini je bilo 5 otrok. dili preveč, skozi katera bodo mene nekoč nesli na britof.« To so bili: Marija (13. 3. 1860), Helena (21. 3. 1864), Ignac Bil je tudi cerkveni ključar. Župnika, Šeliha ali (9. 7. 1866), Anton (27. 5. 1869) in Alojz (8. 6. 1873). Žganka, je nekoč branil. V zreški gostilni so ga pri sose- Oče Jurij je bil po vrsti tretji župan občine Padeški dnji mizi nekaj obrekovali, pa je vstal, odločno stopil k Vrh in po podatkih iz Kronike župnije sv. Kunigunde Poroka Alojza Hrovata in Alojzije Vidmar leta 1919. Anton Mernik je moški z brki, ki stoji pod osebo s harmoniko, ostali so: od leve v prvi vrsti: Marija Vidmar, ob nevesti sedi Neža Vidmar, nevesta Alojzija Vidmar, ženin Alojz Hrovat (kasneje si je izbral pri mek Ravničan), Matija Vidmar, Simon Vidmar; v drugi vrsti nad nevesto in ženinom je Ludvik Vidmar, skrajno desno v tej vrsti je Albin Sadek, glasbenik, njegov brat Karel z violino je v zadnji vrsti, poleg njega je Slavko Bombek, oseba s harmoniko ni glasbenik in skrajno levo v zadnji vrsti je glasbenik Kampuš. (Vir: Vlado in Maja Ravničan iz Boharine) 134 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Odgovor župana Antona Mernika na dopis župnika Josipa Bezjaka iz Zreč (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) župan en mandat, to je tri leta. Nasledil je svojega soseda OBČINA SVETA KUNIGUNDA Jurija Ravnjaka, ki je predčasno končal mandat. Anton je ostal na domačiji in je po očetu prevzel posestvo. Poročen je bil s Terezijo, rojeno Ostruh (oče Prvi župan je bil Ignac Pec, število prebivalcev v obči- Jurij, mati Frančiška) in v zakonu sta imela 8 otrok. To ni je bilo 386, površina občine pa je bila 995 oralov in 237 so bili: Avgust (padel v 1. svetovni vojni), Jure (poročen kvadratnih sežnjev, kar je približno 575 hektarjev. k Martjakom in kot talec bil ustreljen v Zrečah), Anton Kronika župnije sv. Kunigunde katere podatke je pov- (poročen k Likužem na Gorenju in kot talec ustreljen zel Anton Gričnik v svoji knjigi Zapisi in pričevanja sejal- v Zrečah), Alojz (ostal na domačiji), Franc (poročen k cev – kronika župnije sv. Kunigunda, navaja naslednje sevšeki, Brezje pri Oplotnici, kot talec ustreljen v Framu), župane občine Sv. Kunigunda: Katarina (poročena k jušeki, Brezje pri Oplotnici), 1. pec ignac iz gorenja, prvi župan, 1850–1860 Julijana (ostala doma kot neporočena), Frančiška (poro- 2. jesih andrej iz črešnove, mihelaki, 1860–1963 čena k Andrajcem v Zrečah). 3. kragelnik anton iz črešnove, zajevšniki, 1863–1866 Na domačiji je očeta Antona nasledil sin Alojz, ki 4. godna Franc iz gorenja, gudneti, 1866–1872 se je poročil Alojzijo, rojeno Kamenik, po domače pri 5. kangler valentin z bezovja, lajbarti, 1872–1884 Sevšekih. Ta je bila vdova po bratu Francu in v tem zako- 6. potnik juri iz gorenja, levičniki, 1884–1899 nu sta imela sina Ludvika in dve hčeri, Cvetko in Marico; 7. sadek matija z bezovja, smrekar, 1899 Ludvik, poročen z Marijo Videčnik, živi v Boharini, 8. štefane anton, pec, gorenje Cvetka, poročena Rutnik, p. d. Blažiči na Gorenju pri 9. kropej marko, kuglar, iz koroške vasi Zrečah, Marica, poročena Smogavec, p. d. Višič v Kotu nad Oplotnico. Nekaj podatkov o županih iz matičnih knjig in V zakonu z Alojzijem pa so bili otroci Anton, Franc in Status animarum: Slavko: Anton, poročen z Jožico, živi na Padeškem Vrhu, Župani: na domačiji, Slavko, poročen z Alojzijo, živi v Črešnovi Ignac Pec je bil rojen 22. 8. 1819 (poročen z Marijo pri Mihelakih, Franc je bil poročen z Ano Grašič, svoj Padežnik, rojena 1823. Poročila sta se leta 1849, njuni dom sta si ustvarila v Bezini. otroci so bili: Jožef, Marija, Barbara, Jožefa). Ramšakova kmetija že dolga leta premore veliko Matija Sadek, rojen 11. 2. 1867, umrl leta 1911, zemlje in gozda, sedanje hišno ime Ramšak naj bi bil pri- domače ime Smrekar imek nekdanjega gospodarja. Valentin Kangler, rojen 4. 1. 1836, umrl 3. 2. 1916, Danes je na domačiji Ramšakovih Tomaž, sin Franca domače ime Leibart in Jožice Mernik, poleg kmetijske in gozdarske dejavno- Marko Kropej, rojen 15. 4. 1864, ni podatka smrti, sti se ukvarjajo še s turistično ponudbo kot dopolnilno domače ime Kuglar dejavnostjo. Anton Kragelnik, rojen 25. 4. 1824, umrl 4. 12. 1866, Anton Mernik je bil zadnji župan občine Padeški domače ime Zajevšnik Vrh, kar dokazuje dokument iz leta 1932, ki je zadnje Franc Godna, rojen leta1833, ni podatka smrti, leto delovanja te občine, saj je že naslednje leto prišlo do domače ime Gudna združevanja občin in vse te male občine so se združile Andrej Jesih, rojen 21. 11. 1822, ni podatka smrti, v občino Zreče. domače ime Mihelaki Juri Potnik, rojen 21. 3. 1850, umrl leta 1907, domače ime Levičnik 135 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Sv. Kunigunda na Pohorju, razglednica, odposlana leta 1921 (Vir: Ivo Jančič) Sadekom, poročila sta se 31. 1. 1910 v domačem kraju. Mož je padel v prvi svetovni vojni. Imela sta samo sina Jožeta. Po 10 letih vdovstva se je ponovno poročila z Jožefom, rojen 28. 2. 1891 in umrl 11. 10. 1971. Monika Mernik - Potnik pa je umrla 25. 3. 1956. Otroci Jožeta in Monike Mernik: Monika, Janez, Katarina in Anton. Jurij Potnik je bil tudi ključar v domači cerkvi. Skupaj z ženo sta leta 1896 pozidala še kapelo, ki je v vasi. Listina knezoškofa lavantinske škofije dr. Mihaela Napotnika Juriju Posvečena je sv. družini predvsem iz razloga, ker sama Potniku, ko je bil še župan. (Vir: Boris Podgrajšek) nista imela otrok. V času njegovega županovanja ga je obiskal takratni Podatki niso popolni, saj manjka nekaj županov po knezoškof lavantinske škofije dr. Mihael Napotnik in mu letu 1900 do leta 1933, ko je bila občina Sv. Kunigunda izročil listino s posvetilom ter svojim portretom. ukinjena in priključena k občini Zreče. Jurij Potnik Eden najbolj prepoznavnih županov občne Sv. Kunigunda je bil Jurij Potnik, saj je bil župan kar 5 man- datov, in sicer od leta 1884 do 1899. Za časa njegove mla- dosti še tukaj ni bilo osnovne šole, vendar je znal brati in pisati, kar mu je pri vodenju občine bilo v veliko korist. V tem času mnogi župani niso bili vešči ne branja ne pisa- nja, zato so imeli svoje pisarje. V zapisih status animarum sicer je za njegovo domačijo zapisano hišno ime Lesičnik in za eno sosednjih hiš pa Levičnik. Zakaj tako, ni popol- noma jasno, vendar vsa kasnejša poimenovanja in tradici- ja govorijo, da je Jurij Potnik bil znan kot Levičnik. Njegov oče je bil Lukas Potnik, mati pa Marija z dekli- škim priimkom Obrul, drugi otroci so bili še: Florjan (rudar v Trbovljah), Matevž (samski in ostal doma), Ignac (odšel v Zagreb), Janez (poročen z Marjeto Rihtar). Janez je bil občinski pisar in gledališki igralec. Matevž, ki je ostal samski, je ostal na domačiji in se bavil s tkalstvom. Jurij Potnik se je rodil 21. 4 1850 in se poročil z Jožefo Sadek, rojeno 27. 3. 1850. Poročila sta se 20. 11. 1876 v domači cerkvi sv. Kunigunde in v zakonu nista imela otrok. Na njun dom je prišla hči Jurijevega brata Janeza, Monika, ki je bila rojena na domačiji Rihter, kamor se je Janez Potnik poročil. Monika je bila rojena 21. 4. 1888. Levičnikova kapela na Gorenju pri Zrečah, ki jo je postavil Jurij Monika Potnik je najprej bila poročena z Jožefom Potnik in je posvečena sv. Družini. (Vir: Boris Podgrajšek) 136 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE OBČINA STRANICE Mihael Korošec, po domače pri Trobenšku, posestnik Župani Mihael Korošec, rojen 17. 9. 1873 očetu Jožefu in mate- Ob ustanovitvi občine Stranice leta 1850 je le-ta obse- ri Kunigundi z dekliškim priimkom Fijavž, po domače gala površino 1865 johov in 628 klaftrov, kar je približno pri Trobenšku. Očeta Jožeta je na domačiji nasledil sin 1060 hektarjev, in 708 prebivalcev v vaseh Stranice in Mihael z ženo Urško. V zakonu sta imela 18 otrok, kar Križevec. Prvi župan je bil Jožef Jerep. je tudi za tiste časa bilo hvalevredno število. To so bili: Micka (1894), Štefan (1895), Neža (1897), Julika (1898), Jožef Jerep, posestnik Johan (1899), Ignac (1900), Karl (1901), Justa (1904), Ludvik, (1905), Henrik (1907), Ljudmila (1908), Pavla Rojen je bil 26. 2. 1822 (oče Matija, mati Marija). V (1909), Matilda (1910), Zofija (1911), Viktor (1912), Anton krstni knjigi je zapisano še hišno ime, in sicer Bornšek, (1913), Kristina (1916), Stanko (1917). kasnejši pripis je še Kobale, kar lahko pomeni tudi hišno ime, kamor se je poročil. Od otrok je bil Jože najstarejši, Njegov vnuk Jože Korošec s Stranic je povedal zgod- sledili so mu še Franc, Uršula in Terezija. bo, ki jo je slišal od svojih staršev, kako so se žandarji, ki V Kroniki župnije Stranice najdemo na strani 49 zani- so bili na obhodu, oglasili pri starem očetu županu, ki jim miv zapis o pretepu v Nagličevi gostilni, katere gospodar je s podpisom in pečatom potrdil, da so bili na Stranicah. je bil Franc Jurše, ki je bil napaden. Branil ga je njegov S temi potrdili so se potem po več dnevih obhoda vrača- tast Jožef Jereb - Kobale in jo pri tem največ skupil, saj je li v Vitanje. Ena izmed nalog takratnih županov je bila zaradi zloma nosu skoraj izkrvavel. Kot pobudnika pre- zagotavljanje varnosti krajanov; ob takšnih priložnosti je tepa sta navedena Videmškova sinova, ki sta za to dobila župan orožnikom poročal o odklonih v kraju, orožniki so nekaj mesecev zapora v Celju. si to zapisali in po potrebi ukrepali. Matija Fijavž, posestnik Mihael Korošec je umrl 17. 3. 1957 in je pokopan na Matija Fijavž je bil rojen 13. 2. 1867 v Križevcu očetu Stranicah. Matiji in materi Mariji z dekliškim priimkom Videčnik. Umrl je 21. 11. 1949 v Križevcu in je pokopan na Stranicah. Poročen je bil z Marijo Stepišnik. Več o njem ni znanega, saj njegovih sorodnikov nismo našli. Družinski grob Potnikovih Mihael Korošec (Vir: Martin Mrzdovnik) (Vir: Arhiv družine Korošec, Stranice) 137 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Ivan Marinšek, posestnik Ivan Marinšek je bil rojen 10. 12. 1886 v Križevcu očetu Ignacu in materi Jožefi, rojeni Turnšek, po domače Videmšek. Poročil se je 6. 1. 1920 na Stranicah s Terezijo Klančnik (vdova), njen dekliški priimek je bil Potočnik. Umrl je 27. 2. 1956 na Stranicah. Avtor Emil Lajh v knjigi občina zreče v času in pro- storu na strani 161 navaja, da je bil Ivan Marinšek izvoljen župan občine Stranice v letu 1921. V zakonu z vdovo Terezijo Klančnik nista imela svojih otrok, zato sta posvojila dekle z imenom Amalija, ki se je nato poroči- la s Francem Hrenom iz Črešnove, po domače Šimeki. Danes je na tej domačiji gospodar Vojko Hren, po domače Domačija Bukovšek, po domače pri Pergerju Šavštarji. (Vir: Franc Šet, Stranice) Ivan Bukošek, po domače pri Pergerjih, Anton Klančnik, posestnik posestnik Anton Klančnik je bil rojen 22. 11. 1871 očetu Blažu Šolska kronika za leto 1905/1906 poroča, da je in materi Mariji Klančnik. V družini je bilo več otrok in predsednik krajevnega šolskega sveta bil župan Ivan Anton je nasledil očeta Blaža na domačiji Klančnikovih. Bukošek, ki je bil tudi ključar domače cerkve. V iska- Z ženo Ivano sta imela 7 otrok. Anton Klančnik je umrl nju identitete župana se je pojavilo več možnosti, kdo leta 1945, žena Ivana pa leta 1943. je bil župan tega mandata, saj se na Stranicah, in tudi Družina je imela domačijo v Križevcu in premogli drugod, pojavlja več enakih imen ter priimkov Bukošek/ so veliko posestvo in že očeta Blaža bi lahko šteli med Bukovšek. veleposestnike in morda je bil tudi župan. Sorodnica Prva sled je Ivan Bukošek: krstna knjiga Slovenske Zofija Klančnik se spomni pripovedovanja, da so imeli Bistrice, 1808–1823, stran 69: Joanes Wukovscheg, rojen več parov voznih konj, volov in druge živine in veli- 2. 6. 1819 v Ložnici 16, oče Simon W., mati Uršula Godec. ko ljudi, ki je pri njih našlo delo. V Kroniki Župnije sv. Poročil se je star 22 let, 15. 2. 1841, na Stranicah s Lovrenca na Stranicah je eden redkih zapisov, kjer se Terezijo Kovač, staro 17 let. V zakonu sta imela štiri sino- pojavi župan, navedeno, da je bil pri sprejemu škofa ve in dve hčeri. Glede na letnico rojstva ni verjetno, da je Tomažiča udeležen tudi župan občine Stranice Anton bil župan v tem času, saj je bil takrat star 86 let. Klančnik, kar potrjuje, da je bil župan (po podatkih Kot drugi in prava oseba je Johan Bukovšek, poročen Zofije Klančnik zapisal avtor). z Antonijo Mastinšek, ki je imel tri sinove in dve hčeri. Poročil se je leta 1882 v Konjicah. Rojen je bil 9. 5. 1855 v kraju Vešenik, očetu Jakobu in materi Jožefi, in krščen v Konjicah. Umrl je 9. 5. 1938 na Stranicah. Na domačiji ga je nasledil sin Franc, rojen 1885 in umrl leta 1962. V knjigi avtorja Franca Šeta stranice najdemo na stra- ni 264 pod fotografijo Pergarjeve domačije zanimiv zapis o družini Bukošek, kjer Vladislav Bukošek, ki je bil rojen leta 1936, pripoveduje zgodbo, kako je bil iznajdljiv nje- gov brat Stanko, ki si je pri mlinu montiral turbino z generatorjem za električni tok, in kako je zapiral luknjo na žlebu od doma, da mu ni bilo potrebno iti 300 metrov do mlina. Ivan Bukošek je tukaj na Stranicah kupil posestvo in začel kmetovati. Po pripovedovanju sorodnika Slavka Bukoška je nekoč tukaj bilo urejeno in bogato posestvo, ki pa je bilo – iz njemu neznanih razlogov – prodano Ivanu Bukovšku. Ta je nadaljeval s kmetovanjem in pri tem je očitno bil uspešen. Koliko triletnih mandatov je bil Ivan Bukovšek župan, ni podatkov, a vsekakor drži podatek iz Kronike Osnovne šole Stranice za šolsko leto 1905/1906, da je bil župan in predsednik krajevnega šol- skega sveta. Portret Antona Klančnika (Vir: Zofija Klančnik, Stranice) 138 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Zaključek Vsekakor je samo šest odkritih županov tedanje občine Stranice mala številka v primerjavi z drugimi občinami, kjer je to število precej večje. V tem času nam jih ni uspelo najti več, kar je gotovo izziv za nadaljnje raziskovalno delo. Potrebno bo bolj temeljito pregleda-ti tedanje časnike in najti še druge pisne ali ustne vire. Postavlja se vprašanje, kje so bili občinski prostori, ki so jih nekatere občine imele. Informator Dušan Korošec s Stranic se spominja pripovedovanja svoje matere, da je občina imela svoje prostore v spodnjih prostorih župni- šča na Stranicah, vendar je to bilo po letu 1945. Franc Šet v svoji knjigi stranice navaja, da je v hiši, kjer so bili pošta ter stanovanja učiteljev in lastnika premogovni-Stranice, cerkev sv. Lovrenca z župniščem in šolo, fotografija z ka Hasenbichla, bil nekaj časa tudi sedež KLO Stranice. začetka 20. stoletja (Vir: Franc Šet, Stranice) Redke so namreč bile občine, ki so od vsega začetka imele svoje prostore, župani so uradovali največkrat na svojem domu in nekateri so imeli svoje občinske pisarje. Za leto 1927, ko je župnija zbirala sredstva za nove O pisarjih je zanimivo tudi to, da so nekateri obvladovali zvonove, je zapisano, da je občina Stranice prispevala več občin, kar poznamo tudi danes, ko imajo nekatere 5.000 din, občina Zreče pa 6.070 din. Največ so seveda občine skupne službe. Bili pa so tudi pisarji, ki so obvla- zbrali sami župljani, nekaj več kot 32.000 din. dovali župane, še posebej tiste, ki so bili manj pismeni. Za leto 1924 je zapis o občinskih volitvah, ki so bile V Kroniki župnije sv. Lovrenca je za leto 1929 zapis 10. avgusta in na njih je stranka JRS dobila 51 glasov, o sprejemu mariborskega pomožnega škofa Ivana SLS pa 24 glasov. Kdo je postal župan, ni navedeno. Ali Jožefa Tomažiča, pri katerem je sodeloval župan Anton je občina Stranice podeljevala listino častnega občana, Klančnik. ni ugotovljeno. Anton Klančnik z ženo Ivano na poroki (stojita v zadnji vrsti med vrati) (Vir: Zofija Klančnik, Stranice) 139 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE SKLEPNE MISLI Lokalna samouprava je eden pomembnih pokazate- zgodovinarju in publicistu Jožetu Baragi iz Slovenskih ljev svobode in stopnje demokracije ne samo v Sloveniji, Konjic, Mirku Beškovniku in Magdi Drozg za skomarske temveč to velja za celotno Evropsko unijo. Čeprav je v župane, Miranu Pučniku iz Dobrovelj, Dušanu Korošcu Sloveniji primerno število občin, je še vedno odprto vpra- in Francu Šetu s Stranic, župniku Stanku Kranjcu, župni- šanje ustanovitve pokrajin, ki bi lokalno samoupravo še ja sv. Kunigunda, dekanu Petru Leskovarju iz Zreč, publi- bolj približale ljudem, kar je končni cilj lokalne samou- cistu Antonu Gričniku, Borisu Podgrajšku iz Gorenja prave. Kljub temu da so sčasoma manjše občine izgubi- pri Zrečah. Iskrena hvala vsem sorodnikom nekdanjih le svojo samostojnost, je vendarle spomin nanje še dokaj županov, ki so mi ponudili pomoč in mi zaupali njihove živ. Menim, da je to temeljni kamen, na katerem se gradi življenjske zgodbe ter fotografije. vsakokratna lokalna samouprava, ki se je v teku časa Za koristne podatke se zahvaljujem tudi Upravni spreminjala in se bo gotovo še nadgrajevala, saj je to pro- enoti Slovenske Konjice, vodji Srečku Fijavžu in referent- ces, ki ga oblikujejo življenje in potrebe prebivalstva. Še ki Mariji Stoklas. posebej me je nagovoril izrek oziroma duh provizorične- Moja posebna zahvala velja Občini Zreče in njene- ga zakona iz leta 1849, da svobodna država predpostavlja mu županu, mag. Borisu Podvršniku, za vso podporo pri svobodno občino in načelo subsidiarnosti, kar pomeni nastajanju te knjige in pri njeni izdaji. Prav poznavanje začetek demokracije, ki jo poznamo danes. lokalne samouprave je eden temeljnih kamnov, na kate- Začetki delovanja občin po provizoričnem zakonu rega lahko rodovi, ki prihajajo, naslonijo aktivno delova- iz leta 1849 so tako začetki procesa demokratizacije. Iz nje v sooblikovanju domače kraja, svoje občine. To delo vsega zbranega gradiva in pričevanj je razvidno, kako so je obenem prvo, ki je v celoti posvečeno lokalni samou- takratni ljudje vzeli občino za svojo in se trudili, da bi pravi in županom, častnim občanom, občinskim svetni- življenje v njej bilo bolj kakovostno. Oblast, ki je nekoč kom in predsednikom krajevnih skupnosti. bila tam daleč na Dunaju, v osebi cesarja, je tako na svoj Glede na to, da so bili župani in častni občani pravi- način postala blizu ljudem. Posebno in odločilno vlogo loma iz uglednih zreških družin, ki so pustile vidno sled so pri tem odigrali tukajšnji župani. Ljudje so vedeli, da v naših krajih, njihova predstavitev zajema tudi celotno morajo izbrati odlične predstavnike za vodstvo občine, ti družino. pa so dobro vedeli, da mora biti župan oseba, ki je dober gospodar, človek, ki ima voditeljske sposobnosti, da je priljubljen pri ljudeh in da mu ti zaupajo. Iskanje županov je bilo zahtevno in na svoj način prav zanimivo delo. Arhivsko gradivo o delovanju občin je bilo po letu 1945 uničeno in ohranili so se le delčki. Najpomembnejši viri so bili izločeni in potrebno se je bilo osredotočiti na druge vire takratnega časa. Največ rezultatov sem si obetal iz župnijskih in šolskih kro- nik in izplen je bil pričakovan oziroma v dveh primerih celo nad pričakovanji. Kronika župnije sv. Kunigunde na Pohorju namreč ponuja seznam županov za občini Padeški Vrh in Sv. Kunigunda. V Kroniki župnije Zreče takšnega seznama ni, besedilo pa kljub temu vsebu- je veliko število županov in njihovo delo. Precej manj podatkov o županih je v Kroniki župnije sv. Lovrenca na Stranicah. Naslednji vir podatkov so bili takratni časopisi, danes dostopni na spletu. Največ je bilo najdenega v slovenskem gospodarju, novi dobi, straži, slovencu in drugih. Nekoliko manj zanesljiv viri so spomini krajanov ozi- roma ustno izročilo. Pokazalo se je, da so bili ti viri kljub vsemu dobrodošli in v mnogih primerih točni. Pri tem preseneča, da je spomin na nekdanje župane in občino še najbolj živ na Padeškem Vrhu, tudi seznam v župnijski kroniki Sv. Kunigunde navaja 13 županov, kar je še pose- bej zanimivo. Nepogrešljiv pripomoček so matične knjige, dostopne na spletni strani Nadškofijskega arhiva Maribor, starejše od 100 let. Pri zbiranju so mi pomagali številni informatorji; Faksimile vabila na volitve iz leta 1925 med njimi bi se želel še posebej zahvaliti ljubiteljskemu (Vir: Kronika župnije sv. Egidija Zreče) 140 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Viri in literatura Literatura • Kozjek, France: Zreče nekoč in danes, Zreče • Lajh, Emil: Občina Zreče v času in prostoru, (tipkopis hrani avtor tega zapisa) Občina Zreče, 2004 • Kronika župnije sv. Egidija Zreče • Šet, Franc, Stranice, samozaložba, 2019 • Kronika župnije sv. Lovrenca Stranice • Stegenšek, Avguštin, Konjiška dekanija, • Kronika osnovne šole Zreče samozaložba 1909 • Kronika osnovne šole Stranice • Zbornik Občine Makole ob 250-letnici župnije, • Almanah Občine Zreče za obdobje 2006–2010, Občina Makole, 2019 Občina Zreče, 2010 • Lovrenc na Pohorju skozi stoletja, KS Lovrenc • Almanah Občine Zreče za obdobje 2010–2014, na Pohorju, 1991 Občina Zreče, 2014 • Sternad, Milan, Makole na starih fotografijah, 2015 • Almanah Občine Zreče za obdobje 2014–2018, • Podobe naših krajev na razglednicah skozi čas, Občina Zreče, 2018 Občina Zreče, 2014 • Zreški izgnanci, izgnani v času 2. svetovne vojne, Občina Zreče, 2020 Časopisni viri • Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške industrije na Slovenskem, Občina Zreče, 2021 • Slovenski gospodar (od leta 1850 do 1933) • Novice, gospodarske, obrtniške in narodne (od leta 1850 do 1933) Spletni viri • Nova doba, Celje • Straža, Maribor • Spletni portal Marticula – Matične knjige • Spletni portal Wikipedija Faksimile rezultatov volitev, v Zrečah izvoljen Davorin Kračun, 1933 Zadnja stran fotografije s podatki fotografskega ateljeja (Vir: Martin Mrzdovnik) (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) 141 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Seznam fotografij in dokumentov Katastrski plan občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 Cerkev sv. Egidija, župnišče, kašča in mežnarija so mejili na zemljišče družine (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) ..........................6 Wukošek. (Vir: Avguštin Stegenšek, Konjiška dekanija, 1909, tablice) ..............84 Katastrska občina Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 Zreški grad, ki je bil za potrebe Štajerske železoindustrijske družbe (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) ...........................8 predelan v stanovanjski objekt, je bil zgrajen leta 1718. Skica območja Deželskega sodišča gospoščine Konjice in sosednjih (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija, Kronika župnije Zreče) ................................................85 deželskih sodišč (Vir: Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Žena Petra Dobnika (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) ...............................86 Gerichtbeschreibungen. Als Quel en zum Historischen Atlas der Dobnik Peter z družino (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) ..........................86 österreichischen Alpenländer, Graz 1914). ................................................................. 11 Razglednica Dobnikovega posestva v Loški Gori pred 2. svetovno vojno Skica katastrske občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 (Vir: Zasebna zbirka, lastnik Ivo Jančič iz Slovenskih Konjic) .................................87 (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) ....................... 12 Hiša in gospodarsko poslopje Petra Dobnika v Konjicah, kamor se Katastrski plan občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach) iz leta 1825 je preselil leta 1906. (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) ..............................87 (ARS, SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k. o. Zreče) ....................... 13 Poroka Kristine Dobnik s Francem Vrečkom Opis meja katastrske občine Zgornje Zreče (Ober Rötschach), 1824 (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) ......................................................................87 (ZAC, SI_ZAC_A.132, Okrožni urad Celje, škatla 66, arhivska enota 424/c) .... 14 Nagrobniki družine Orož na starem pokopališču v Zrečah Poročilo o delu KLO Zreče od leta 1949 do leta 1952 (ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče) ....................................................................................21 (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) .........................................................................................88 Poročilo o delu KLO Zreče od leta 1949 do leta 1952 Osnovna šola Zreče v času pred letom 1941 (ZAC, SI-ZAC/0458, KLO Zreče) ....................................................................................22 (Vir: Arhiv KUD Vladko Mohorič Zreče) .........................................................................89 Zapisnik 1. zasedanja ObLO Zreče z dne 19. 4. 1952 Winterjeva hiša danes. Nekoč je bila v njej gostilna Jelka, (ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče) .................................................................................. 24 spodaj nočni bar. (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) ........................................................89 Zapisnik 1. zasedanja ObLO Zreče z dne 19. 4. 1952 Družina Winter leta 1928. (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) ......................90 (ZAC, SI-ZAC/0193, ObLO Zreče) ..................................................................................25 Družina Winter, datum posnetka ni znan. Zapisnik zbora volivcev za Spodnje Zreče, 17. januar 1954 (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) .......................................................................91 (ZAC, SI-ZAC/0193) ...........................................................................................................27 Restavracija v času delovanja gospodarske zadruge v Winterjevi hiši Skica Občine Zreče ............................................................................................................ 31 (Vir: Jožica Gorenak iz Zreč) .............................................................................................92 Grb Občine Zreče ................................................................................................................ 31 Pogreb Josipa Winterja leta 1928. (Vir: Robert Vrečko iz Slovenskih Konjic) ....92 Zapisnik 1. seje Občinskega sveta Občine Zreče z dne 21. 12. 1995 Winterjeva žaga z delavci (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) ......................92 (Arhiv Občine Zreče) ..........................................................................................................33 Josip Winter v avtomobilu (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) ......................92 Hiša družine Rušnik, t. i. vila Marija Slavko Winter (Vir: Znani Slovenci, spletni portal) .....................................................92 (Vir: Družinski arhiv Marije Leskovar iz Zreč) ..............................................................79 Pismo župana Martina Kračuna domačemu župniku Matiji Karbi ..........................94 Stanovanjska hiša pod cerkvijo sv. Neže je bila do leta 1904 last družine Rušnik. (Vir: Avguštin Stegenšek, Konjiška dekanija, 1909, tablice) ...................80 Izpisek iz poročne knjige – poroka Martina Kračuna in Marije Jevšenak (Vir: Spletni portal Matricula, Poročna knjiga župnije Vojnik) .................................94 Portret Valentina Rušnika (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ......................................80 Dokument iz Kronike župnije Zreče .................................................................................94 Zakonca Valentin in Marija Rušnik (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ...................... 81 Slovesnost sv. birme leta 1922. (Vir: Darinka Crkvenčič iz Ljubljane) .................95 Družina Valentina Rušnika (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ................................... 81 Ženski del Kračunove družine (Vir: Darinka Crkvenčič Kračun) .............................95 Josipina Rušnik v času, ko je bila z bratom Jurijem v Bukovini. (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ...................................................................................... 81 Moški del Kračunove družine (Vir: Darinka Crkvenčič Kračun) ..............................95 Poroka Erike Jutras in Josipa Leskovarja leta 1930 Nekdanja Kračunova hiša z bifejem po letu 1970 .......................................................96 (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ......................................................................................82 Gostilna z napisom Davorin Kračun leta 1926 Zakonca Jutras: Josipina, rojena Rušnik, in Josip (Vir: Osrednja knjižnica Celje – domoznanski oddelek) ............................................96 (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ......................................................................................82 Poročna fotografija Jurija in Eme (Vir: Jože Padežnik iz Zreč) ................................97 Nekdanja hiša in hlev Rušnikovih ob tovarni Comet v Zrečah, 1976 Mihelakova hiša (Vir: Jože Padežnik iz Zreč) ................................................................97 (Vir: Dušan Kotnik iz Zreč) ................................................................................................83 Slovesnost ob blagoslovu novih zvonov leta 1926, Janez Bogina, mož Julijane Rušnik, dolga leta župan Makol, Jurij Orož in žena Ema. (Vir: Pavel Kuster iz Zreč) .......................................................98 v času Avstro-Ogrske (Vir: Karel Lesjak iz Makol) ......................................................83 Orožev nagrobnik v sredini (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) ......................................98 Razglednica Zreč – leto poštnega žiga 1905. V desnem delu Poročna fotografija Ivana in Justine (Vir: Štefan Verčnik iz Zreč) ...........................98 razglednice je bila hiša in del posestva družine Rušnik. (Vir: Osrednja knjižnica Celje – domoznanski oddelek) ...........................................83 Družina Franca in Ivane Verčnik. (Vir: Štefan Verčnik iz Zreč) .................................99 Razglednica Zreč iz leta 1912, na kateri se vidi nekdanje posestvo Požgana tovarna Štajerske železoindustrijske družbe Wukošek, ki je bilo 1909. prodano Martinu Kračunu. (Vir: Ivo Jančič) .................84 (Vir: KUD Vladko Mohorič Zreče) ..................................................................................100 142 RAZVOJ OBLASTI IN LOKALNE SAMOUPRAVE NA OBMOČJU OBČINE ZREČE Požgano poslopje železniške postaje Zreče Ivan Detiček – portret iz zrelih let (Vir: Arhiv Antona Galuna s Ptuja) .................................................................................100 (Vir: Melita Žgank) .............................................................................................................123 Požgano župnišče v Zrečah (Vir: Kronika župnije Zreče) ........................................100 Štefan Grossmann in njegova žena Frida med gledališčniki Nina Winter – portret (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) ............................101 (Vir: Daniel Oplotnik) .........................................................................................................124 Winterjeva hiša in stanovanjsko-poslovni objekt, Karel Arlič z družino (Vir: Rozika Arlič iz Zreč) ..........................................................125 ki so ga Zrečani imenovali kozolec. Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2006–2010 (Vir: Boris Lepšina iz Slovenskih Konjic) .....................................................................101 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .................................................................................................126 Nina Pokorn ob slovesnosti pridobitve nove gasilske opreme PGD Zreče. Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2010–2014 (Vir: Arhiv PGD Zreče) ......................................................................................................102 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .................................................................................................128 Nina Pokorn ob sprejemu političnega vrha takratne oblasti, Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2014–2018 ko je bila na obisku kmetijske zadruge Lidija Šentjurc. ..........................................102 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .................................................................................................129 Grob Nine Pokorn in Borisa Winterja na starem zreškem pokopališču Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2018–2022 (Vir: Martin Mrzdovnik iz Zreč) .......................................................................................102 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .................................................................................................130 Jože Košir ob prejemu listine častnega občana leta 2016 Občinski svet Občine Zreče v mandatu 2022–2026 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .................................................................................................103 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .................................................................................................131 Župan Boris Podvršnik in Jože Košir ob prejemu listine častnega Franc Drobne z ženo Gizelo, poročna fotografija občana Občine Zreče leta 2016 (Vir: Arhiv Občine Zreče) .....................................104 (Vir: Arhiv družine Kotnik s Skomarja) ..........................................................................132 Boris Podvršnik (Vir: Arhiv Občine Zreče) ...................................................................105 Družina Marije in Blaža Kotnika Družina Ludvika Tribnika (Vir: Milanka Lange Lipavic) ............................................108 (Vir: Arhiv družine Kotnik s Skomarja) .........................................................................132 Družinski grob Tribnikovih na starem pokopališču v Zrečah Spominska plošča na hiši Ravnjakovih na Padeškem Vrhu (Vir: Martin Mrzdovnik) ....................................................................................................109 (Vir: Valerija Ravnjak s Padeškega Vrha) ....................................................................133 Amalijina mati Margareta Tribnik s hčerjo in vnukoma Milanom in Dragico Martin in Marija Ravnjak – poročna fotografija (Vir: Milanka Lange Lipavic) ............................................................................................110 (Vir: Valerija Ravnjak s Padeškega Vrha) ....................................................................133 Poročna fotografija zakoncev Mravljak leta 1912 Zakonca Pribil (Vir: Anton Gričnik, Črnuče) ...............................................................134 (Vir: Milanka Lange Lipavic) ...........................................................................................110 Poroka Alojza Hrovata in Alojzije Vidmar leta 1919 Učenci Osnovne šole Zreče s svojimi učitelji in vzgojitelji leta 1904 (Vir: Vlado in Maja Ravničan iz Boharine) ...................................................................134 (Vir: Milanka Lange Lipavic) ........................................................................................... 111 Odgovor župana Antona Mernika na dopis Matija Karba, portret (Vir: Znani Slovenci, spletni portal) ....................................... 111 župnika Josipa Bezjaka iz Zreč (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) .............................................................................135 Matija Karba kot novomašnik leta 1876 (Vir: Družinski arhiv Karbovih) .............112 Listina knezoškofa lavantinske škofije dr. Mihaela Napotnika Matija Karba na poroki sestre Kristine leta 1920 Juriju Potniku, ko je bil še župan. (Vir: Družinski arhiv Karbovih) .......................................................................................112 (Vir: Boris Podgrajšek) .....................................................................................................136 Mihael Lamut pred domačo hišo (Vir: Andrej Lamut) ...............................................113 Levičnikova kapela na Gorenju pri Zrečah, ki jo je Cerkev Matere Božje na Brinjevi gori, katere ključar je dolga leta bil. postavil Jurij Potnik in je posvečena sv. družini. (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) .............................................................................114 (Vir: Boris Podgrajšek) .....................................................................................................136 Listina častnega občana Franca Videčnika Sv. Kunigunda na Pohorju, razglednica, odposlana leta 1921 (Vir: Arhiv Občine Zreče, listino je podarila družina Orož iz Radane vasi) .........115 (Vir: Ivo Jančič) ..................................................................................................................136 Poroka Karla Koprivnika in Ivanke Rožen (Vir: Jože Klančnik iz Zreč) ..............116 Družinski grob Potnikovih (Vir: Martin Mrzdovnik) ...................................................137 Družina Rožen (Vir: Jože Klančnik iz Zreč) .................................................................116 Mihael Korošec (Vir: Arhiv družine Korošec, Stranice) ............................................137 Poročna fotografija Franca Marčiča in Marije Zlodej, 1917 Domačija Bukovšek, po domače pri Pergerju (Vir: Jože in Jelka Košir iz Zreč) ....................................................................................116 (Vir: Franc Šet, Stranice) ...............................................................................................138 Maksimilijan Brečko Portret Antona Klančnika (Vir: Zofija Klančnik, Stranice) ......................................138 (Vir: Arhiv Občine Zreče) ..................................................................................................117 Anton Klančnik z ženo Ivano na poroki Portret Mirka Klemna (Vir: Zofija Klančnik, Stranice) ........................................................................................139 (Vir: Arhiv Občine Zreče) ..................................................................................................118 Stranice, cerkev sv. Lovrenca z župniščem in šolo, Častni občani, fotografirani leta 2011 fotografija z začetka 20. stoletja (Vir: Franc Šet, Stranice) .................................139 (Vir: Arhiv Občine Zreče) ..................................................................................................119 Faksimile vabila na volitve iz leta 1925 Marjan Osole (Vir: Arhiv Občine Zreče) .......................................................................120 (Vir: Kronika župnije sv. Egidija Zreče) ........................................................................140 Pečati nekdanje Občine Zreče in drugih institucij Faksimile rezultatov volitev (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) .............................................................................121 (Vir: Martin Mrzdovnik) ....................................................................................................141 Zastava Občine Zreče po priročniku celostne grafične podobe Zadnja stran fotografije s podatki fotografskega ateljeja (Vir: Epigraf, Blaž Prapótnik) ..........................................................................................121 (Vir: Jurij Leskovar iz Maribora) ....................................................................................141 143 Pečati nekdanje Občine Zreče in drugih institucij (Vir: Arhiv župnije sv. Egidija Zreče) RAZVO RAZVOJ OBLASTI J OBL IN LOKALNE SAMOUPRAVE ASTI IN NA OBMOČJU OBČINE ZREČE LOKALNE SAMOUPR AVE NA OBMO ČJU OBČI NE ZRE ISBN 978-961-93995-7-6 ČE Cena: 25 eur