Amemkanski Slov List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. |f Joliet, Illinois, aprila, lots t 1901. Letnik: X.T" SLOVESNO ODKRITJE SPOMENIKA LOGANU. Slavncsti je prisostvovala velika množica občinstva, vse je bilo v zastavah. Govorila sta predsednik McKin-ley in senator Depew. Kipar Simmons je bil navzoč. Washington, D. C., 10. aprila.— l^anes so slovesno odkrili hrabremu Poveljniku konj ice v meščanski voj-ni generalu Johnu A. Logan spomi-nek. Odkritju spomenika je prisostvovalo brezštevila ljudi, ki so dajali v burnih pozdravih duška svo-J1"! čutilom. Prisotna je bila tudi ydova pokojnika, njegov adjutant ln Se en drug častnik in večje šte-v'lo njegovih konjikov v uniformi. Umetnik Franklin Simmons, kateremu je podelil pokojni italijanski kralj prav radi izvršitve tega kipa Plemstvo, je tudi prišel k slavisti in ga je občinstvo večkrat popravljalo s ploskanjem. Predsednik McKinley je slavil pokojnega kot vnetega domoljuba, ^ot slavnega vojaka in vojskovodjo ln kot nadarjenega državnika; sena-l°r Depew pa je proslavljal na-vdušeno v dolgem govoru v generalu Poganu tipičnega Amerikanca. Spomenik je iz brona in v resnici Umetniško delo prve vrste. Kip je Visok čevljev in stoji na 20 ^vljev visokem podstavku iz rude. k°gan sedi na vspenjajočem se konju in gleda pozorno pred se, kakor bi pregledoval svoj polk. Ob V8eh štirih straneh so pomenljive P'oskorezbe. Ena piedstavlja Loga-"a sredi generalnega štaba, druga -iJAtjfii.-ganj u v engijatu.JJa sever-r" strani je genij vojne, na južni ge-miru. Stroške za spominek je pokril kongres in Grand Army. Žalostna porokav Cincinnati, O., 9. aprila. — Skrili policijst Fred Hayes iz Chicage e je imel v kratkem poročiti z go-"Podično Ivanko Evans od istotam 111 jo v ta namen nevesta že odpo-lovala k svojim sorodnikom v Cin-®'nnati, kjer bi se bila imela v krat-e«t vršiti poroka. Ko pa je došla Pred par tedni mlada nevesta tjakaj takoj nevarno obolela na hripi. * 3eno stanje se je od dne do dne Danes pa je prihitel njen ^etlin sem da bi jo vsaj še enkrat lv° videl, ker so mu bili brzojavili a se je bati najhujšega. Na smrtni Postelji je izjavila nevesta, da bi "a vendar rada poročena predno ,)tnrje. Njeni želji so ustregli in jo 111 postelji poročili. Malo ur poz- ,leie je umrla v rokah svojega že-nina. Velikansk dobiček, Toledo, Ohio. 8. aprila. — Dr. . 8"> dobroznani meščan tega mesta Prodal danes John D. Rocke-e ler-ju ioo akrov zemljišča v gorjem delu države Wisconsin za ®l-0oo,ooo. Dr. Ash je kupil ta kos ^mljišČa 1. 1884. za $1.000. Vsaki 0 ar mu je prinesel toraj tisoč-kratni dobiček. Grkl praznujejo neodvisnost. J Chieag0) IH 8 aprila _ Tukaj-[,? v so praznovali včeraj prošenje svoje neodvisnosti iz leta 21. v vseh grških cerkvah.Glavna c' je vršila v pravoslavni «t Vl na cesti pod vod- (Jv°m Upnika Rev. M Bacalearos. Val ^ FUSki konzul Bta prisosto- slaVlaTn08ti' p°Polu^ne8° imeli avlje v cerkvi sv. Vladimirja, kjer "PmkujeRev. Amphilokhy. Pri- aujo nedeljo bodo obhajali Grki SV°3o Velikonoč. sl^P^ti v Jolietu leže pisma na Ant "asl°vnike: Mr.Bolan, Barle Jožlf V enedik Danila, Kijowski -^erh' pJ°W8ki Liker John, keljA ™c> Sima Johan, Trun-lJohan, Trost F. II. Grozen samomor. York, Neb., 9. aprila. —Gucy Anderson je včeraj izvršil grozen samomor. K debelemu, trdno v zemljo zabitemu kolu je nanesel slame, lesa in drugih gorljivih predmetov. Potem se je trdno privezal z močno žico h kolu in ko se je ttveril, da je tako trdno prikovan, da ne bo v stanu pred samim seboj uiti, je za-žgal slamo. Ko je začelo goreti in ko ga je že platnen objemal, si je še le prerezal z britvijo vrat. Ljudje so prihiteli, kakoj' hitro so opazili ogenj. Rešiti ga ni bilo mogoče več. Umrl je v silnih mukah. Blaznost je bila vsekakor vzrok nesrečnemu dejanju. Zanimivo priinanje. Columbus, O., 9. aprila.— Policija je aretovala radi nekega neznatnega pregreška mladega moža, ki je imenoval svoje ime D. M. Depew. Tekom časa pa se je mladega polotila resnicoljubnost in strmečim policajem je izpovedal naslednje stvari: Moje pravo ime je M. R. Depuy, doma sem iz Minneapolis. Tam sem bil tudi nekaj časa knjigovodja in prvi klerk pri Fletcher Bros. Imel sem ključe od blagajne in nekega dne sem izmaknil $200 in z njimi pobegnil. Čez nekaj mesecev sem se povrnil zopet nazaj in ker sem imel še en ključ od Fletcher Bros. trgovine pri sebi, sem porabil neki večer to ugodno priliko, pa sem se splazil notri. Ob tej priliki sem ukradel blaga v vrednosti $100. Da bi zakril sled in sum za seboj sem ob tej priliki sežgal nekatera pisma, kar pa je povzročilo požar, ki je napravil o-gromno škode. Posrečilo se mi je zopet uiti in do sedaj me ni še nikdar noben policaj nadlegoval, dasi me je ta tajnost že de i j časa težila. — Modrosuknježi so delali dolge obraze in se brzojavno prepričali v Minneapolis, od koder so dobili obvestilo, da tamošnje sodišče prav goreče hrepeni dobiti nekega M. R. Depeya kar najhitreje v roko. Osepnice (koze). Kansas City, Mo., 9. aprila. — Danes se je zopet pojavilo deset novih slučajev osepnic. Sedaj znaša število obolelih 915. Toda ta bolezen ni še v najhujšem stadiju, doslej so izmed tako ogromnega števila obolelih umrle samo štiri osebe. Oblasti se trudijo in store vse, da bi se nevarna bolezen omejila. Smodnik se je vnel. Duluth, Minil. 9. aprila. — V "Biwabik" jami so odprli večjo ko-siterno posodo smodnika, ki je bil namenjen za razstreljevanje pri kopanju. Po neprevidnosti pa se je smodnik užgal, posodo je razneslo in ubilo na mestu tri delavce. Moža ustrelila. Memphis, Ten., 9. aprila. - Iz Indianole se poroča, da je ustrelila žena Luelle svojega soproga Jamesa Bailey. James se je namreč ume-šal v prepir, ki se je bil razvnel med njegovim starejšim sinom iz prvega zakona in bratom njegove žene Luelle. Taki prepiri so bili sicer večkrat na dnevnem redu in tudi James Bailey je večkrat vmes posegel, da je pomiril razburjene duhove. Toda doslej se ni bilo še nikdar zgodilo nič posebnega. Danes pa je jeznorito žensko to tako razkačilo, da je snela s stene puško in sprožila na moža, ki je smrtno zadet kmalu umrl. Smrt v ognju. Ada, Minn., 0. aprila — Gospica Maggie Riggers je danes grela železo za kodranje las na peči za ga-zolin. Po neprevidnosti pa se je s prevročim železom približala gazo-linu, ki se je vnel, kotliček je eksplodiral in hiša je pričela goreti. Ožgane kosti nesrečne mladenke so našli še le drugi dan pod razvalinami. VELIKA TATVINA NA OCEANU. Na parnikn "Kaiser Wilhelm der Grosse" so izmaknili neznanci mnogo zlata. Do sedaj še nimajo prav nika-kega sledu o tatovih. Zlato je bilo vredno $22.750. Bremerhaven, JO. aprila.-Uradno se je sporočilo, da so neznani tatovi ukradli na parniku "Kaiser Wilhelm der Grosse" med New Yorkom inCherbourgom večjo množino zlata. Vodstvo parniškečrte "Severonem-ški Lloyd" je razpisalo 10,000 mark nagrade, kdor bi vedel za najmanjši sled o tatovih. New York, 11. aprila. —Ukradeno zlato v vrednosti $22,750 je del pošiljatve zlata, katerega je izročila National City Bank Lloydo-vemu parniku. Tukaj se dosedaj še nič ne ve, kako se je izvršila tatvina, ker jedošlosatnolakonično poročilo, da manjka toliko in toliko zlata. Kombinira pa se različno. Zlata je bilo za $500,000 in je bilo shranjeno, v sodčekih. Te sod-čeke so prepeljali 1. aprila na krov ladije pod skrbnim nadzorstvom enega višjih uradnikov, ki je izročil zlato skrbno zapečateno v trdne sod-čeke drugemu častniku na parniku. Ta je tudi potrdil s pobotnico prejem, število in težo sodčekov. Vse sodčeke so zaprli v varne, zato nalašč zgrajene prostore vpričo odpo-šiljajočega uradnika. Ključa do te shrambe sta dva, enega nosi parni-ški blagajnik, drugega eden častnikov. Do sedaj se ni še niti sporočilo, kako so prišli tatovi do zlata. Surovi brezbožneži. Elwood, Ind., 9. aprila. — Včeraj zvečer ko je bila v "Holiness cerkvi pridiga, pri kateri je bilo največ žensk in otrok navzočih, je prišlo večje število pijanih mlade-ničev v starosti od 17 do 20 let, ki so začeli razbijati po cerkvi, kričati in nadlegovati ljudi. Nekaj jih je skočilo tudi na prižnico, vrgli s0 pridigarja Rev. Hassa na tla in ga suvali z nogami. V cerkvi je nastal grozen krik. Moških je bilo samo en par navzočih in niso zmogli surovih rnladeničev. Pozvali so policijo, ki je tri izmed zločincev aretovala. Po tem dogodku je zbolelo mnogo žensk vsled strahu in tudi nekaj otrok. V cerkvi je vse razbito, kakor v kaki zakotni beznici. Železniška nesreča. Ogden, Utah, 9. aprila. — Nek vlak Southern Pacific železnice, ki je vozil proti zapadu, je vsled pokvarjene osi pod lokomotivo, skočil s tiru in nekaj prvih voz z lokomotivo vred se je prevrnilo v bližnji jarek. Strojevodja in oba kurjača so bili na mestu ubiti. V poštnem vozu je začelo goreti. Zgorel je tudi uradnik v njem, zgorelo pa je tudi mnogo dragocenih pošiljatev. Oni vagoni, v katerih so bili pasažirji, so ostali na tiru in izmed potnikov ni nihče poškodovan. Ubeglegp morilca prijeli. Mena, Ark., 9. aprila — Lahte llembree, ki je bil umoril in oropal M. W. Willisa inšpektorja in blagajnika Hamond - Signos Tie Co. in ki je bil že leta 1899. obsojen na smrt, pa je potem ko bo mu dovolili novo obravnavo, pobegnil iz ječe, so danes v oddaljenosti 17 milj ujeli in ga prepeljali sem. Črna kuga. Aleksandrija, Egipt, 11. aprila. Tukaj je danes umrl nek tujec na črni kugi. Oblast se trudi, da bi bolezen omejila. Prebivalstvo je velikem strahu in bogatejši sloji se v trumah izseljujejo, ker se širi med ljudstvom govorica, da je že več oseb obolelo. - Brata ustrelil. Paterson, N. J., 9. aprila.—Včeraj je ustrelil Italijan Sabatta Pagi-nolo svojega brata Petra. Povod je dal neki prepir pri kartah. V hiši Petra je namreč praznovala vsa fa-milija velikonočne praznike. Pilo se je in jedlo in za spremembo so pričeli možki kartati. Pri kartah so se sprli in čez nekaj 6iisa,flo spodili Sabatto s hiše, da bi se napravil red. Ta je šel v svoje stanovanje pa se je kmalu povrnil nazaj oborožen s samokresom in bodalom. V kuhinji se je pričel prepirati z očetom in mu zadal v ramo tudi globoko rano. Peter je hitel starcu na pomoč in je s kuhinjsko sekiro udaril brata Sabatto po roki. To je slednjega še bolj razjezilo in je ustrelil na brata. Pa ga ni zadel in Peter je v silo-branu še enkrat zamahnil po bratu s sekiro in mu zadal težko rano. Ves krvav se je zgrudil Sabatto na tla, a v malo hipih je prišel k zavesti in zopet pomeril na Petra. To pot pa ga je zadel tako dobro, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Nato je poskušal uiti. Ker pa je bil izgubil mnogo krvi je bil preslab in policija ga je odvedla v bolnico. Pojedla svoje tovariše. London, 8. aprila. —Poročevalec lista "Daily Express" brzojavlja iz Singapore o groznem kanibalizmu na morju, ki so ga zakrivili mornarji razbite ladije Angola. Poročilo slove: "Dne 23. oktobra t. leta se je potopila Angole 300 milj od Manile. Rešila sta se dva mornarja —Johnson, Šved in Španec Marticornu.Ko je ladija zadela na skalo, so naredili dva plava. Manjši, na katerem je bilo pet mož se je kmalu potopil, Vf-lji z dvanajstimi mornarji jeplul po morju štirideset, dnij. Mornarji so si tešili lakoto s surovimi ribami morsko travo in nazadnje so pojedli svoje škornje. Enoindvajseti dan sta dva zblaznela in drug drugega umorila. Šestindvajseti dan jenekFran-coz ubil svojega tovariša s sekiro, pil njegovo kri in poskušal jesti njegovo meso, kar so mu pa drugi ubranili. Drugi dan je bil Francoz umorjen, ker je napadel kapitana. Potem so vsi ostali zblazneli in jedli Francozovo'telo. Ljudožrtje se je nadaljevalo. Štirideseti dan je zaneslo plav na otok Subi, kjer so ju našli prijazni Malajci in poslali na ladiji v Singapore. Iz Avstrije. Dunaj, 11. aprila. — O letošnjih velikonočnih praznikih je dobil cesar Frančišek Jožef I. novo idejo, kako bi bilo namreč konečno pomiriti in združiti razburjene Čehe in Nemce na Češkem. To hoče doseči na umetniškem polju. Poroča se, da je sklenil cesar darovati iz zasebnega premoženja večjo svoto za galerijo slik v Pragi, v katero bi se vsprejemala moderna umetniška dela na Češkem rojenih slikarjev obeh narodnosti. Cesar upa, da bo edino tem potom mogoče doseči nekako sporazumljcnje. Pozor volilci! V petek 12. t. m. ob 9. uri zvečer bode v Turner Halle na North Chicago cesti VELIK Govori v slovenskem in angleškem jeziku. K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR. SLOVENCI VOLILCI V JOLIETU! Volitve v mestni za stop se bližajo. Dne 16. aprila bodete odločili, komu bode izročeno vodstvo našega razcvitajočega se mesta za prihodnji dve leti. Koga bodete volili? Volite može, ki so vredni Vašega zaupanja, može sposobne, poštene, previdne iiv pj-avične.' Take može najdete na demokratskem tiketu. Volite za župana (Mayor): JOHN B. MOUNT. xsymagm fiuweBglm John B. Mount je zadnji leti svojega županovanja dokazal, da mu je blagor našega mesta vedno pri srcu. Njegova administracija je bila v polnem pomenu besede "business-administracija", slobod-na, napredna, zagotavljajoča slehernemu jedriake pravice. Z umnim gospodarstvom je prištedil mestu mnogo novcev, zboljšal veliko cest in ulic, prisilil "drainage board", da je zgradil nov most, znan pod imenom "Cass Street Bridge", s čemur je prihranil mestu celih $15,000, dosegel, da se bo še to pomlad zidal no\ most na Jackson cesti, napravil načrt za razširjeni vodovod, ki bo dajal vsem mestnim prebivalcem dovelj zdrave pitne vode itd. t-V celem Jolietu ni sposobnejšega moža za županovo mesto, kakor J. B. Mount. Volite za "City Clerk"-a: W. F. McMASTERS. Že pred dvema leti mu je jolietsko meščanstvo izročilo važno mestnega "clerk"-a. Izvrševal jo je v popolno zadovoljnost vpeli strank in se odlikoval s prijaznostjoin postrežljivostjo do belili in črnih, bogatih in revnih, rojenih Amerikancev in podržavljenih meščanov. • Volite za "City Attorney"-ja: J. W. DOWNEY. On je jeden najboljših odvetnikov v mestu, ima bogato skušnjo in je. že mnogokrat ponudil svojo odvetniško nadarjenost koristim naš« mesta. Zato mu je meščanstvo že dvakrat poverilo častno službo n -stnega odvetnika in si želi zagotoviti njegove izborne moči i zanapr. Volite za "City Treasurer"-ja: A. J. STOOS. Vam vsem znani podjetni trgovec z mešanim blagom, ki se je po-vspel iz nič na visoko stopinjo v človeški družbi—a self made man— vreden splošnega zaupanja in spoštovanja. Boljšemu možu ne morete izročiti mestne blagajnice. Vsakdo ga pozna in vsakdo ga čisla. Volite za "Police Magistrate": H. J. WEBER. Ni novinec ta kandidat za mestnega sodnika. Priporočajo ga vse stranke. V štirih letih svoje službe je izročil mestni blagajnici poleg svojih stroškov $3,200.00, česar ni storil š^ nihče pred njim. Njegov prednik je porabil vse dohodke in zahteval od mesta extra $1,500. Slovenski volilci! Te kandidate Vam priporočamo z mirno vestjo. So možje poštenjaki. Zadnji trije so vsi praktični katoličani, prva dva pa, dasi protestanta, sta zmerna, nam katoličanom prijazna iti pravična moža. Volite jih torej j e d n o g 1 a s n o. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 11. aprila. — Na Veliko noč smo imeli lepo vreme. Zdelo se nam je, kakor bi narava sama hotela poveličevati ta najlepši cerkveni praznik. V cerkvi smo i-raeli lepe slovesnosti. Že cerkev sama na sebi je bila za to priliko nenavadno skrbno posnažena, kar so oskrbele marljive slovenske žene in dekleta. Na desni strani je bil postavljen ličen Božji grob,katerega ao krasile raznovrstne eksotične rastline. Razsvetljava cerkve je bila divna. Častno stražo je opravljalo pri Božjem grobu društvo vi-tezev sv. Jurija v svojih bleščečih uniformah. Molileev je bila vedno polna cerkev. V soboto ob pol osmih zvečer je bilo vstajenje Gospodovo in procesija po cerkvi, katere se je udeležilo društvo sv. Jurija skoro polnoštevilno, kareje dajalo procesiji zelo slovesno lice. Ganljiv utis so napravili tudi belooblečeni otroci in mnogoštevilni strežniki. Cerkev je bila natlačeno polna. — Velik užitek smo imeli to pot pri cerkvenem petju. Zdi se nam, kakor bi se bili pevke in pevci z organi-stom vred domenili, da nam hočejo za, Veliko noč v tem pogledu napraviti izvanredno veselje. Pele so se nekatere jako težke skladbe.Najbolj nam je ugajalo: J. Cubickova skladba za mešan zbor "liegina coeli" L. O. Emersonova maša v "C" in J Rossev "Tantum ergo". Pri solo-petjn smo se imeli priliko prepričati o čistosti in izvežbanosti posameznih glasov. Pri L. Bordesevem "O Sainton's," sta peli sopran solo Ana Nemanich in Mary Zupančič in prav ugajalo nam je njiju petje. Barito-nist Josip Gričar je pel Nedvedov "BeMdictuski je jako hvaležna, znana skladba in nudi mnogo krasot. Gričarjev glas je čist mehek, simpatičen in z vajo bo dosegel g. ba-Titonist še lepih vspehov. Poleg teh akladb so peli še več drugih velikonočnih in tudi Gregor Rihar je imel nekaj prostora v vsporedu.Zbor je bil ves čas jako dober. Hvaležni moramo biti organistu g. Groar-j u, ki se je toliko trudil, da je iz-vežbal zbor na toliko višino dovršenosti. Njegova zasluga je, da nam je bila dana prilika čuti na letošnjo Veliko noč toliko krasnega petja. Na lepih vspeliih, katere je dosegel, mu prav odkrito čestitamo. Le tako naprej! — Pozor de m okra tje! — V nedeljo 14. t. m. ob pol osmi uri zvečer bo velik "demokratski političen meeting" v John K u k a r- j a dvorani na 920 N. Chicago cesti. Govori bodo v slovenskem, poljskem in angle-š k e m j e z i k u. Vsi ste povabljeni, pridite torej v obilnem številu in pokažite s slož-n ostjo, da se zavedate svojih volilnih pravic! O d b o r. _Na Jlunroe & Kelley subdivi- ziji, kjer se bo zidala slovaška cerkev in šola, je samo se par lotov na prodaj. Ona je samo še do 1. maja $350 za loto. — Munroe Bros. — Naznanilo se je, da bode družba Alton želemice zidala v Jolietu nov, lep, prostoren kolodvor. Potem da se bodo tudi uvedli med Jo-lietomin Chicago posebni brzovlaki, js katerimi se bo možno prepeljati iz Jolieta v Chicago v 35 minutah. — Na prodaj so na Liberti cesti, i> je malo vzhodnood Colling ceste, štiri hiše, vsaka s petimi sobami po 1750. — To je gotovo mala cena, a »o zraven tega zelo ugodni pogoji in obroki za plačevanje. Munroe Bros. _Bratje kolesarji! Ne zamudite se udeležiti glavnega zborovanja "Ilirije", ki bod« v nedeljo 14. t. m točno ob polu 2. uri popoludne na 201 Jackson cesti. Slovenski -voliloi 2. w a r d e volite za a 1 d e r m an a demokratskega kandidata MIHAEL-A KRAL. Poznate ga vsi. On je Slovenec in rojak vaš ter si bo kot tak vselej in povsod prizadeval delovati z.i vašo korist v drugem mestnem okraju. Popraviti in zboljšati hoče ceste in ulice, skrbeti za boljšo kanalizacijo in storiti najboljše za vse meščane, posebno pa za Slovence. "Rojak podpiraj rojaka"—to lepo geslo naj se obi6tini tudi pri tej volitvi! Slovene'c naj voli v mestni zastop domačina Slovenca, da bo svet spoznal, da smo složni, da bo imel naš narod tem večji ugled in dosegel tem večje gmotne uspehe. Gosp. Kral, ako izvoljen, se bo v prvi vrsti oziral na svoje rojake in preskrboval slovenskim delavcem mestno delo. Glasujte torej vsi 10. aprila za alder-mana, demokratskega kandidata MIHAELA KRAL. Jos. Košiček 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjeni- novi saloon, kjer točim najboljše pijače in postrežem z dobrim "lunehem". Slovenski volilci 1. warde dajte dne 16. aprila svoje glasove za aldermana F. C. KENNELLEY. Vsi poznate njegovo lekarno ali apoteko na št. 905 N. Collins St„ znano pod imenom "Athenaum Pharmacy". Mr. Kennelley je že 10 let v kupčiji in se je pokazal izvrstnega trgovca in umnega gospodarja. Kdor pa ume s svojim prav gospodariti, takemu smete slobodno izročiti gospodarstvo z občinskim imetjem. Mr. Ivenneiley se ne sili v javnost, ampak njegovi mnogoštevilni prijatelji, znajoč njegove zmožnosti in osebne vrline, so ga postavili kandidatom največjega okraja v našem mestu. Njegovo splošno priljubljenost znači to, da je pri predvolitvah zmagal nad obema svojima tekmecema z večino 125 glasov. Volilci 1. warde, volite vsi za demokratskega kandidata F. C. KENNELLEY. Prvo javno politično demokratsko zborovanje za 3. ward bode dne 13. aprila ol> uri zvedor v nemški katoliški šoli na Broadway. Drugo zborovanje istega dne na voglu Hickory & Ruby Sts. Slovani ne zamudite teh važnih shodov! Udeležite se jih mnogobrojno! Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! MI HOČEMO TVOJ PEN A K, TI H0ČES NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti borno vselej postregli s naj nižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij, mehki in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Naš prostor je ua Desplaines ulici blizu novega kanala. PrcUoo kupi? Luhbbh, oglu&i se pri ima, in otrlej si uaSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočani AL0J/ L0USHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O. JOLIET GAS LIGHT COMPANY se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . . Pridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod. Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še drugim. TAKO GOVORE VSI. URAD JE NA Chicago in Van Buren cestah v Jolietu. Krajevni zastopn^ vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju jo JOHN KUKAR, {>•20 >'. Chicago St., Joliet, 111., kar bi si naj zajiomnili vsi tukajšnji in drfl rojaki, želeči potovati v staro domovino, ''ie —: stopam pa te-le znamenite črte ■— SEVEIIO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi Bremenom in Now Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS-A LANTIQUE, francoska linija, vozi na H»v RED STAR LINE in INTERNATIOV NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; AMERICAN LINE in INTERNATIOV □NAVIGATION CO., vozečo na Southampton DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Das".1* moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prod«! in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarji Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO. preskrbljeno z vse" pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brlrnico. lj> ■»a H< VELIKA Z^N-HLiOO-A cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zle*' kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. ....IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE... Katoliškim društvom postrežemo se znaki, band^ in uniformami. Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New m M. H. WILT2ITJS & CO. 429-431 East Water St., Milwaukee, Vf* ___ Č^itajte to! ©♦<>♦ Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da veliko zalogo svetovno znanih Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in Heinzevili glasoviri^ di kakor t» Kimbalovif ...orgelj-" Imam pa tudi polno aalogo šivalnih strojev od #16.00 do #75.00. Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tis' AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in g<" instrumente pa pri P. Mersinger, 109 S. Ottawa cesta. JOLIET, ILL TELEFON 2001. 2& alderman-a 3. warde Vam priporočamo jos. braun, Jr. splošno poznatega, priljubljenega, za vse dobro vnetega in neustrašenega zagovornika naših katoliških interesov. Slovenci, dajte mu vsi *voje glasove dne 16. aprila. Pueblo, Colorado, aprila. —Imeli smo velikonočne slavnosti, vesele—veličastne, da nas je dvigalo nad zvezde,v nebeško veselje.Rojaki imajo zares vzrok hvaležni biti izvrstnim pevcem in pevkam, ki so za 4 službe božje pripravili naj milejše petje. Šolska mladina je pope-vala pri 9 maši, gospodične Iloffer-jeve pri 8 in pri £11 katero so se udeležila vsa društva' v njih društvenih opravah. — Ig. Mat. Jerman in John Russ, Slovenske Uršula in Agata Povlakovič pomagali so izdatno pri cerkvenem petju. Lepo petje povzdiguje srca k Bogu in nas razveseluje, takorekoč vabi v cerkev. Nadejamo se, da bodemo poslej i-meli še večkrat slišati tako krasno petje. Slovenski klub priredi na 16. aprila veliko veselico v prid cerkve, da se poplača keglišče, ki smo ga napravili v našej hali. Najboljša godba v mestu nam je ponudila ivoje izurjene moči, slovenski pevci in pevke so se naučili nekaj narodnih in bratje Serbi in Černogor-ci nam hočejo pokazati svoje narodne veselice,tedaj smemo pričakovati nekaj prav nenavadnega.—Dvorana je prostorna in pripravljeno je do-velj za mnogovrstno pošteno razve-seljevanje. Vreme imamo še dosti lepo. Če ne bode delj časa dežja, se bode občutno pojavila suša, ki spričo plitve suhe zemlje rada večkrat ponagaja. Pri zadnji mestni volitvi so se naši rojaki bolj zanimali kakor ke-daj popred, in demokrati priznajo, da se imajo nam zahvaliti za tako sijajno zmago.Mestne službe, ki jih bodo naši dobili, oznanili bomo pozneje. P- C. Z. Pittsburg, Pa., 7. aprila. — Vsprejmite par vrstic v vaš cen j. list iz našega mesta. Tukaj gre z delom sedaj precej dobro, ker vse tovarne poslujejo, vsak dobi sedaj delo. — Velikonočne praznike smo Slovenci letos obhajali na posebno slovesen način. V nedeljo zjutraj ob pol osmih smo imeli vstajenje, pri katerem so peli lepe slovenske pesmi. To je bilo pri nas nekaj posebnega in zato je ostalo oko malo-kateremu suho, ko je po dolgem času zaslišal znano velikonočno pesem: Zveličar naš je vstal iz groba, Aleluja.... Zahvaliti se imamo v prvi vrsti MissBiri, A. Kraševcu in Lokaru, kakor tudi vsem drugim, ki so se potrudili, da smo slišal tako lepo cerkveno slovensko petje. Pri obeh mašah je bila tudi cerkvena kolekta, pri kateri se je nabralo nad 8200. Vsem lepa hvala! Želeti bi bilo, da bi Slovenci vedno v tako obilnem številu prihajali v cerkev. Pozdrav vsem rojakom! Čemi6 Nikolaj. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše 'TlieU. S." lOc. in "Meerscbani" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Slovenska babica Marija Lukan ■i enoindvajsetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valente in dr. Stoekla in družili zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Clevelandu. Govori i hrvatski, nemSki, italijanski. Stanuje na št. 1751 St. Clair St., CLEVELAND. O. Kapaciteta za di. stiliranje jo 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di- i©JI stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno pripo ročajo. V dopisovanje so priporočamo. Naslov: I Steelton, Pa., 8. aprila. — Društvo bv. Alojzija, št. 42, K. S. Iv. Jednote je imelo svojo mesečno sejo 1. aprila 1901. Pri tej seji je društvo suspendiralo predsednika zaradi nepravilnega obnašanja. Potem pa se je vršila volitev novega predsednika. Kandidata sta bila M. Krašovic in Geo. Geršič. Volilo se je z listki in je dobil M. Krašovic 23 glasov, Geo. Geršič pa samo 15. Naznanja se tudi, da bo 15. aprila točno ob osmi uri zvečer izvanredna društvena seja, pri kateri bodo ve-levažni razgovori in naj je nihče ne zamudi. Odbor. DR. J. L. STRUZYNSKI N. Chicago Street No. 809 nasproti sIot. katoliške cerkve Telephone 2371, JOLIET, ILL. P. C. BY1NE, 5214 & 5216 Butler Street, dobro izvežljan pgreimik se priporoča slovenskemu občinstvu v Pittsburgh Pa.,»» okolici. Josip Zelniliar, Cor. Ruby A Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dob rimi smodkami. JOHN J.WELLNITZ ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Sttite Joliet, 111 NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINA^ sunny brook distillery co., LOUISVILLE, KY. te: it Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets, CHICAGO- [Am P % 39-41 FRANKLIN ST. CHICA^' ♦0KI0+04 IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zg aiij* E. PORTER, predsednik. JOSEPH BRADN, E. PORTER BREWING COMPAQ EAGLE BRE* Izdeiov®1"', uležane P1 PAL Al* LONDON Posebnost Je „,„»■, Pale Wiener ^ JOLIET, U^ Pivovarna: South Bluff Street \\ Iz stare domovine. duhovniške spremembe v ljubljanski Škofiji, župnijo Selca Škof jo Loko je dobil g. Tomaž tožnik, kaplan na Jesenicah, Šmi-Pri Žužemberku pa g. Ivan Zu-WuciS, župnik v Banjiloki. — Na 2uPnija Vojsko je bil dne 7. mar. kronično umeščen g. IvanGnjezda. Nevarno obolel je slovenski pisatelj p. Ks. Meško. V sredo je na ^menitih cerkvenih stopnicah omedlel in se poškodoval na glavi. B°g ga ohrani narodu! ljubljanske novice. 400 Ilrva- je šlo dne 21. p. m. skozi Ljub-]a'»0na Prusko. Gnječa na južnem kolodvoru je bila tolika, da soljudje ta dežju morali čakati vlaka. — ■'Wovana je bila na sv. Petra cesti Ia 2 Nem., špecerijskih trgovcev 15 Slov., 15 Nem., manufakturnih trgovcev 7 SI., ONem., galanterijah trgovcev 3 Slov., 5 Nem., tolarjev za klej (lim) 1 Nem., tr-|0vcev z lepotic jem itd. 1 Slov., 2 vem<> trgovcev z rokavicami 3 trgovci s klobuki 3 Slov. ^em., trgovci s klavirji 2 Nem., ^'govcev z železnino 3 Slov., 2 Skupaj 42 Slov., 53 Nemcev. 8 samokresom napadla sta 19. brata Anton in Martin Pevec aPce Janeza Lenarčiča v nekigos-v Beli Cerkvi. Jeden je ustrelil 'eUarčiča dvakrat v trebuh. Ne-*ar,lo ranjenemu je 20. p. m. dr. . efranceschi odstranil kroglo iz ebuba. . Ribniški svederci so kupili pre-teden hišo Ivarola Prijatelja 8tv- 3 in 4 v Ribnici za 21.000 K. Kanonična vizitacija in sv. ""•ma se vrši v prvi polovici 1. v naslednjih krajih po Kranjem: L y dekaniji Litiji: dne 28. Radečah; 29. v Svibnem; v St.Juriju, l.maja na Dobovcu, J°Poludne v Košici; 2. v Polšniku; ; ^ Javorju, 4. na Primskovem; 5. ^ 21tacija in slovesnost Marijine fu*be v Šmartnem, 6. na prežga-"j8rtl; T. na Jančah; 8. v Štangi: 9. V kresnicah; — II. V dekaniji Vr-n'ka: dne 10. maja v Polhovem ^•adcu; ll.Podlipo;12.na Vrhniki; v Preserji; 18. v Rakitni 19. v j 0r°vnici; 20. v Hotedrsici; 21. v '°gatcu; 22. V Zaplani; 23; v Rov-ah-' 24- v Št. Joštu; 25. v Bevkah. III. V dekaniji Šmarije: dne 2. 3ttttija v Šmariji; 3. v Št. Juriju; 4. lla Kopanju; 5. v Žalni; 7. na Lipova vem; 8. na Polici; 9. v Višnji 10. v Za^ičini; 11. v Št. lro>Tič» (Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja; dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. Frank A. Dames izdelovatelj cigar. 112 N. Blwff St., Joliet, 111. Tolephon: 172. Moja posebnost so: oSeVla*°5c. Priporočam se Slovencem v obilno narolbo. Vprašajte svojega mesarja za Afllerieve fluače klobase, katero je dobiti pri vseh mosarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino. PrenoSiSSe in hrana je vsem novodošlim na razpolago. 33. HAYWOOD Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1682. Joliet, 111. Brata Simonich v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. JOHN 310DIC 1145 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. John Kraker, 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Tel. Main 3868. L. Priporočam v obilen poset svojo novo gostilno, obilno založeno z dobrimi pijačami, doma kuha • nim žganjem, troplnovnem,pivom,vinom in smodkami. - Prodajam tudi prcuiojin vsprejemam vsakovrstna naročila za prevažanje tovora. HENRIK C. HONKOMP, izdelovalec izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobno. •09 N. Chicago St., Joliet, 111. Doktor Frederick, Soba 404 Barber Bldg., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Benton St., Phone 1414. 10 do 12. Uradne ure: 2 do 4. ? ^ J0|iet, III. ANA VOG-RIN, Izučena Imbica, 1115 N. Chicago St., JOLIET. ILL. z devetlotno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, so priporoča tu-kajšnim Slovenkam. Albert Mikuli, slovenski krojač 910 Ruby & N. Hickory St., Joliet, 111. Popravljam, snažim, perem in zgladim vsakovrsne obleke v najkrajšem času. Dobro delo zagotovljeno, vsakemu. Priporočam se rojakom v blagovoljno naklonjenost._ PERFECT PASSENGER SERVICE TO DOBER BRIVEC (BARBER) Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., -- Joliet, 111. JOHN B. MOUNT, APOTEKAR. Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike. 702 Washington St JOLIET USTANOVLJENA 1871. MMlMaiiaM OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostane k $260,000.00. EtfDAET 1004 North • IV iT Ar 11 Broadway Street, JOLIET, ILLINOIS. PriTiDTIA Prl na« se dobi vedno sveži kruh r&IVAlUJil po najnižjih cenah. Frank Legan, —: GOSTILNA :— preskrbljena z najboljšimi pijačami. S10 N. Bluff Str., _JOLIET, ILL. Fred Grassle. PEK ARI J A. 300 N. Bluff St. - JOLIET. JOHN PLESE priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk. 1104 Collins Street, Joliet, III. The Joliet National BaiE Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A.. MASON', predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik Na voglu Chicago in Clinton ulic. Denar na posodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C, O'Connor. FretrLls-IPetpes priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobresmodke. Ob sobotah je "fre« lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega groxdja po najnižji cani. 7th St. No. 21« Calumet, Mich. Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minuesoti ter bili neodvisni? Cene so sedaj od $7 aker in višje. M. I*. Schuster Young Itulldinnr Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJANOVICH, Proprietor VIRGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi tinimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake. Ako želiš za 10 ot. fino cigaro, izdelano v Calumetu, vprašaj po "A Mild One." Te so prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek! C. W. K0PPELMAN, Izdelovalec, CALUMET, MICH. Doctor Clyne ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET, ILL. URADNE URE: Od 12 do 4 popoledne. Od 6 do S avečer Številka telefona »42. Wm. P. Marso. Jacob Marso. BRATA MARSO, ŽELEZNINA IN KLEPAEIJA, napeljava parnih in plinovih cevij. NaroČil/mi se točno ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Telefon 1393. Agent for Besley's BAR GOODS Waukegan Ale and Porter. u" J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, III. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. 2 Deluje I na duh in telo. I t Nekaj je potrebno, da krepi 2 * telo in vzbuja veselje do dela. ° j Severov želodčni mM $ O stori to. Pred vsem krepi te- t 0 lesno moči, napravlja miši- ♦ p čevje upogljivejše, pomirja 2 1 živce, čisti in množi kri.— O * Boljšega zdravila ni zoper bo- Q ^ lezni želodca. J § Cena je 50c. in $1. 2 $ W. F. SEVERA, 9 x apotekar v Cedar Rapids, Ima, 9 A NA PRODAJ PRI 8 5 A. GOLOBITSH, O 5 799-805 N. Chicago tit., Joliet, 111. 5 JOHN GOLOB ~ 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............K18 do 40; cena 8 glasnim.......$25 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. Hlnck Diamond, \V.ish.. 28, (vva. 1900.—Draui rolnk—Nisem »e nadejal, da ml bodote unije harmonike toll Izvrstno popravili tedaj ko sem vam Jih Wl poslal v popravek ker sem Jih ž« mislil zavreči, Večkrat sem bral v uaMh časopisih, da vi Izdelujete harmonike zato sem se iiuli namenil, da jih po611em vam v popravo. Sedaj vidim vaSe izvrstno delo In je ne morem dovelj preUvalltl, silno sem sedaj vesel harmonik Zato vas vsem rojakom najtopleje priporočani, fv ima kdo svoje harmonike poškodovane, naj se h- obrne na vus In bo dobro postreže« ter zadovoljen z delom. AX/IJtKJ KJiŠMA yC. Black Diamond, King Co., W ash. Rook 'Spring*, wyo.. 38. okt.-SpoStovani prijatelj:—Prejel « yaie harmonike a), t. m. Igral sem nanje in ml prav ugajajo. Nisem se nadeJftU da bi bile toll natančno po moji volil narojene kot so. Vsled tega želiui. da bi se vsakdo kar so tiCe dela na harmonikah obrnil na vas, ŠTEFAN POTOČNIK, l!x 55 Ko«k Springs. \\ yo. BEST FOR THE BOWELS . ,rr„ rot.Mlar. healthy movement of the If you haven t » reffUW. wlu bi! K bowo. every day,:e Force. I" the .hap« of vlo bowelsopen andhe we ,r s ^ ^ ^tt^nSrt^r&vvuy Of keeping lh. howe.B clear and clean 1» l«'"" „ CANDY CATHARTIC Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink AND POINTS IN AND TKRHITORY BEYOND. Ceno viržinkam so $22.00, drugim, smodkam od $20.00 do $120.00 aa tisoč komadov. Vso te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SAL00X in lepo urejena prenočišča. Anton Horwat To""- Kdor si zeli postaviti hišo ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela —:naj se obrne na rojakt:—■• MATIJA FINK 706i Ottawa St., Joliet, 111. Ste li gl\JLtLl? Sleherna GLUHOST all TEŽKO SUŠA NJE se sedaj ozdravi potom naSe nove iznajdbe; samo gluhi so neozdravljivi. UMENJE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. PoplBi nam svoj slučaj. Nasvet in presedanje zastonj, Ozdravi s«, doma proti majnneinu plačilu. Tin TlnHnnif) A mini IiiotitlltP La Salle III, UdllUU S Midi lllMlllllU) Avenue, CIIICAGO, ILLS Pokliči po telefonu št. 2033 ALEXANDRA D ABAS, za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd. ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street, Joliet, Illinos. S. HONHT, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfiaejše moške obleke od $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. FRANK ROGEL, SALOON. (S posebnimi sobami.) Točiva Porterjevo in v steklenicah tudi Anlieuser- Bush pivo, dobra domača vina, line vvhiske in smodke. Na razpolago vedno prost lunch, ob sobotah še posebno. — V obilno obiskovanje se priporočata FRANK ROGEL in JOELEGAN. STENSKI PIP|R~ po eden cent rola in višje. Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah. Fred SM-l.ot t 413-415 Jefferson St., JOLIET, ILL. EAT JEM LIKE CANDY Pleasant, Palatable, Potent. Taste Good, PoOood Never Sicken. Weaken, or Gripe, II), 2f>. and 60 cell" iier box. Write tor Iree sample, and booklet tin health. Address 433 3TKHLIN0 HHSIKOY COJIPiNT, Cllll'iOO or ««» VMV KEEP YOUR BLOOD CLEM iMpiMfPi^fijMfiiMfgj ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR = in =» GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia in druzih zavarovalniških dražb za življenje in proti otrnjs. mača hiša! Nedajte, da bi bili vedno na cesti ali pohajkovali okrog! Navadite jih, da bodo iskali razvedrila bolj v družini, kakor zunaj hiše! Pustite jim njihove nedolžne igre in otroške šale! Potrpite z njimi, četudi'so malo glasni in ropotavi! Naj se kratkočasijo po svoje, naj j bero na glas iz kratkočasnih in pod-učnih knjig. Napravite časih kako domačo družinsko veselico in povabite k njej svoje sorodnike in prijatelje. Take zabave jim bodo donesle več veselja in koristi za dušo in telo, kakor šuinne veselice med svetom. O, da bi se krščanski stariši ravnali po teh dobro mislečih svetih, da bL zlasti uaši slovenski očetje vredno cenili visoki p men družinskega življenja in si prizadevali narediti iz svojih hiš stanovanja, v katerih bodo skupno živeli in skupno molili, skupno se veselili in skupno nosili svoj križ in težave življenja ! Srečo in blagoslov božji bode takej družini brezdvombeno zagotovila domača hiša. AMERIKAMI SL0WC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski KatoM list v Amsriki. Izdaja Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Amsriko stane: za četo teto • $ 2.00 za pol leta . . . $ 1.00 Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo: za četo leto . $3.00 ali 15 kroti. za pol leta $1.50 ali 8 " Posamezni Usti po 5 (•. Oglasi po. pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisu se ne 'sprejemajo'. Rokopisi se ne vrafajo. Če se naročniki preselijo ■/. onejra kraja v dru« kr«j; naj nam Itlairbx'olijo naznaniti poprejšnji in noyi.nji.slov svojega bivaliSča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. .ror iET, ill. DEM AR in naročila pa ua lisUruo:. AME ltlK AJiSICl SLOVEN EC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št . 509.. Uredništva telefou Št. 1541. ,,AMERIKANSK1 SLOVENEC". Published weekly at Jolief, 111 by ,, The Slovenk-American Printing Co." cor. Ben t an tO Chicago, Stvi., Joliet, lih. The only Slovenic paper west, of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Siovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered lit the Post office at Joliet, 111. us second Class mutter. CERKVENI KOLEDAR. I t. april Nedelja 1. povelik. (bela). 15. ,, Pondeljek Holena, kraljica. 16. ,, Torek Turibij. 17. ,. Sreda Rudolf. 18. ,, Četrtek Apolonij. 19. ,, Petelc Ema. 20. ,, Sobota,. Neža. Domača hiša. V zrahljano zemljo položi vrtnar seme in tudi kali v tihoti in miru, vzraste, cvete in rodi sad. Kar je semenu rahla zemlja, to je za mladostno srce hiša očetova. Na mlado dušo ima vzgled starišev večji upljiv, kakor vsi nauki vzgojiteljev. Kjer oče in mati slabo vladata in prepustita otrokom njihbvo voljo ali jim še slabe vzglede dajeta, tam ne uspeva ne družina, ne občina, ne država; kajti iz sina ppstanp oče in če je bil slabo vzgojen, bo s svojim slabim vzgledom okužil še druge. Kjer pa stariši spolnujejo svoje dolžnosti napram sebi in svojim otrokom, tam se takoj pokaže blagodejni upljiv domače hiše v družinskem krogu. V domači hiši se strinja vse, kar je za narod najboljše in najdražje ; iz nje izhaja moč in blagoslov omike in civilizacije; v svetišču domače hiše je mladina kakor v trdnjavi zavarovana zoper hudobije izprijenega sveta. Tam je kraj, kjer si sreča poišče svoj dom, Irigj se tudi nesreča ložje prenaša v ljubezni in tolažbi, kjer najde starost pomoč in podporo, kjer se celo groza smrti tako močno no občuti. DomaČa hiša je svet kraj, altar ljubezni in požrtvovalnosti in naj bo še tako majhna in revna. Kdo pa je varuh, čuvaj družinske areče v domači hiši? Kdo jo^de'-toli priljubljeno in zaželjeno? Žena _ mati. "Modre žene zidajo hiše, nespametnica pa jih podira", pravi modri Salomon. In Fenelon: Pobožna žena osiguri srečo v družini. Ali nima žena dolžnostij, ki so podlaga srečnemu življenju?" Od mater je odvisna bodočnost onih, ki bodo onkrat vladali države in narode. "Osoda otrokova je materino delo", je rek slavnega Napoleona. Družina ie podlaga državi in čistost družin- skega življenja podlaga narodovi moči. Domača hiša bodi ženi svet, v katerem naj vlada kot umna gospodarica. Možu-očeta žene delo pogo-stoma z doma, on mora po kupčiji, v delavnico, pisarno, tovarno, rudnik itd. Mož vzdržuje družino, jo varuje in zastopa na zunaj. Materi pa je odločen prostor doma v družinski hiši, ona vdihne domači hiši dih življenja, individualni značaj družim- zavisi od matere. Srečno družinsko življenje zahteva od matere : ■ ivd, snažimst,- ljubeznivost, potrpežljivost, dobrovoljnost, resničnost, zvestobo in ljubezen. Žena s tacimi lastnostmi zasluži po vsej pravici prekrasno ime: "ljubilmati." In kaj kali največkrat družinsko srečo? Ne toliko velike nesrečo in nadloge, ampak zaneinarjenje dolž nosti, ki jib ima dobra gospodinja in skrbna mati v družinskem krogu. Kjer mati vie ljubi svojega doma in išče zabave in razveseljevanja drugod, tam gotovo ni v hiši vse tako, kakor bi moralo biti. Naj je hiša še tako majhna, red in snaga zahtevata od matere objlo dela in kako lepo je, če je vsaka stv;ar v liisi na svojem prostoru in se zgodi vse ob do ločenem času! Ako se pa žena, če le more, izmakne iz hiše in brez vsake potrebe pohajkuje drugod, puščajoč neodraslo decobrez Vsacega nadzorstva, se le prekmalu pokažejo žalostne posledice nereda in neskrb-nosti. Da se ohrani sreča v hiši, je treba, da se vsi udje družine ljubijo med seboj. Kjer vlada prava krščanska ljubezen, tam ne iščejo zunaj hiše zabave in kratkooasja, najrajši so doma, nikjer se ne čutijo srečnejše in zadovoljne j se, kako? doma. Srečo domače hiše opevajo vsi narodi. ' Ljubo doma, kdor ga ima." — "Povsod je dobro, doma najboljše." In kje med angleški govorečim svetom ni znana ljubka pesem: "Home, sweet home?" Res, ali ne uživa naj-prisrčnejše veseljetudi najubožnejši delaveo, ko se po trudapolnem delu vrne na svoj dom in mu nasproti prihite nedolžni otročiči in mu smehljajočih usten hite pripovedovati vse malenkosti, ki so se zgodile čez dan v domačem krogu in ga na pragu žena prijazno pozdravi in mu postreže, kakor more? Ne pravi zastonj Anglež: "My house is my castle — moja hiša je moj grad." -Kjer pa medsebojne ljubezni ni tam izgubi domača hiša vso čarob nost družinske sreče. Komaj čakajo, da zapuste dom in se privadijo tako potikanja, zapravljivosti in šemuogo drugega slabega. To naj si zapomnijo one žene, ki so neprijazne in čnierne do svojih mož in se ne zmenijo, da bi jim ljubeznjivo postregle in napravile kako malo veselje. Iz hiše, kjer gospodinji taka žena, beže mož in otroci in iščejo razvedrila v užitku pogubnem za dušo in telo. Marsi-kaka prepirljiva žena je kriva, da je postal mož pijanec in zapravljivec. Žena je sicer duša družinskega življenja, toda tudi najboljša mati ni v stanu stvariti srečnega doma, ako mož ne izpolnuje dolžnosti, ki jih ima kot soprog in oče. Kako naj biva sreča v hiši, ako oče nima skrbi in ljubezni do žene in otrok? ako znese večino zaslužka v krčmo, namesto da bi preskrbel deci obleko, obutev in druge potrebnosti? ako ga zvečer po končanem delu zastonj čakajo z večerjo žena in otrooi? ali ako lo za toliko časa pride domov, da se nasiti, potem pa hiti ven v družbo, ki ni nič boljša, kakor on sani in prilomasti še le v poznej noči domov in z roknenjem in pre-klinjevanjem zbudi nedolžno deco? ako ponavlja to zlobno početje teden za tednom, ne meneč se za solze, ki jih pretaka uboga žena po dnevi in po noči, ne za potrta srca nesrečnih otrok?---Ali ni taka hiša živ pekel na zemlji? V taki hiši prežive otroci pač malo veselih ur, hiša očetova se jim zdi kakor mučna ječa. Zato se, če le morejo, izmuznejo iz nje, iščoč veselja in prijateljev zunaj domače hiše. Tako se zgodi le prerado, da zaidejo v slabo tovarišijo, se popačijo in podivjajo. Ubogi otroci ne uživajo nikdar pravega, čistega veselja, kakoršno je najti le v družinskem krogu, ki edini jim more oblažiti srce. Torej, stariši, ki želite dobro sebi in svojim otrokom, držite se sami radi svojega doma in storite vse, da se bode tudi vaši deci priljubila do- Medoceanski kanal Anglija. Zvezni senat je bil sklenil, da bi sc pretrgala takozvana Clavton-Bul-\vcr pogodba z Angleško glede kopanja Nicaragua kanala, ki bi vezal atlantiški ocean s tihim morjem. Ta pogodba je prava nesmisel, nje določila so prava nesreča za Združene države in najpametneje je za našo vlado, da ne prične zidati kanala, dokler je omejena pogodba v vel javi. Glavton-Bulwer pogodba je očiten dokaz tedanje nezmožne in neumne diplomacije, ali pogodba je in po mednarodnem pravu take diploma-tičnim potoni sklenjeno pogodbe niti neumnost ne more ovreči. Pogodbo je možno razdreti le, če sta oba prizadeta dela zadovoljna ali pa s silo. S silo ni nameravala razdirati pogodbe naša vlada in Anglija tudi ni zadovoljna, da bi se pogodba razdrla. Ako je torej to poslednje oboje res, potem jebildotični sklep v spodnji zbornici velika nepremišljenost in poleg tega tudi še netaktnost Angliji nasproti. Nek odličen list pravi: Tako počenjanje na strani Anglije bi nas žalilo, ne storimo torej drugim, česar nimamo sami radi. Te dni je došel iz Anglije odgovor, ki ni sicer tak, da bi javuost razburjal, a jo tih, miren, uljuden, prav odvetniško sladak, ki pa navzlic temu v prav kratkih frazah zatrjuje, da je Clayton-Buhver pogodba pra-voveljavna in pravomočna, kakor so vse mednarodne pogodbe, ki so pravilno sklenjene. Anglija pripoveduje, da se bo po zakonu držala smisla te pogodbe in da niti ne misli" ne, da bi Združene države tega ne storile. V (Jlayton-Buhver pogodbi je jasno izraženo, da bodi Nicaragua kanal dovoljen vsem ladijam za prehod, trgovskim in bojnim, v mirnem in vojnem času, prijatelju in sovražniku. Kanal ne sme biti utrjen in mora ostati tudi v slučaju vojne s Združenimi državami neutralen. Ves dobiček od kanala naj bi imele Združene države, ki bi kanal z ogromnimi stroški zgradile in vzdržavale v tem, da bi pobirale neko določeno takjjo B* I # I ^L Jt flj y ■ * ® ® It • od vsake ladije, ki bi prevozila kanal. V mirnem času bi ne bilo prav ničesar ugovarjati tej pogodbi. Toda, da bi v vojnem času bilo mogoče se držati take pogodbe, to je naravnost nesniišel. Novi kanal, če ga bodo prav izkopali, bode velikanske važnosti za prekmorsko trgovino, bo pa tudi velikanske važnoBti v bodoči svetovni vojni. V slučaju, da se pograbiti dve evropski veTg-v las ti,' ki imajo kolonije drugod, gotovo ne bo možno nikdar obema velevlastiina ustreči tako pri Nicaragua kanalu, da bi bile obe zadovoljni. Za katero bo stvar slabejše izpadla, tista bode očitala Združenim državam, da niso bile neutralue. Kaj pa v slučaju vojne, ki bi jo vo-jevale Združene države? Kdo bi ne razpolagal z lastnim blagom po lastni volji v svojo korist? Če pa nimajo Združeue države v novem kanalu kot graditelji in lastniki nič več pravice, kakor vsak drug, potem je velika neumnost žrtvovati trud in denar, pa si nakopati z novim kanalom samo stroške, skrbi in zamero. Clayton-Bulwer pogodba je tako nesrečno stilizirana, da je pravzaprav vladi Združenih držav onemogočeno, če že ne prepovedano graditi toli koristni in potrebni kanal. Sedaj ni še ničesar jasnega, kaj se bode ukrenilo. Angleška ni še izjavila, da se ne mara pogajati in zato goje nekateri upanje, dasebosti obe državi združili za kako novo pogodbo, ki bo dovoljevala Združenim državam vsaj toliko pravic, da bo le tem omogočeno graditi kanal in s to novo pogodbo razveljavili staro. Mogoče tudi, da se bo to ukrenilo, toda veljalo bo to denarja in še bogve kakšnih koncesij lakomnim Angležem. Po malem pa se že oglašajo tudi drugi glasovi, da bi namreč začela privatna družba graditi mesto Nicaragua Panamo kanal. Tak kanal, ki bi bil last mednarodnih kapitalistov, bi sicer ustrezal popolnoma besedilu sedanje pogodbe med Združenimi državami in Anglijo, a bi v slučaju kake vojne prav zlahka pre šel v roke zmagovalca, kateremu bi se ne bilo treba i ozirati na nikake pogodbe. in Žrtve industrije. Kakor v Združenih državah, tako se tudi drugod opaža silen naraščaj žrtev industrije. Slcoro vsako leto, da celo vsak mesec se množe nesreče pri raznovrstnih podjetjih, ne da bi se prav za prav vedelo za vzrok. V Združenih državah je prav težko določiti število ponesrečenj, ker je to sploh povsod zelo težko, vendar v primeri z ostalo Ameriko še dosti lahko. V Avstriji so o nesrečah izdali v minulem novembru uradno poročilo o ponesrečenjtt onih delavcev, ki so zavarovani zoper nezgode pri različnih družbah. Iz tega poročila je pesneti naslednje: Od leta 1890, torej v približno devetih letih je izgubilo 6070 delavcev pri delu svoje življenje, 34,870 se jih je za vselej poškodovalo, a vendar unešlo vsaj življenje, 83,430 delavcev pa se je poško*dovalo samo začasno in se zopet ozdravilo. Lahko poškodovalo pa se je 270,549 delavcev. Ako pomislimo, da še mnogo ponesrečenj ni vštetih v te številke, ker so nekatere kategorije delavstva docela izključene od zavarovanja, kakor n. pr. rudarji. In med temi je vendar na leto 219,227 delavcev, največ nesreč pase dogaja pod zemljo. Kakor so že ogromne označene številke, vendar še niso popolne, da celo komaj polovico ponesrečenj je zapopadenih v onih številkah, ke je zopet ogromno število delavcev, ki niso niti zavarovani, dasi so do tega upravičeni, pa morda to opuste iz kateregakoli vzroka in ti se prav tako ponesrečijo, kakor oni, ki so zavarovani. Dejali smo že, da se število ponesrečenj vedno množi. Množi pa se to število relativno, t. j. ne morda, ker narašča število zavarovancev, ampak pri istem ali pa le malo večjem številu zavarovanih je število nezgod neznansko poskočilo. Razvrstitev je naslednja : Leta 1890.. .. 10,041 ponesrečenih. ' 1891.... 21,310 " ' 1892 ____20,5.05) . " r- ' 1893.. ...32,917 " " 1894....40,250 " " 1895.. ..54,562-, » 1896____04,655 " ;< 1897.. .09,283 " 1898____ 75,146 " Znani amerikau»ki diplomat John W". Foster se je povrnil izvečteden-skega potovanja po Mehiki. On se je prejšnje čase že večkrat mudil v Mehiki in dobro pozna ta del Amerike. To zadnje svoje potovanje je bil porabil edino le v ta namen, da je proučaval napredek in razvoj v zadnjih letih. O tem je sedaj tudi napisal članek, v katerem navdušeno hvali preporod republike mehikan-ke. "Napredek', piše, "katerega je dosegla Mekiha v zadnjem desetletju je naravnost velikanski. Trgovina se je razvila iz malih, ozkih spon na ono stopinjo, na kateri procvitajo trgovine svetovnih držav. Nebroj železnic se je sezidalo v zadnjih letih in je zlasti kapital iz Združenih držav v tem pogledu pripomogel do velikanskih vspehov. Naš kapital seje poprijel v prvi vrsti plantaž in rudokopov. Večje število družb iz Združenih držav si je nakupilo zemlje in na tej zemlji pridelujejo na debelo kavo. Tudi v pridelovanju kavčuka se je dosegel velik napredek. Kmetijstvo se razširja in izboljšava, kakor inalokje drugod. Od vseh delov »veta se naseljujejo ljudje in hite obdelovati rodovitno zemljo, ki pridnim rokam obilo poplača trud, ki ga ji žrtvujejo. Med vsemi naseljenci je največ državljanov iz Združenih držav. In vpliv le teh je naravnost velik na javno življenje prebivalcev Mehike. V glavnem mestu v Mehiki je že ustanovljena velika amerikaiiska baaka in tudi mnogo klubov je že tam, ki so čisto amerikanskega značaja. Celo ženski klubi že eksistirajo. Ameri-kanči so tudi že naložili ogromen kapital v različne topilnice, rudnike in druga industrijska podjetja. Več amerikanskih tvrdk se je započelo pečati s pridelovanjem bombaža, ki je jako bogat vir dohodkov. Vsa dežela je prerojena, povsod se opaža utis blagostanja. Povsod zidajo nove cesto in kanaliziranje napre duje. Mesta se večajo, hiše kar rasto iz tal. Tudi okus napreduje in na vnanje dobiva vse lepše lice. Mehika se ima za ves ta napredek zahvaliti modri in skrbni admini straciji pod vodstvom predsednika Diaza, ki je razumel v teku svojega petindvajsetletnega predsedstva vpeljati v deželo toliko koristnih novo-tarij in zagotoviti trgovini, ki je podlaga sreče narodov, trajen obstanek." To so gotovo laskave besede in v celoti tudi resnične, saj je Foster star mož, ki nima vzroka in navade pretiravati. Tu pa tam se morda kaj malega res preveč lepo in navdušeno sliši, kar pa je provzročilo navdušenje. Resnica je in ostane, da jo Mehika v zadnjih letih čudovito napredovala in da si je v tem napredku za gotovila gotovost za vedno večji raz-vitek v bodočnosti. Podjetnost, marljivost in vstrajnost so lastnosti, katere vse dosežejo. Trgovina dela narode gospodarsko močne in le gospodarsko močni narodi imajo pra vico in moč do obstanka. Mehikan-ska vlada najbolj pospešuje trgovino in to je dokaz, da razume tok časa, pa da ga zna tudi izkoristiti. ROJAKI! NAROČITE SI "AMERIK SLOV,!", SAMO $2.00 NA LETO. Največji (?) senator Napoleon bi dejal : najdaljši, —■) Cyrus A. Sulloway. Visok je bli" sedeiu čevljev. Velike množine sadre malca (gips) so našli v zadnjf času v Alaski, 50 milj zapadno pr()! Juneau. Pred sto leti je imela M gleška z Irsko vred samo 15,700,0®1 prebivalcev. Po zadnjem štetjufJ je to število narastlo na 41,000,00'' Hišne oprave se je iz Zdr« ženili držav prodalo v Mehiko drugi polovici lanskega leta ^ $300.000. Za poštarje so doslej najo' ugodnejši kiaji po Avstraliji. P08* mezni uradi so v več slučajih 100 milj oddaljeni od železnisk'1 postaj. Do postaj pa je pot tal111 slaba, da je ni možno časih nit' velblodom prekoračiti. 59 delavcev je vsled p0' nesrečen ja umrlo lansko leto P® Carnegiejevih tovarnah. Poleg da se jih je mnogo poškodoval"' poleg poškodb pa vendar še ži*'lje nje odneslo. Ako torej daruje n1"1 jardar Carnegie par milijončko*^ svoje delavstvo, to torej ni preve"' Koliko korakov napr»(l plesalec ali plesalka v eni noči"® plesu, o tem si je letošnji pre 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor- \ Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) i" po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtitiega tajnika {M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po Nikomer drugem. M. WARD JAN, I. tajnik K. S. K. J., 903 N. Scott St., Joliet, 111. Iz delavskih krogov. Springfield, 111., 8. aprila, ^jkpremogarjev pojenjuje. Samo ri Springfield Coal Co. še niso pri-delati, ker se kompanija še ugoditi zahtevam delavcev. l'ugod so se že vsa nasprotja podala. Nekatere družbe niso samo °Večale plače, ampak so tudi ob-u^ile dajati poslej bombaž in olje re*plačno. ^ asu i I o n , O., 8. aprila. — premogarji in delovodji po on- «iih premogovnikih so se našla 0va nasprotja in bo prav težko pre- ^'ti strajk. Delavci zahtevajo, 8e odpusti vse neunijske delavce 'j'užbe. Unije so sicer obljubile, VBPrejmo sedaj vsacega člana, ki resen namen postati dober član ne bo treba vsled te zahteve no- ^emu delavcu izgubiti službe, "ja delavci hočejo prisiliti, da bodi ^avec v uniji. Vsled tega nespo- '""djenja je tudi unija preklicala : ° Pogodbo, katero je bila sklenila j^vno z lastniki jam in ki se je J8lla, da bodo delavci delali pri st°ječih razmerah eno celo leto. ta . alt ' r a' Y-' 8" aPrila- " V °^anih javnih delavnicah so da-f VRtavili vsi unijski krojači delo. rok štrajku je, da se niso deloda-držali pogodbe, katero so bili erUli pred nedavnim časom z unij-^'"'i krojači ter so jemali neunij-^ delavce v delavnico, kar je bilo Pogodbi strogo zabranjeno. ,'pj! j « g h a m p t o n , N. Y., 8. — Vei oni barvarji so se po-n 1 na delo, ki so doslej štrajkali "e da bi količkaj dosegli. s P » W i o h , Mass., 8. aprila, kujoči uslužbenci nogovičnih 80 priredili včeraj javnozbo-t(,(j. uje' katerega se je udeležilo '■W)'/'Ul0g0 d™goga občinstva. Na fal0°Van3u se je odločno protesti-Hin .ZoJKir nekatere ponudbe od j,-1 tovarniškega vodstva v svrho [>tot."'jenja strajka. Z 194 glasovi Hju ' 86 je vsprejelo na zborovali; .(la se štrajk |tako dolgo napol, bo vodstvo tovarne pobe,, n,la ugodilo zahtevam usluž-■ "®v. fCv aprila" ~ Nekateri že ob-i|)0f'da bi se še kedaj doseglo ya^Ulnlienje med delodajalci in hj, » mn°g° delavcev se izse-\t pa si tukaj iščejo druzega Nu ^ pa jih odločno čaka na }'1 j,ri^ame8tile kake druge delavce, 'je k 0 do Polivanja krvi. Simpa-so na strani delav-»«8tuU .ptuj' delavoi bi ne dobili v Qltl hrane niti stanovanja. Svetovno rudarstvo. Columbus, O., 9. aprila. — Amalgamated Ass. of Sheet Metal Workers je sklenila prisiliti arhitekte, da bodo poslej izdelovali samo takim stavbenikom načrte, kateri se zavežejo dati delo samo unijskim delavcem. s Buffalo, 9. aprila. — Danes je zborovalo tukaj več članov družbe, ki je lastnica parniške črte in sklenilo, da se bode v tem pogledu skupno posvetovalo z elevelandsko družbo in se ravnalo potem po skupnih sklepih. V ostalem se ni ničesar sklenilo v odpravo strajka. M i d d 1 e t o wn, N. Y., 9. aprila. Pri tukajšnjem mestnem delu nastavljeni dninarji, ki so tudi člani Labores Union, zahtevajo deveturni delavski čas in povišanje plače. Nekateri italijanski pogodniki v New Yorku pa so obljubili preskrbeti delavce za manjšo plačo, ki pa bodo navzlic temu delali po deset ur na dan. Člani Labores Union upajo navzlic temu, da bodo zmagali s svojim štrajkom, ker je simpatija meščanstva na njihovi strani in bi se italijanskim scabom slaba godila v slučaju, da bi se res drznili sem priti. Scranton, Pa., 9. aprila. — Poročilo, da se bo v jamah, kjer se nahaja trdi premog delalo poslej samo pol dneva, je vzbudilo po celi pokrajini velikansko ogorčen je. Premogarji so živeli v mnenju, da je predsednik unije John Mitchell takrat v New Yorku kaj izposloval. Sedaj pa so jih razočarali napisi, katere je dalo nabiti lastništvo jam po vseh rovih in ki naznanjajo, da se bo po 15. aprilu delalo samo po tri dni na teden. V jamah Delaware and Hudson Co. so ti lepaki že nabiti in vsled nove določbe bo samo v Wyoming distriktu oškodovanih 4000 mož in dečkov. Širi se mnenje, da deluje Morgan na to, da bi se ustanovil trust, ki bi izpodrinil vse male agente in pre-kupce premoga. Po vseh večjih mestih se naj bi napravile velike zaloge premoga, odkoder bi ga po naročilu vozili naravnost v hišo. Oni denar, katerega sedaj zaslužijo prekupci, naj bi se razdelil na dva enaka dela. Polovico naj bi imeli dobička od tega ljudje, polovica pa trust. Mi zelo dvomimo, da bi trust dolgo časa prepuščal odjemalcem tisti dobiček. Kolikor je nam znano, se ni doslej še noben trust ustanovil za to, da bi bil v korist ljudstvu, da bi pospeševal javno blaginjo. Najmanj bo to storil trust, kojega osnovatelj bo J. P, Morgan. Tu je vse prepričano, da se bo novi trust kmalu ustanovil, ker je Morgan mož, ki tudi izvrši, kar začne. Journal dn Metalurgie je prinesel nedavno članek, iz katerega posnamemo naslednje o razvitku rudarstva v minulem stoletju. Pričetkom osemnajstega stoletja je bilo rudarstvo na stopinji pričetka in ni tedaj niti najmanje uplivalo na razvoj posameznih narodov. Vsa podzemeljska industrija je bila še v plenicah in povojih in ni je bilo v tistih časih niti vredno omenjati. V teku devetnajstega stoletja pa se je razvijalo in širilo in tekom let je postalo rudarstvo največje premoženje, najogromnejše bogastvo. V preteklem letu se je pečalo z delom pod zemljo 4,335,204 osebe obojega spola. To ogromno število ljudi se ves čas peča s tem, da vlači iz zemeljske globine na svetlo: sol, premog, železo, srebro, zlato in druge za industrijo ali pa za okraske služeče kovine. Največ ljudem da rudarstvo posla na Angleškem. Tam dela pod zemljo neprestano 875,603 ljudi. Nadrugem mestu stoji Nemčija z 498,509 delavci, tej slede zaporedno tako-le : Združene države z 444,578 delavci, Indija z 318,888 delavci, otok Ceylon z 310,210 delavci, Francija z 292,-821 delavci, Rusija z 239,434 delavci, Avstro-ogerska z 219,227 delavci, Belgija z 166,150 delavci, Japonska z 118,517 delavci iu slednjič južnoafriške republike z 100,000 delavci. Tako se vrste zaporedoma države drugo za drugo, ako se jih razvrsti po številu delavskih moči, ki se pečajo z rudarstvom. Ako pa se razdeli države po vrednosti izkopanih rudnin, potem pa se vrste po čisto drugačnem redu druga za drugo. Največ se na leto izkoplje s primeroma zelo majhnim številom delavstva v Združenih državah in sicer za 2852 milijonov mark. Za Združenimi državami pride Angleška, v kateri se na leto izkoplje za 1440 milijonov mark. Na Nemškem se izkoplje za 980 milijonov mark, tej sledi Ruska z 600 milijoni mark, Francoska z 520 milijoni mark, Transvaal z 340 milijoni mark, Avstro-Ogerska z 228 milijoni mark, Kanada, katera pa se je stoprav še le začela razvijati, z 200 milijoni mark. N aj zanimivej še je to, da se v Združenih državah s tako maloštevilnimi delavci pridela tako ogromno večino. V minolem letu se je izkopalo v Združenih državah 200,000,000 ton premoga, to je torej dobra tretjina, kolikor se ga na vsem svetu v enem letu izkoplje. 12,000,000 ton železa je pa oelo več kakor tretjina vsega, kar se gajev minolem letu izkopalo na naši zemlji. Raznih drugih rudninskih pridelkov se izkoplje na naši zemlji v enem letu : 15,771,000 ton petroleja, 11,353,000 ton soli, 790, 000 ton svinca, 442,000 ton cinka, 77,523 ton cina, 5,695,000 kilogramov zlata. Statistika konečno tudi zatrjuje, da izmed rudarjev sedaj na tisoč 1:68% umre, kar pa ni vrjetno spričo tolikih nesreč. Nerednosti z Indijanci. Po nekaterih okrajih groze Indijanci z vstajo. Pritoževali so se že večkrat zaporedno, da se jim gode velike krivice, da so osleparjeni, da jih vlada zatira. Vse pritožbe pa so bile doslej zaman, dasiravno so bile največkrat popolnoma opravičene. To priznavajo celo oni organi, ki niso opozicijonalni. Med Indijanci in indijanskim ko-misarijatom v Washington!! posredujejo takozvani agenti po reserva-cijali, ki so pravzaprav edini in pravi gospodarji Indijancev- Po izpovedi resnicoljubnih listov uganjajo ti agentje največje sleparstvo. To so pravzaprav tista mesta, na katere aspirirajo oni kandidati, ki bi v naj krajšem času radi obogateli. Ti agentje po indijanskih reserva cijah gospodarijo nekako tako, ka kor so svoječasno oni zloglasni paše po revni Bosni. Nek paragraf, ki se tiče Indijancev', določa, da ima agent pravico razsojati, kdo izmed Indijancev je opravičen do državne podpore in kdo ne. Višje instance je ni. In če se kak Indijanec zameri agentu, pa naj je še tako potreben podpore, agent ga lahko pusti izstradati, če ga jo volja. Največkrat se pa primeri tako, da porabi agent tisto podporo za-se, da se s podporami, katere so revnim Indijancem namenjene, sam masti in bogati: Značilno na celi stvari je to, da se je med te agente urinilo sumljivo mnogo Židov. Zidje imajo dober nos in če bi bila ta mesta slaba ali če bi sc ne dalo nič "zaslužiti", bi se židje gotovo ne trudili za to. Zoper sleparije teh agentov so se Indijanci že večkrat pritožili. Doslej še vedno aaman. Kako pa naj dobe zadoščenja pri komisarijatu, ko je ta komisarijat satu nastavil take agente. Ne bi bilo pravično, če bi kar sumarično obdolžili vlado in komisarijat sleparstva in goljufije, če so ageutje taki. Toda to je resnično, da je komisarijat odgovoren za počenjanja agentov, ker on nastavlja te agente, če komisarijat nastavlja in imenuje agente, je tudi odgovoren za to, kaki so ti agenti, ali so sposobni ali niso za taka mesta. Vsak procilec se mora menda izkazati s kakim spričevalom ali s čim drugim, da je res usposobljen za tako mesto. Komisarijat menda tudi nitako površen in lahkomišljen, da bi na tako odlično in odgovoriut1 sti polna mesta postavljal ljudi, katerih ne pozna, o katerih ne ve če so sposobni za tako velevažno nalogo. In recimo, da se je komisarijat varal, da se je dotični agent izneveril poštenosti in se udal siepar-stvu in izkoriščanju šele na svojem novem mestu ali ni potem dolžnost komisarijata, da takega agenta takoj odpokliče? In če tega ne stori, pa ve da se gode krivice Indijancem ali ni komisarijat tudi kriv, da se gode krivice med Indijanci? če pa ve vrhu tega tudi vlada, da so agentje časih nepošteni, če ve da komisarijat nič ne stori zaper to ali ni tudi taka vlada sama kriva nerednosti med Indijanci, če ne nastopi odločno zoper podrejene oblasti? Gotovo je res, zato pa niso imele pritožbe Indijancev vspelia. Doslej so se Indijanci že večkrat obrnili na glavni urad v Washington s svoj lini pritožbami. O pritožbah se je potem preiskovalo in uradno poročilo je bilo merodajno. Kdo pa je sestavil to uradno poročilo? Nihče drugi, kakor agent, zoper katerega se je glasila obtožba. V koliko se je potem vstreglo zahtevam Indijancev si je možno predstavljati. Razmerje med agenti in Indijanci se je poslabšalo in posledice so bile take, da so oni Indijanci, ki so se drznili pritožiti zoper "pašo", uživali poslej slabe dneve. Časih pa se je zoper agente kaj posebnega ukrenilo- Tako so nekoč obljubili v Washingtonulndijancem, da bodo uvedli preiskavo. Seveda obljube niso izvršili, toda beseda že sama na sebi je bila nokaj posebnega, ker je bilo vsaj nekaj. Indijanci so čakali, pa čakali. Ko le ni bilo nič, pa so se zopet šli pritož ti. Drugič jim pa že več niso obljubili, da se bodo uvedle "stioge" preiskave. Sedaj pa groze Indijanci z uporom. Kaj se bo zgodilo? Ali jim bodo sedaj popravili krivico? Kaj še! Ako bo prišlo do prelivanja krvi, prišel bode tudi zopet oni stari, že davno uveljavljeni rek: Najboljši Indijanec, je mrtev Indijanec! Zdelo se nam je potrebno zapisati te le vrstice našim čitateljem, da bodo v slučaju prelivanja krvi vsaj znali, kdo je pravzaprav tega kriv, ker se bo očitno valila- krivda na uboge rdečekožce. 20letnoga rojstnega dne. Tekom lanskega leta sem bila zelo slaba in hirala bolj in bolj. Nobena jed mi ni dišala, pogostoma me je napadala omotica, glava me je bolela neprenehoma in tolike slabosti so me obhajale, da se nisem mogla držati po koncu. Da bi prijela za kako delo, tudi najmanjše, niti misliti ni bilo. Zelo sem shujšala in obledela. Vse zdravljenje tekom treh mesecev je bilo zastonj in izgubila sem vse upanje, da mi pomore kak zdravnik. Tedaj mi je priporočilo več prijateljic "Triner-jevo Zdravilno grenko vino", kot najbaljše sredstvo zoper take bolezni iu res, ko sem porabila pet steklenic, sem čutila novo življenje, zadobila sem tek in se tako popravila, da sem zdaj zopet popolnoma zdrava. Tako izvrstno zdravilo gotovo zasluži vsako priporočilo in g. JOSEPH TRINER (799 So. Ashland Ave., Chicago) mojo prisrčno zahvalo za ozdravljenje." Dobiva se v lekarnah, toda varujte se ničvrednih ponarejanj bree zdravilne moči! Kdor želi ozdraviti katerekoli bolezni v želodcu, na jetrah ali ledvicah, ali kdor boleha na kaki pomladni bolezni, naj rabi jedino Triner-jevo Zdravilno grenko vino. P. d.: "Šibe je vezal za malopridne dečke, ki bodo s pregrešnimi vprašanj i žalili njegovo milost!" Po tem zadnjem odgovoru sta končala pogovor in ljudje so odobravali vspeli pobožnega dečka, ki je tako sijajno osramotil onega pregrešno učenost. Pozetola cvetica. Ni bolj ganljivega prizora, kakor cvetica v polnem cvetu, ki jo popari zgodnja slana. Povesi se k tlom, spremeni barvo in zdi se, da se trese. In ni-li takoj cvetici podobna nežna, mlada deklica, katero napade bole zen, preteč jej s smrtjo? Če se bolezen hitro ne odstrani, deklica hira in kmalu umrje. Tukaj je potrebno močno in zanesljivo zdravilo, ki zboljša tek, čisti kri in jači telo. Tako zdravilo, boluej deklici prav tako potrebno, kakor solnce in voda cvetici, je TRINER-JEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO, o katerem je dala gspč. Ana Blatnyak, 211—20th PL, Chicago, naslednje spričevalo: "Jaz sem 19 let stara, pa sem mislila, da ne bom dočakala svojega Vprašanja in odgovori. Nek pobožen deček je slišal večkrat o nekem drugem dečku, o katerem je šel glas po deželi, da je najpametnejši in najučenejši v celi deželi. Pobožni deček je večkrat o tem razmišljal in večkrat je želel priti z onim modrim dečkom v tako bližino, da bi ga vsaj videl, če bi se že nikakor ne bil v stanu pogovarjati ž njim. Nekoč pa se mu je bila vendar ponudila'prilika, da sta se sešla. To je bijo preil cerkvijo in veliko ljudi je bilo navzočih. Pričela sta se pomenkovati. Pobožni deček je že dolgo časa gojil tudi željo, da bi se smel vsaj nekaj pogovarjati z onim dečkom, o čigar učenosti in modrosti je že toliko slišal. Poprosil je torej malega učenjaka, če mu sme staviti nekaj vprašanj, kar je oni milostno dovolil. Začela sta. Mnogo lj udi je poslušalo. Pobožni deček: "Kaj je najboljše na svetu?" Učeni deček: "Dober prijatelj!" P. d.: "Ne, ampak čista vest! — Kdo je najučenejši na svetu?" U. d.: "Oni, ki je največ knjig prečital!" P. d.: "Ne, temveč oni, ki samega-sebe pozna! — Kdo je najne-umnejši na svetu?" LT. d.: "Kdor najmanj ve!»" P. d.: "Ne, oni, ki se baba s svojo vednostjo! — Kateri je najboljši stan?" U. d.: "Doktorski!" P. d.: "Ne, kristijanski! — Kaj je najvišja čast?" U. d.: "Hrabrost v vojni!" P. d.: "Ne, ponižnost v sreči in blagostanju ! — Kaj je največja umetnost?" U. d.: "Svet dobro vladati!" P. d.: "Ne, samega sebe dobro vladati! — Kdo je najbogatejši na svetu?" U. d.: "Kdor ima naj več denarja!" P. d.: "Ne, kdor je z vsem, kar ima, zadovoljen! — Katera je najmočnejša žival?" U. d.: "Lev!" P. d.: Ne, črviček, ki požre leva in človeka! — Katera žival pije naj-nemirnejšo vodo?" LT. d.: "Ribe v morju, kadar je vihar!" P. d.: Ne, mušice, ki srebajo človeško kri!" Vsi okrog stoječi so začeli pobožnemu dečku ploskati, učenega pa je postajalo sram. Nekaj časa sta oba molčala. U. d.: "En sain norec je zmožen vec vprašati, kakor pa jih zamore devet odgovoriti. Zdaj bodein pa jaz tebi stavil vprašanja!" P. d.: "Le daj, da bodeš saj do kazal resničnost zadnjega stavka!" Vsi okrog stoječi so se zakro-hotali U. d.: Kako velik je svet?" P. d.: Tako velik, da ga sam Bog lahko objame, pa vendar ne tako velik, kakor domišljavost nekaterih posvetnih učenjakov!" U. d.: Ali stoji, ali visi, ali leži svet?" P. d.: "Kdor ga objemlje, ta ga tudi drži!" U. d.: "Kaj je delal Bog, prodno je svet vstvaril?" Še se godljo čudeži. Sestra Lavra Kuhn iz samostana sv. Jožefa v St. Louis, Mo., je trpela na raku v želodcu osemnajst let in začetkom letošnjega leta so izrekli zdravniki, da nikakor ne more več dolgo živeti. Bolna sestra je pa vendar le zaupala, da ji vrne Bog ljubo zdravje in so je posebno priporočala svetemu Jožefu. Ko se je letos bližal praznik sv. Jožefa, je prosila sestre, naj opravijo za njo devetdnevnico na čast temu svetniku. Sestre so ugodile želji svoje tovarišiee, dasiravno so vse mislile, da je že blizu smrti in so začele devetdnevnico na čast sv. Jožefu za zdravje bolne sestre. Minul je že teden, toda nobenega zboljšanja ni bilo opaziti. Deveti dan pa, na praznik sv. Jožefa, ko so šlo sestr« po svetem obhajilu, ki so ga darovale za bolnico, v njeno sobo, se je naenkrat dvignila na postelji in zaklicala: "Zdrava sem!" Odstranila so obvezo in našle dolgoletno rano popolnoma zaceljeno. Sestra Lavra je vstala in od tega časa opravlja svoja opravila, ne da bi čutila najmanjšo bolečino. Vse samostanske sestre so spoznale to za očividen čudež, ki ga je storil Bog na priprošnjo sv. Jožefa. To se je zgodilo v samostanu sester sv. Jožefa v mestu St. Louis, država Missouri, dne 19. marca lela 1901. -m ' m--- Zoper "tram p e" je iznašel nek sodnik v Missourri novo sredstvo. On namreč vsakega takega postopača obsodi za 30 dni na težke, prisilno delo. Potem mu da prostost, da si nabavi orodje in mu obljubi za nadaljnje delo nekaj plače. To "prostost" pa vsaki "tramp" hvaležno porabi, da se odstrani čez hribe in doline in obvesti o vsem tem tudi tovariše, ki se potem Mis-sourrija skrbno ogibljejo. Ima torej vspeh to nova izumitev. Na Rusk em je mnogo Židov, dasiravno so jih pred leti moč»o preganjali. Samo v mestu Vilni, ki šteje vsega skupaj 154.000 prebivalcev, je 76,000 židov. Zraven teh je 47,000 katoličauov, 28,000 pravoslavnih, ostali pa so ali pripadniki manjših verskih sekt ali pa brez veroizpovedanja. Popotnikov kažipot. Jolietske železnice. SANTA f K R. R. R. UHK NA VZHOD. Št Iz .Tolieta v Ohlotmu 1, OhioiiRO Express...... 8.18 pr. p. 0.30 pr. p. 14, Chicago Express...... 7.® ,, 8.42 ,, 18, Chicago Express...... 7.3» „ ».!» „ 16, Chicago Express......11.15 ,, 12.SS po f 10, Chicago Express...... 8.35 po p. S.02 „ 2. Atlantic Express-------- 7.50 „ 9.00 „ GBK NA ZAP AII. Št 1? Chicago v Joliet 7, Kan. A Tgjas Express. 7.38 pr. p. 8.10 pr. ». 16, Peoria. Petin, Gales- burg A Moujuoulft Ex.. 1.00 po p. 2.27 uo p 13, .loiiet Express......... 5.(18 ,, «.:» I, California Express...... lo.oo ,, n.uo " 17, Kansas Oily Kast Mail. 2.48 pr. p. 3,38 or p. Oil nedeljah ue vozijo v'uki Si. 14 lu 7 15 lit 13. H. C. KNOWLTON, Tickat Agent. . THE CHICAGO A ALTON. Na sever ali na vzhod. , I-'-ave Arrive So. Joliet Chicago Stops O Pai. Exp^ss (1.00 am 7.16 am 23rd SI. only J4 Chicago Aec...H.;',5nm 7.5(1 am All station« M Mwn. bixjelal 6.45 um silA) ,till .j:!r,| st. oniv 10 Cul.AColo. L'd.7.85 alu 8.15 am 23rd St. onlj 44 .Hiliet Express.7.50 am 8.50 am Li.ck't.Lm't 40 uwiglii* (Jhi. 8.30 am 0.50 am All Stations 12 Atlantic Exp 12.15 pin 1.30pm All Stations 2 Alton Lfin.... S.IO pm 4.20 pin 23d St. only Chicago Ace. .3.80 pm ' 4.45 pro All Stations 08 Jol.JPChi.Acc. 0,80 pm 7.45 pm All Stations 4 Prairie Sta Ex.7.00 pm 8.00 pm 23d St. only All truins-dttily except Kos. 30 A 44. K a jug ali na zapad. Leave Arrive No. Joliet Ot'lcago Stops 33 OhiAJoliot Ex1 8.30 am 9.50 am AH Stations 1 Prairiesta Ex. 0.00 am 10.05 am 23rd St. only 8 Aitea ym.....11.15am IS. IS pm sardSt. only 35 ChUJolletAcc 1.15 pm 2.85 pm All Stations 0 Pacific Exp. 4.00pm 5.10 pm 23rd St. 13 Joliet Exp. . .5-10 pm 6.10 pm 23rd St. 39 Chicago « l)w5.30 pm (1.45 pm All Stations 7 CoKiACal Llth 6.30 pm 7.3l> prt« 23rdSt.only .9 Pal. Express...9.00 pm 10.15 pin 23rd St. A L. ••7 Chi Joliet ACC 11.25 pill 12.40 am All Stations It Midn. Sp.....11.45 pin 12.50am 23rdSUouly Ail trains daily except Nos 35 A 43. §1. 48 In 44 stji nova vlaka in prevozita v jed ni uri ter se vstavita v Lockportu in Lemontn. /.daj imamo il vlakov vsaki dan med JoUetom in CM-i-ago lil obratno. Gledališki vluk zapusti Chlcaffo ob 11.25 popoln-Jne in se vstavi na vseh postajah; polnočni vlak •Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 tet privozi v Joliet v 1. uri 15 minut, ne da bi se ki«; vstavil. Nr»v vlak zapusti Joliet ob 3,30 popohidi.- in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseh postajah. > W. t. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. 'Phoue 448.. AMER1KANSK1 SLOVENEC. APRIL 12, 1901 IZ ADAMOVEGA DNEVNIKA 6 Pondeljek: Ta novi stvor s temi dolgimi lasmi mi je vedno napoti. Vedno se me drži, povsod me zasle-sleduje. Tega nimam rad. Nisem: navajen na družbo. Rajši bi videl, da živi pri družili živalih. * * * Danes je oblačno. * * * Vzhodni veter piha, mislim da bomo imeli dež. , * * liomo? — Kje sem neki to besedico dobil? * * » Aha, sedaj se že spominjam — — oni novi stvor jo vedno rabi. Torek: Danes sem občudoval velik, velik, krasen slap. To je menda nekaj najlepšega, kar imamo na tem zemljišču. Novi stvor imenuje ta slap Niagara Falls. Zakaj; to vem, da ne vem. On pravi, da tako izgleda kakor Niagara Falls. No, to še ni nikak povod. To je le njegova slabost. Čudno, nikdar nimam prilike kaki stvari dati ime. Novi stvor krsti vsako stvar, predno sera sploh v stanu ugovarjati. Vedno pa ima tisti vzrok in povod za to; kar pravi, da je tistemu imenu podobno. Ča sili pravi to j je dodo ali dada ali didi. Če vprašam zakaj? Pa pravi zato, ker je ravno tako, kakor dodo ali dada ali didi. Najbrže bo ta stvar potem to itne vedno imela. Kar bojim se z njim o tem pričkati, saj - mi itak nič ne koristi — Hudodo! — Pač ne izgleda sebi bolj podobno kakor meni. Sreda: Napravil sem si streho zoper dež. Pa si je nisem bil v stanu ohraniti samemu sebi. Novi stvor se je takoj pridružil. Poskušal sem ga ven pognati, pa ni šlo. Polil me je z vodo in kričal in teptal z noga- , mi kakor druge živali, kadar so j razbesnele. Želim, da bi toliko ne ) govoril, vedno blebeta. Nikdar ni- , sem se čul doslej človeškega glasu. ^ In vsak nov, tuj glas na tem mojem ^ bivališču mi doni na ušesa, kakor . slab akord razglašenih godal. In j ravno njegovi glasovi so mi tako ^ blizu: enkrat na desni, enkrat na ^ levi rami; druge glasove poslušam g bolj na daljavo. Petek: Imenovanje stvari vidno j napreduje, ne da bi bil jaz v stanu , kaj zoper to storiti. Za to zemlji- r šče sem imel lepo ime, prav muzi-kalično se je glasilo: rajski vrt. Privatno ga bodem tudi tako imenoval, a bojim se, da ne bodem s smel pred njim rabiti tega imena.No- v \a kreatura blebeta,da je iz samega j lesa in skal in da je prevelika see- rJ nerija,da bibilo to možno imenovati r vrt. In zato je imenovab ta prostor, n ne da bi me kaj vprašal, Niagara Falls park. To ime mi tako visoko doni. In zdaj že stoji napis: *-* p N E H O D I P O v T R A V I I t ti -* b Moje* življenje ni več tako sre- si čuo, kakor je bilo.... b Sobota: Ta novi stvor je preveč C sadja, bojim se, da ga nam bo zmanjkalo za zimo. Nam? To je J' že zopet njegova beseda. Ilm, no 1 tudi moja že vsled vednega klepetanja. i1 Danes zjutraj je gosta megla, ne s; ^reni nikamor izpod strehe. Novi stvor pa gre. On gre sploh v vsa- N kem vremenu ven in caplja po največjem blatu z svojimi nogami, č: Vedno klepeta. Prej je bilo vedno j« tako lepo tiho in mirno tukaj. m Nedelja: Ušel sem...... Ta ™ dan je vedno bolj in bolj zapeljiv; k jaz sem ga preštel in izbral že zadnjega novembra kot dan počitka. Jaz sem imel že prej vedno po sest ^ dni na teden. Danes v jutru 'sem i - i , ■. v( našel novi stvor ravno ko je klatil jabolka s prepovedanega drevesa. J* Pondeljek: Novi stvor pripore- pi duje, da je njegovo ime Eva. To je si že prav, nimam ničesar zoper to. Pravi, da naj ga pokličem s tem zi imenom, kadar ga potrebujem, >i' Jaz sem mu odgovoril, da je to ne- oi potrebno. Beseda je res lepa in s« vzbuja v meni respekt, bržčas se bo — večkrat ponavljala. Novi stvor tudi bt zatrjuje, da ni on, ampak ona. To d£ postaja sumljivo. Toda meni je vse ki eno. Da bi le ne hodila vedno za oi menoj in no bi toliko govorila. če ni Torek: Ona je krstila zopet več ti. stvari z novimi imeni po vsem raj- e- skein vrtu. Imena so domišlije pol m na in imajo razžaljiva znamenja, si, kakor: » Pot do hladnega studenca ni 23F" Pot do kozjega otoka. ;li JSF"" Pot do podmola vetrov, ki Ona pravi, da bi bil ta park pri aj praven za letovišče! Že zopet njeni vi iznajdba, beseda brez pomena. Ka; pa je to: letovišče? Eh bolje je, ds e, je sploh ne vprašam, sicer bi mi tc razložila na preveč jezen način. ia Sobota: Zadnji torek sem zopei u- ušel ter sem popotoval dva dni. Po to stavil sem si na izbranem prostori co novo streho. Sled sem za seboj vse to zakril in zmedel. Toda ona me jc va vendar našla ter se izgovarja, d;i ri- se boji neke zveri, katero imenuje vi volk. Zdaj pa zopet usmiljenj« 10 vzbujajoče stoka in izliva vodo h tistih ljuknic, kjer ima tudi oči. o- Prisiljen sem bil vrniti se z nje iu nazaj, a o prvi priliki boni zopet to poskušal zbežati. a- Sedaj se že v vsako stvar vtika, je Med drugim študira zakaj živali 11 zvane lev, tiger i. dr. jedo travo in '0 cvetlice, dasiiravno imajo zobe, da z bi lahko jedle ena drugo. To je ne-;k umnost! Kaj je to briga! Kajti če tč bi ena drugo jedle bi se morile, >!' če bi se pa morile, bi prišla, — saj kolikor jaz razumem, — smrt j. ta pa še ni prestopila praga rajskega u vrta, odkar sem jaz tukaj. >'• Nedelja: Že zopet sem ušel. Pondeljek: Jaz mislim da sem e dognal zakaj je pravzaprav teden. 1 Šest dnij je zato ustanovljenih, da 0 se odpočijem od nedeljskih prepi-e rov. To je dobra ideja! # # # Zopet je zlezla na prepovedano drevo. Sklatil sem jo doli. Ona pravi da je ^ ni nihče opazil. Misli namreč, da jo zadosten izgovor varuje vsake nevarnosti in to som ji tudi povedal. Beseda "izgovor"ji je im-ponirala. To je bržčas dobra beseda. Četrtek: Ona pravi, da je narejena iz mojega rebra. To se mi zdi zelo dvomljivo, če ne še več. Jaz nič reber na pogrešam. * * * Torek: Sedaj se je pričela igrati 1 s kačo. Druge živali so neznansko • vesele, sedaj imajo vsaj mir, prej t j ih je vedno nadlegovala z božanjem. • Tudi jaz sem vesel. Kača zna nam-i reč govoriti in sedaj imam jaz tudi , mir. 1 Petek: Ona pravi, da ji kača svetuje jesti sad prepovedanega drevesa. Pravi, da bo to rodilo velike posledice. Da bova vse znala in vse vedela. Jaz sem ji odgovarjal, da bi to povzročilo še kai druzega. — To bi privedlo na svet smrt. S tem sem se pa spekel. Boljše bi bilo, če bi bil to opazko za se pridržal. S tem . tem ji dal samo povod za novo idejo. Ona pravi da hoče s tem rešiti svojega bolnega kužka vseh bolečin, hkratu pa na ta način podariti zverinam nekaj svežega mesa. Jaz sem ji odsvetoval, da naj se vzdrži tega. sadja, ona ugovarja. Jaz že kar vidim sitnosti, ki bodo nastale iz tega Najbolje je, da zopet zbežim. Sreda: Imel sem zelo zanimive čase. Ono noč sem zajahal konja in jezdil, kolikor najhitreje mi je bilo mogoče v nadi, da pridem še neo-madeževan v drugo deželo iz tega kraja. Pa ni bilo tako. Ko sem kako uro jezdil po solnčnem vzhodu po veliki planjavi, kjer se je vse polno živali in zveri v složnosti paslo in igralo, je kar v hipu nastala velika zmešnjava. Vsaka zver je popadla svojega bližnjega soseda. Vem, kaj to pomeni. Eva je jedla prepovedani sad, smrt je prišla na svet. Izbral sem si ta ugodni prostor zunaj parka in prijetno mi je bilo nekaj dni. Pa bi še bilo, če bi me , ona zopet ne našla. Našla me je in i sedaj imenuje ta prostor tonawanda. — Zakaj? Pravi, da je temu podoben. Pravzaprav pa nisem žalosten, i da je prišla. Tukaj je samo nekaj | kislih kumare, a ona mi je prinesla i onih jabolk s seboj. Jaz sem bil la- i čen in sem bil primoran jesti ta j i sad. To je bilo zoper moje nazore, toda nazori nimajo prave moči in vrednosti, če je človek lačen. Pokrita je bilo z listjem dreves. Vpra-šal sem jo, odkod ta neumnost, na kar je ona to zaveso sramežljivo c odstranila. Nikdar nisem še niko-)■ gar videl, da bi se bal in tresel pred menoj in tudi to se mi je zdelo b prismojeno.Ona mi je dejala,da bom kmalu spoznal, kaj je pravzaprav to. Prav je imela. Lačen sem bil, ugriznil sem jabolko. To je bilo gotovo najbolje, kar sem jih kdaj jedel tako pozno v sezoni. Nato sem se ia sain pokril z listjem in tudi njej »j sem ukazal, da naj ga še več prinese. 'a Potem sva šla skupno na oni pro-,0 stor, kjer so se zveri morile in tam sva nabrala nekaj kož. Sešila sva »t nekaj kosov in si tako prikrojila )- nekaj obleke za javen nastop. Ne-u okretne so res, toda moderne in to o je glavna stvar pri oblekah____ e Spoznal sem, da je dobra družica, a Vedno bolj uvidevain, da bi bil e osamljen in zapuščen poslej, ko e sem izgubil lastnino. Ona pravi, da iz je naročeno, da morava delati za i. najino prihodnjo življenje. Ona bo 0 prav zelo uporabna. No, pomagal ji st bom že. Naslednje leto: Krstili smo je na ime: Kajn. Vjela je je med tem, ko 'x sem bil jaz na lovu na severnem 11 bregu eriejškega jezera. Pravi da je a bilo to v gozdu par milj od naše hišice. Podoben je nekoliko nama; 6 ona pravi, da je najin sorodnik, jaz '» pa ugovarjam. Razlika v velikosti med Kajnom 1 ni i je vrinila novo misel, da je to a nekaj drugega kakor pa sva midva. Bržčas kaka riba. Dejal sem jo v vodo, da bi poskusil, če zna plavati 3 ali pa se bo pogreznilo. Toda ona je prej iz vode potegnila predno sem t jaz svoj poskus dobro izvršil. Še sedaj mislim, da je riba, a ona se nič i t ne briga zato, da bi pa drugič po- i skušal o tem, mi ne dovoli. Jaz i , tega ne razumem. Prihod tega no- i L vega stvora je premenil vso njeno i , naravo. Ona več nanj misli, kakor 1 na katerokoli drugo žival, a to je prvič, da mi ne zna razložiti za- j kai' ... r Sreda: Riba ni! Vendar nisem v . stanu dognati kaj bi neki bilo. Iva- j dar je nezadovoljno dela strašanski ^ vrišč, a kadar je zadovoljno, pravi: ^ gugu> gugu. Človek ni, ker ne zna y hoditi, ptič ni, ker ne zna letati, še j manj žaba, ker ne zna skakati, kača ni, ker ne zna plezati, vem pa gotovo, da ni riba, da si ne morem 15 poskušati, če zna plavati ali ne. Samo valja se večinoma še na 1J hrbtu in z nogami brca na kvišku. v Jaz nisem še nikdar videl take živa- ® li doslej. Mnenja sem da je to kak-šna uganjka, ona pa ne razume tega = in samo občuduje besedo"uganjka." Kadar bo umrlo, ga bodem razre-zal, da bom dognal iz kakšne snovi je. Tri mesece pozneje: Moja radovednost in razdraženost narašča mesto, da bi se manjšala. Spim le malo. Valja se ne več, sedaj hodi že po vseh svojih štirih nogah. Od čveteronožnih živali, se razlikuje s tem da ima prve nogo veliko pre- \ kratke, vsled česar mu tudi glavni jj del telesa tako v višino hodi. Se- Vl stavljeno je bolje, kakor smo mi, p vendar način hoje priča, da ni na- t šega duha. Prve kratke noge kažejo n da spada v rod Kengeru in zato c|, ker ga imam rad, sem mu zdel no- r( vo ime: Kengerum Adatniensis. n * * * ^ v Sest mesecev pozneje: Kengeru še vedno raste. To se mi zdi čudno. Doslej nisem poznal še nobene ži- g vali, ki bi tako počasi rastla. Na zaduji strani glave ima že dlako, prav tako kakor imamo mi, samo p, da je rudeoa. Ob pamet me bo spravilo; ker ga nisem v stanu uvrstiti med živalstvo. Če bi vsaj se enega tacega mogel vjeti. To je pa bržčas samo izrodek za vzorec. Skoro sem prepričan. Pet mesecev pozneje: Toni Kengeru. Pri hoji si sam pomaga, drže 11 se za njen prst. Potem gre še sam jj par korakov, pa pade. Morda je to kako medvedje pleme? Pa to zopet ni možno, je premalo kosmato.Tudi prepočasi raste, medvedje hitrejše i rastejo. Medvedje so od zadnje naše katastrofe nevarni in moje srce prej ne bo mirno, da mu bom pri- J< , vezal nagobnik. Evi sem obljubil, n da ji bom ujel mladega Kengeruja, - če to malo stvarico izpusti, toda ona - s tem ni zadovoljna. a Štirinajst dnij pozneje: Jaz sem l> pregledal njegov gobček. Ni še nič nevarnosti doslej ima še le en zob. !l Repa pa še sedaj nima. Vpije pa bolj kot kdaj poprej in zlasti ipono-" či. Jaz sem se preselil, jutri pa poj-'■ dem pogledat, če ima že kaj več zob v ustih. Če jih ima potem je 0 čas, da odide, kajti rep gori rep 1 doli, medved ne potrebuje repa, da e bi bil nevaren. j v Stin mesece pozneje: Ves mesec sem bil na lovu v višjih re-a gijonih, ona pravi, da sem bil v a Buffalo (bivol). Ne vem zakaj to a tako imenuje, bržčas zato, ker ni tam nič bivolov. Med tem se je že t medvedek sam navadil capljati po svojih zadnjih nogah in izgovarjati besede: papa, mama. To je gotovo j nekaj novega. Podobnost besedi je } le slučajna in gotovo nimajo nika-l kega smisla. Pa tuti če bi imelo l kaj smisla, bibilo nekaj posebnega, 3 kar noben medved ne izgovarja. - Imitacija govora, pomanjkanje kožuha in repa, vse to je dokaz, da je to posebno pleme. Šel bom na raz- ' iskavanje v severne gozdove ter se ) potrudil najti enacega. Nekaj se mi 1 bo že posrečilo. Poj dem kar na-! ravnost, predno pa odidem, bom ! temu privezal nagobnik, da ne bo 1 nevaren. ♦ Tri mesece pozneje: Lov je bil l zelo, zelo težaven, vendar brezvspe-t šen. Med tem pa je ona ujela druzega, ne da bi se oddaljila od doma. . Nikdar nisem še imel take sreče, če bi bil hodil sto in stoletja po gozdu. Drugi dan: Primerjal sem novega s starim in določil, da sta oba istega rodu. Enega sem hotel napa-žiti, da bi ga del v zbirko, ona mi tega ni dovolila. Bojim, se da ne bi ' nama ušla, ker bi to pomenjalo za ■ našo vedo in znanstvo pri naslednikih velikansko škodo. ( Deset let pozneje: Fantka sta. Davno smo že to dognali. Samo prihod njihov v tako majhni obliki ^ nas je docela zbegal in zmedel. Ni- ' smo bili vajeni kaj tacega. Sedaj imamo že nekaj deklic. Abel je do- 1 der fantek, za Kajna pa bi bilo ( bolje, če bi bil medved ostal. V ^ vseh teh letih sem slabo sodil o Evi. Boljše je živeti z njo zunaj raja, kakor v raju brez nje. Začetkom sem mislil, da preveč govori, sedaj pa bi bil žalosten, ako bi nikdar več ne čul njenega glasu. Blago- 11 slovljen bodi sad, ki je naju združil in naučil spoznavati svet! ===========^^ p Zastonj na 1 Pm-ailaistEO razstavo ~ v Buffalo, N. Y., j ki se bo otvorila dne 1. maja 1.1. Prost vožnji listek z Chicage do Buffale in nazaj noče dati Ambrikanski Slovenko vsakemu naročniku našega lista, ki pridobi od 15. marca do 1. junija M t. 1. 25 novih naročnikov Amb- ,, rikanskega Slovenca in dopošlje " do tega časa nabrano celoletno na- _ ročniRo 25 novih naročnikov uprav-ništvu našega lista. vi Priporočam se za popravljanje ,/( stenskih in žepnih ur. n z; Poprave izvršim hitro, solidno in po ceni. Ako vam ura ne kaže pravilno, g dajte jo meni popraviti. KAROL OESTERLE, - ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111. p HLEV iN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE / izposoj u je T. F. Baskerville on 408-410 Vau Buren cesta Joliet, Illinois, Xelo(ott 23S U Matija PnnnDCir prodajalec ur, verižic, uhanov, iTlAIIJA 1 UOUKfcLL, prstanov in druge zlatnine, j ....Bogata zaloga raznih knjig.... ^^^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^ j tlmm, kakoi-SncKn £do Mi. *' V svoji zalogi imam tudi c. o?i)' l'"MlJ'"" |,'xi>r"" fla pismeni papir z okra-^S^^^^^J^^M^r V** "»>}'Mago}t garantirano! ski in v narodnih barvat«. v »te»ttji 2 ducata...... . $0.35 -0.80-^.75 Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej posije. Naslov je: Math. Pogorele, 1009 East B Street, PUEBLO, COLO. __Cenik knjig poZiijiim pn.itnine prosto. Pilite po-nj ! i Martin Fir, je PRODAJALEC lo ivma, žganja in smodk. a> 1103 North Scott St. o. Telefon 2272. JOLIET, ILL. E Bnliy street Excfiange Saloon ii na voglu liuby in Bluff Št. i- _ n »Joliet - Illinois; 10 imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch". I! LOUIS MAUSER & CO. "Ilojaki, dobro doMi!" L. ""————___ ; W, Meyer & Sons, — Trgovci — importovanih vin in likverjev na debelo, a _ i- 75 & 77 Chicago Ave., 11 CHICAGO, ILL. « Telef. 325. a ——————_____ John Gerzin, Corner 2, Bldg. East Chesnut St., • VIRGINIA, MINN. i Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno j GOSTILNO - v obilen obisk. Točim vsakovrstne ( dobre in fine pijače, sveže pivo, - razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno ' grenko vino je vedno na razpolago. MIHAEL KRAL —: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno Anheuser-Busch ■ pivo, vsakovrstna vina in žganje. J Prodaja tudi smodke. < 1210 N. Scott St., JOLIET, ILL. j American Ice Co. | prodajajo najceneje S IPlR-ElMIOCjr, drva, oglje, led itd. I Office: na voglu Chicago in Columbia Streets. J Office Telephone No. 67. > Residenoe Telephone No. 139. ) Mehki premog 3 00 \ ..... 3^25 "ta-" ■ 3-50 Irai premog 6'75 < Preskrbujem S vsakovrstne Ruber stemplje po 5 zelo nizkih cenah. Za dobro in toč- < no izvršitev jančim. Kdor bi ne bil J zadovoljen z naročilom mu vrnem < denar. Pišite po cenik na < Jernej Prebl, Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. J WYOMING. \ C. B. HAYWARD GO. ; Prodajalci papirja in tiskarji. < V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne plo- < ščice, peresa, tinto, svinčnike, < zapisnike, knjige v rabi \ pri knjigovodstvu, < škatlje za pisma in raznovrstne druge j potrebščino. ( Ua voglu Cass & Scott St., Joliet, 111. * STEFAN KtIKAF — trgovec — • l GROCERIJSKIM BLAGOM, .. PREMOGOM IN « ^ SALOON, 920 No. Chicago St., Joliet M< U Telefona številka 348. JUllCl, ^ Vprašaj svojega mesarja za ki«' ^ base, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & GO. Zapomni si to, -ia jih mi izdelj"' jemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrst»e gnjati in slanino. Najboljši okus 0 naše blago vam zajamčimo. a KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, lib : William Mil dekorator in barvar. ° VSE DELO G ARAN TO V ANO NAJFINEJŠE. e - So. Water St., Joliet, 1$* * e j • Naročila se lahko tudi pošiljajo P5 pošti na P. O. Box 1673. Točna izvršitev je vsakemu zajamčena. > _^ l | K. S* K. J. I Mi izdeljujemo znake za > K. S. K.JedllOtO) > kakor tudi za vsa druga kato-l liška društva. Pišite po cen«- < Dalje izvršujemo BANDERA ZASTAVE OBLAČILA | kelihe, svečnike i. t. d., i. t. ^ | Pišite po cenik. The W. J. Feeley Go<} 6 Monroe Str., --- ? To bo zanimalo mnoge j O Kako so moro vsakdo ozdraviti } X po veilolnom bolehanju vslod, 1 X živčne oslabelosti, varikocele itd- } 0 ter dobiti nazaj svojim organom 0 X moč in kro[x)st? Pošlji ime na na- J 1 slov: Mr. Aug. J. Adams, Box 324 J 0 Chicago, 111. in on' ti bo posla' C X prost rocept s popolnim navedi- i X lom, tako da so lahko vsakdo sam } 0 doma ozdravi. Vež t p tisoč oseb jo rabilo urE/^sa } X žo to zdravilo in o- Tjj^jPWr? J 0 zdravelo in lo pu- L J 5 motno je misliti, da .iT^'A i ■ * naj vsakdo vporabi bJMm&VJ^ 1 ? korist toga loka. Ti »f^vpr*^ \ n izvlečki i/, prejetih ™ /P*' i ♦ pisem kažejo kaj mislijo ljudje o 9 njem: "Vaš recept jo najbolj"1 O kar sem jih šo kedaj pokusil.''^ ♦ "Vaša ponudba je res pravo bozJ0 9 darilo poslano trpočemu čloY0' ♦ štvu"—"Hooept sem projel. N1* j O sem imel nobenih ovir, da bi ga n U' T izpolnil, ltavno kar sem jaz pot*6' X boval." Vse dopisovanje jo p0P°'j j ♦ noma zaupljivo in poslano V° J navadnim zavitkom. l 2 AUG. J. ADAM8, 9 Box 324, Chicago, Illinois' j r$ft> r$r> rta t^^tfatfarfar^/ «l> jjs. jjt. Jp. Jjv Jp* Jf* Jjv vj"« -V" K) Nikdo ne pozna več želodeoniii boleznij, ki je začel rabiti novo in jedino vspeSno GRENKO VINO, katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik Dr. "L/L. F. Bozinch. Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in Črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo iti želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. liabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila. Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: D i*. M. F. BOZINCH, 519 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. Glavno agencijo za Joliet kakor mdi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. NEMANICH, 913-915 N. Scott St., -- JOLIET, ILL. Priporoča se rojalcum v obilno narofbo v mestu in oddaljenih krajih. •A* mfo .\t> mfip mfo ...Novo... slovensko "brivnico popolnoma novo in lepo opravljeno je odprl v Nemanich-evi hiši na 913 Scott cesti v Jolietu FILIP HIBLER, ter se priporoča rojakom v obilen obisk. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVIH IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK IDIR.. csr. i-vjLisr FOHEK: Sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo., biviii predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti} se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovitl itt proslavljeni zdravnik, se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno pravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je ,'■id v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik av«h največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: I)R. G. IVANA P01IEKA. ? trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, rjvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne O 'n'> ironično onemoglost, tajno bolezni, vsakovrstne rauo, izraščanje i. t. d.— 'Vnka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po-Sagati, naj obišče ali se pismono v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. ANA POHEKA. On jo na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, Posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk in otrok. -:VSI ONI:- ^ateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je Jara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slu-aJu, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnefti. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:- Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik Prvega razreda in gentleman neuvelo povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar Pada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za "ajboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. zri P°hek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega •kravja, nego jo bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti, '•ato se vam lepo zahvaljujem. C. G. FOSTER, sodnik v Topeka, Kas. ,, .Spnčtovanl ii. dr. Poheh:—Zahvaljujem se vam za svoje popoluo ozdravljenje. VhSh zdravila so MW'ljSa in vsacemu trpečemu Jih priporočam. JOS. LIPOVAC, Rulville, Miss, j, . Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, (la sein VBa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil, lil 8,u Vttm zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in frevih in sem mislil, da ni več pomoči "Jobolezen. VaS udani JOS. ZGANlfl, Hastings. Ha. ».,. Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sera 1*1 celih 20 let. JAKOB KELLER. Helena, liont. t'faRi R. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim VaSe vspeSno zdravljenje. STEVE SIARAK, Cameron, Texas. n» Pruf-'' ztlra nik:—S tem vam naznanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni " °oe oči čisto uič videl dolgo časa. »Inogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. „ , lfEN HENDERSON, Kansas City, opostovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdrav ljenje z težke bolezni. T H O.M. J lilt KOVIC. Iron Mountain, Mich —NASVETE DAJE ZASTONJ.— Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DR. Gr. IVAN POHEK, p08t Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, M0., U. S. A Kratkodasnice. I Ha prodaj 10 lot črtice i z ž i v 1 j e n j acesar j a Franca Jožefal. 1. Pred nekaterimi leti je prišel cesar Franc Jožef I. nenadoma v Dunajsko Novo Mesto nadzirat ondot-rio vojaško šolo. Prišel je v razred, kjer je stotnik - učitelj ravno razlagal zgodovino. Cesar prijazno pozdravi učitelja in pravi: "Prosim, ne dajte se motiti, gospod stotnik, nego nadaljujte pouk!" Ko to izreče, položi generalski klobuk na prvo klop pred nekega učenca, nasloni se ob klop ter pazno posluša. Mladega učenca pa začne mikati cesarjev klobuk. Ko misli, da ga nihče ne opazuje, izdei'e jcdno zeleno peresce iz klobuka, vtakne ga v svojo knjigo in — imel je spomin na cesarja. A njegovi tovariši so to opazili ter ga po znamenjih prosili, da pribavi tudi njim tak spominek. Mladenič se da preprositi, puli peresce za perescein ter jih razdeljuje med tovariše. Zdajci pa mu izpod-leti cesarjev klobuk ter pade cesarju na roko. Cesar se ozre ter vidi predrznega mladeniča, kako stoji pred njim bled in trepetaje od strahu. "Kaj si hotel s peresci, ljubi moj?" vpraša ga cesar prijazno. "Spomin na Vaše Veličanstvo bi bili radi imeli!" zajeca mladenič. "Tako!" pravi cesar, "spomin na mene bi radi imeli, no bodi vam! Tu imate še ostalo perje!" To rekši izdere cesar svojeročno vse ostalo perje iz generalskega klobuka ter podari peresa presrečnim učencem. Nato se obrne k stotniku, rekoč: "Gospod stotnik, prosim, bodite tako prijazni ter posodite mi za nekaj časa svojo kapico!" Kadar stanuje Franc Jožef I. v svojem poletnem gradu Schoen-brunnu blizu Dunaja, vstaja navadno med peto in šesto uro zjutraj. Nato popije skledico kave, zapali si vržinko ter gre pri stranskih vratih (kjer stoji vedno častna straža1) v miren kotiček graščinskega vrta. Tam čita nemoten časnike in druge vladarske stvari. Nekoč je ostal čez navadni čas na vrtu, in straža pred vrati seje v tem času premenila. Ko potem cesar pride in misli skozi ona vrata oditi v svoj grad, ne pusti ga stražnik, ki ne pozna cesarja, oblečenega, kakor je navaden častnik.? "Strogo mi je ukazano, da smem skofci ta vrata pustiti jedino cesarja." — "Saj sem jaz cesar!" pravi Franc Jožef I. Stražnik zmaje z glavo ter odgovori: "To bi lahko rekel vsakdo! Cesar je drugače oblečen nego vi, sploh se jaz držim ukaza ter ne pustim nikogar skozi ta vrata kakor le presvetlega cesarja samega !" To rekši sname puško z rame ter jo napne proti gospodu. Kako si je cesar pomagal iz te zadrege? Prav čudno. Odhitel je takoj na vojaško stražarnico, poklical zapovedujočega častnika in dva vojaka, in ti so morali iti s cesarjem do vrat ter izpričati, da je res 011 cesar. Stražnika odvedo nato v veliko stražarnico ter ga na cesarjev ukaz pohvalijo za njegovo vestno ve-denje.Cesar sam mu pošlje polno pest čisto novih srebrnih goldinarjev, češ, da bo drugič spoznal cesarja tudi brez prič. Pozabljivosti slabi nasledki. Ko izgubi Korošec v bitki pri Kustociobe nogi, reče mirno: "Prav se mi godi! Kolikokrat sem ljubemu Bogu priporočal dušo in telo, a teh prebitih nog sem vselej pozabil!" na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer toCim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žgunju in tržim uajbolJSe sraodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. JSgT* Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo. Naš novi . . \ \ stenski \ \ papir \ \ je sedaj najcenejši. \ \ Stati & (Mer \ \ 405 N. Chicago St. \ \ «4 Joliet, 111. \ DE. H, G. nemški zdravnik. Offiie: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvežer. Številka telefona: 1372. Napačno razumel. Korporal Majer ni znal dobro slovenski. Nekdaj poučuje novince, kako se morajo vesti na straži ter reče: "Če kdo pride, če kdo pride zakličite trikrat: ,Wer da?' Če ne dobite odgovora, dajte ogenj!" Čez nekaj dnij se hoče sam pre-prepričati, kako so ga novinci razumeli. Gre torej proti straži. Ko se ji približa, zakliče stužnik: "Tri-kratverda!" — Korporal molči. Tako j užge stražnik nekaj užigalic ter jih ponudi korporalu. 1ST a/po olj šei kalifornijska vina —: pošiljam :— na vse kraje Združenih držav. Cene vinu s posodo vred so primemo nizke: Črna vina galona.. ..$0.45 do 0.00 Bela " " ---- 0.55 " 0.65 Fina tropovica .... 2.50 " 3.00 Muškatelec .... 1.25 " 1.50 Eif- Manj, kakor 10 palon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na Nick Radovich, 102 Vermoat Street, San Francisco, Cal. JOHN GUDIITA, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tel. Enst 1480 W. Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prudajalnlco založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. :i______»»1» 't 1111-\ s t . 1 v '" IM ........................* miiniuii nujig, povestij in se mnogo drugih k tej trgovini spadajočih rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri meni se lahko vsakdo narod na "Amer Slovenca". D, BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Yan Buren ulic JOLIET - - ILL. John L. Spreitzer 801 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str., — zadaj za nemško katoliško cerkvijo. — JOLIET,---ILLINOIS. Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo - - lepo urejeno gostilno, - - preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v naj obilnejši poset. AKO IMATE KAKO SLEDEČIH SLABOSTI, Vprašajte za svet profesorja Collins. Bljuvate ? Se sušite ? Kažljate? Ne slišite? Vas žile bolč ? Se čutite trudnega ? Imate lijavico ? Se čutite mlohav ? Imate slabo rluhteče dihanje ? Pljuvate rumeno ? Vas glava boli ? Ste vrtoglavi ? Se vam ne rači? Se vam tresejo roke ? Se lahko jezite ? Vam srce teško bije ? Vas koža srbi ? Vas boli bok ? Imate nečist jezik ? Vas bol6 kosti ? Vas bole rame ? Vas boli maternica ? Ne vidite dobio ? Vas boli čelo ? Smrdi vaš pot ? Ste vedno sanjavi ? Vam lasje izpadajo? Se radi prestrašite ? ušesa bole ? Se čutite vročega ? Vas boli kadar puščate vodo? Vam kruli v črevah ? Se večkrat prehladite ? Vas križ boli ? Vam gre kri v glavo ? Imate rane po telesu ? Vam udje otekajo ? Vas bolč ušesa, ko se vseknete ? Kolikor preje se pustite zdraviti, toi.iko preje kodete vi m vaša rodbina uživali mir in blagostanje. PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, ZDRAVEČ MOŠKE IN ŽENSKE, NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM. BERITE IMENOVANA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJE JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TAKO ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKEM VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESORJA COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO. New Haven, Conn., 20. j u. 1900. Blagorodni gosp. Več let sem bila ( bolna, dokler mi je / konečno življenje <) postalo neznosljivo. Poskusila sem se zdraviti z mnogimi zdravili, in zdravilo me je več zdravnikov, toda vse je bilo zaman. Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov in po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi. marija zuv.m.ska. Pittsburg, Pa., 15.(11. 1900. Doktor ! Trpel sem vsled neprebavljenja in želodčinih bolezni, premenjal sem več zdravnikov in zdravil, toda vse je bilo zaman. Postajal sem vsaki dan sla-beji in vedno bolj suh, delati nisem mogel in nisem vedel kaj da počnem. Vi ste me rešili in ne morem drugače, da se Vam javno zahvalim. Ignacij 1'orestek. Philadelphia, Pa., 23./11. 2900. Velečastni gosp. Pred večimi leti sem obolela za jed no slabost, toda mlada in krepka se morda nisem pravilno zdravila. Bolezen se mi jc pono-'^vila in sicer tako. da nisem bila več za nikako delo. Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste me rešili in do groba Vam bodem hvaležna. Luisa U.va Cierkowitz Cleveland, Ohio, 22.ju. 1900. Dragi doktor. Časopisi, kteri Vas tako hvalijo imajo popolnoma prav, ker to povsem zaslužite. Jaz sem trpel 5 let vsled neke kronične bolezni, ktera je moje življenje skoraj vničila, nikako zdravilo mi ni pomagalo, dokler se na Vas nisem obrnil. Tekom jeduega samega meseca ste me popolnoma ozdravili. Srčna Vam hvala. Josip Kovalsky. Milwaukee, Wis. 10. I 12. 1900, Jaz podpisana sem bila več let bolna za kronično boleznijo kosti. Kar sem imela d-narja, potrošila sem ga za zdravila in zdravnike, kar pa mi ni prav ni£ koristilo, dokler se nisem obrnila do pr«f. Collins in takoj ozdravela. Eli." a n ::ta V erv etovski. Jt Homestead. Pa., 23.lir. u,66.~ Tri delu v topilnici dohitela me je nesreča in vsakdo . je mislil, da mi mo- l * jŠi rajo noge odrezati, ako hočem ostati pri življenju. Pro-f sor Collins me je pa brez vsake operacije, temveč edino le z svojimi zdravili popolnoma ozdravil in hvala Bogu, se.Lij d lam kakor poprej. Andrew Kovač ORDINIRA: Vsaki dan od m, do 1. ure m od 2. do 5. ure; Vsaki večer od 7. do 8 on nedeljah od 10. do x. NASLOVi PROF. COLLINS, Hew York (čenčal Institute 140 West 34th Street, Hew York. Ako ne morete osobno priti ali ako živite izven New Yorka, opišite Vašs bolezen kolikor mogoče natančno, fij karbodete takoj dobili odgovor. Zdravila se pošljejo z cxptesom v kterokoli mesto Zjed. držav, Meksike in Kanade. "Ce je od Barretta— je gotovo dober kup." Jedina peč na gazolin. Mi imamo letos zopet glavno zalogo ognjišč na gazolin. Avtomatičen, modrikast piamenček. Ognjišča so zelo jednostavna in vsak otrok jih lahko prižge. — Gore s zelo vročim plamenom in nimajo nikakoršnih kapic niti stenja (dohta). — Pokvariti jih ni možno, so trpežna in mnogo prihranijo pri kurjavi. Hazne velikosti otl $8.50 ti o #14.OO. Barrett Hardware Co. 218-220 N. Chicago cesta. JOLIET, ILL. F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trte in žg-ania Sonoma Co, California. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. PJiinnrrn Tlln TELEFON: 110 CANAL. UllMP, lllu, Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekošena specijaliteta! 47 & 49 Filth Avenue, CHICAGO, ILL. A. GOLOBITSH, 799-801.803-805 N. Chicago St. - JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 324 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) J\r^rprA nTTMVknUA",U: 2ast0pa turti prekmurskofno fvojln-.' m unkom^ A' katMa daJe hitr0 vožnj° ^ dobro portrežbo in L ^^ kadar želite JPO^eno, zanesljivo A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, ._'astnik-_ manager. ^WVKAMvCJ*^ HAMJT TOBACCO SPIT AJl^ I and SMOKE II^^^TTT. Yo", ca" be cured of auy fomfoflob^oTsial ll,IP ''ill e«silr be made well, itroug, maXnefic°fulo? to«^*"*" l lll"1 Dn,Bi,u. «W life and vigor by taking NO-TO-BAC Genuine stamped C. C. C. Never sold In bulk. SFjEEff i^'Tel 800*0*0 & Beware of the dealer who tries to sell fu.red- All druggists, cure guaranteed' "something just as good." . REMEDY CO.? fee o^STv^81^0 Fred Sehrins--- ^^cw^ Company pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah. Naročilom za naše . . 1 ^ * ulezano pivo joliet, ills. tel. 26. ' 7A^THM I Ri!lpih^a.rilJ1 Nalvečj° K"P«a Ponudba sedanjega a LAOlUllJ OKledati nič «e velja! Prodajamo najboljše «1 dvojnim pokrovom, "CVigtoertloiu h™ ,Postnega amt-rikanskega 14karatnega double 0 podobna Jisto jlati v VMdliosU ®40 — rS r"?? ' ilvajattUtnimpismenim jamstvom, ]jw! lllflo dunajsko l 30 kupIJ0 v P«iiodiijil, «1 dneh, dodamo «*■§ 1 Spie za cigare, 1 usnjato moSn ileoza £w , • v *!•«»• 1 pristni Spic za (*§■ 1 zlato brolo, 1par , / „no ™s kapniki / ' 1 "ikelH?t0 za lepljenke, 1 verUic« »M, po S. o. D. za ,4.98 Kzprt'nestro«V.' '"'"IT <"""'" L> Uaril. H® Sines pregledati iu vrniti na nSttroSir« z" / ' on delivery - plačaš ko prejme* blago.),® z naročilom vred In takim dodamo Je™ > 'T "" KJ"r,ni eksPre»»e Staolje, je posl«11*! : pošti. Kdor kupi al pwi" JeM r dnhffJ11'! Ž"F"\ bIa>™ P* poSljemo registri*« ^ 33 Metropolitan mok, CHICAOO, ILL. "" ATLAS JEWELRY COM^j 1 ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Compaii CH B^istilleris, Importers. | 203-205 East Madison St.cM ___ CHICAOT Win. Conlon. ♦CK3KXHCH04 Prodajalec likrorjev na debelo in jedini lastnik H let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, lllii#| A. BAUER & CO., CHICAGO, ILM Sole owners of the celebrated ! DAM-I-ANA Benedictine Invigorate^' also headquarters for i Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye. Pri naroČilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo tf1"' THE Prodajalna odprta do polu 9. zvečer. eagl£ Telefona štev. 142^ WT VELIKA RAZPRODAJA OBLEK SE NADALJUJE. ^ Baš sedaj je poteklo dva tedna, odkar smo pričeli razprodajati našo obilno zalogo" obleke in isto smo podaljšali še za w slednja dva tedna. Na stotine moških, kot tudi mater s svojimi dečki je v tem času z vidnim zadovoljstvom poneslo kupljeno blarf na svoj dom. Zato želimo podati danes Nekaj besed našim prijateljem in kupcem:— Ne dajte se zapeljati od nam nasprotnih ljudij, ki se hočejo glede blaga in cen meriti z nami, ali v resnici so daleč od za<^/ Pridite k nam in uvideli bodete, da smo ceneji od vseh drugih. Blago vas bode zadovoljilo, če pa ne, povrnemo denar. Moške delavne in praznične obleke. Moška dobra delavska obleka poprej $8.00 in $5.00 Bedaj $4.50, 3.50. Moška volnena svetla ali temna obleka poprej po $10.00 in $12.00, ? sedaj pa po $6.00 in $7.00. Moška fina obleka poprej po $12.00 in $15.00, sedaj po $7.00 in $9.50. čim manj teh prodamo, tem manj zgubimo denarja. 50 moških, posebno finih sukenj, ostalih od oblek po $10.00, $15.00 in $18.00, prodajamo sedaj po $3.98. Ravno dobljene najlepše praznične obleke za Veliko noč dobite sedaj po najnižjih cenah. Imamo 20 dUCatOV moških srajc, prodajane poprej po 50ct, 75ot in $1.00, sedaj po 20ct in 25ct. Kravate poprej po 25ct, sedaj samo let, samo po eno vsakemu kupcu. Velika zaloga novih klobukov po 10c, 25c, 50c, 75c, $1.00 in višje. Moške dobre delavske hlače sedaj po 48ct; moške kape po 25ct in 35ct, ^ sedaj po lOct; deške kapice poprej po 25ct, sedaj po 10 centov. Deške kratke hlače po 18 centov. Nova zaloga ravnokar došlih deških oblek. Matere, sedaj samo $1.00 za deške obleke. Vemo, da želite imeti svoje otroke lepo in čedno oblečene. Vemo tudi, da bi rade zvedele, kje je mogoče kupiti najboljše obleke najceneje. Tudi vemo, da ako pridete k nam, bodete gotovo kaj izbrali, ker smo ceneji od drugih. Pripeljite k nam vaše dečke, da jih oblečemo z oblekami po $1.00, in ako mislite, da niso vredne dvojne cene, Vam jih podarimo. Imamo tudi obleke po......................$1.25, 1.50, 2.00 in $2.50. Cele obleke za dečke stare 9, 10 ali 11 let za samo................ gg' Obleke za dečkejs kratkimi hlačami, narejene po najnovejšem kroju, samo $2.48. Imamo pa tudi lepo zbirko deških in otroških oblek po višjih cenah. IMIoškii oevlji. Moški dobri in trpežni delavski čevlji poprej po $1.50, $2.00, $2.50 in $3.00, sedaj po____75 1« 98 CC** • Imamo tudi veliko zalogo iiajraziiovrstnejšega pohištv® drugili liišuili potrebščin po primerno nixliili cenah. MATH. SIMONICH, gen. matiaie<