Leto 1927.
Izdaja; Župni urad v Tržiču.
Za september.
CERKVENI GLASNIK
: izhaja zadnji teden v mesecu : A. 'X'R Z I S K O ^ f I P IVf 1 .1 O E Posamezna številka stane 2 Din.i
z romanja.
v dneh 12. do 18. avgusta smo poromali Slovenci in Hrvatje na Velehirad. V tem mestu sta stolovala naša slovanska apostola sv. Oiril in Metod, tu je bila stolnica sv. Metoda, ki je bil tu tudi I. 885. pokopan. V Velehradu je bilo središče nekdanjo velike moravske države, glavno majsto kneza Rasti-slava, ki je poklical sv. brata na' Moravs'ko oznanjevat sv. evangelij.
Na Velehradu so pač najlepši spomini za Slovane, posebno za katoliške Slovane. Tu je tekla zibelka katoliške \ ere za Slovane, pa tudi zibelka njih kulture. Od tu sta sv. apostola širila evangelij, tu sta ustanovila tudi svojo šolo, kjer sta slovanske mladeniče pripravljala na duhovniški poklic, tu sta podala Slovanom prve knjige, pisane v slovanskem jeziku.
Velehrad poimenja za Slovane cel program. Delo sv. bratov je Slovanom najlepši vzgled, kako morajo delati za svoj irod. Na Velehradu sta sv. Ciril in Metod delala na tem. da pridobita vso slovansko družino za Kristusovo cerkev, tu sta molila po vzgledu našega Gospoda, da bi bili vsi Slovani v fiiein hlevu iii da bi vsi poslušali enega pas'ti'rja, da bi bili vsi udije edine, prave, apostolske, katoliške cerkve. V dobi, ko so njuju prijatelji s Focijem v Carigradu zavrgli edinost sv. cerkve, sta ona učila Slovane cerkvene edinosti v rimsko katoliški cerkvi. Pred vsem svetom sta priznala za svojega poglavarja, za poglavarja vse cerkve, rimskega papeža, kot Petrovega naslednika.
'l'ako sv. Ciril in Metod kažeta vsem Slovanom pot v Rim, k središču Kristusove corkve, k katoliški edinosti.
Po vzgledu sv. bratov moramo delati vsi Slovani, predvsem pa vsi katoliški Slovani, da bomo visi edini ne samo po krvi, ampak tudi po - veri. da bomo vsi verovali in priznali edino, sveto. ai)ostolsko, katoliško cerkev, enega vrhovnega pastirja rimskega papeža, kot naslednika apostola Petra in kot namestnika našega (iospoda .lezusa Kristusa.
i'o zgledu sv. Cirila in Metoda naj se zbero Slovani v pravi Kristusovi cerkvi, pa bodo našli tudi po tem potu pravo kidturo. V katoliški edinosti sta dala sv. brata Slovanom prve i>očetke kulture, v katoliški edinosti morajo delati Slovani tudi za svojo kulturo, če hočejo napredovati \' pravi kulturi duha in srca. Zgodovina jasno kaže, da kultura, prava kultura duha in srca, ki prinaša srečo narodom, tam ne uspeva, kjer ni |)rave resnice, kjer ni prave cerkve, kjer ni pristnega krščanstva.
Sv. Ciril (n Metod sta nam učitelja takozvame cirilo-metodijske ideje, to je tistega nazora, ki uči, da moramo Slo-vaui — verni Slovani — delati na to, da bo ves naš rod eno po veri in cerkvi in da bo tudi rastel v pravi srčni in duševni kulturi.
In da poživimo v sebi to idejo, da se za njo navdušimo, smo letos poromali katoliški .Ingoslovaui na Velehrad, kjer so |)ar tednov prej razpravljali katoliški pa tudi pravoslavni učenjaki o cirilometodijski i doji.
Kako sijajno so nas jugoslovanske brate sprejeli Slo-vaki. Moravci in Cehi, ste morda brali v časopisju. Kdor se Jt-' udeležil tega romanja, ga pač ne bo nikoli pozabil. Skoro "a vseli večjih kolodvorih čelioslovaške države so nas pozdravljali: zastopniki javnih oblasti, katoliške organizacije.
mlado in staro, posebno mhogo ljudstva v narodnih nošah in pa — kar je neka češka specijaliteta — polno raznih in prvovrstnih godb na pihala. V našem listu naj opozorim le na nekoliko misli, ki so se nam nehote porajale ob priliki tega romanja.
Pred vsem smo opazili, da naši čehoslovaški bratje mnogo bolj časte sv. Cirila in Metoda, kakor pa mi Slovenci. Po krasnih cerkvah smo občudovali mnogo altarjev. slik in umetniških kipov sv. Cirila in Metoda. Na Velehrad Ceho-sh.'vaki zelo radi romajo častit sv. apostola; isti čas. ko smo. bili tam .lugoslovani, je priromalo na Velehrad več tisoč romarjev od blizu in daleč. Bili so Slovaki od Karpatov. Moravci, Cehi. celo iz nekdanje pruske Šlezije je priromalo večje števila naroda, .lugoslovani smo posebno občudovali krasne narodne noše iz raznih krajev Cehoslovaške države. Raznovrstnost in lepota narodnih noš nas je naravnost očarala, .lugoslovanske narodne noše po svoji lepoti daleč zastajajo za čehoslovaškimi. Na Velehradu sta bili dve veliki godbi, vsaka po kakih 60 mož. a vsi godci — sami mladi fautje in možje — so bili v narodnih nošah. Predstavljajte si mladega, korenjaškega fanta tam izipod Karpatov: rdeče ozke hlače nosi. spredaj so vse obšite in vezane s trakovi, na nogah lepe škorne, »nabiksane in nagloncane«, kakor ogledalo, lepo na-gobana srajca s širokimi rokavi pri ramah se naravnost blesti. pokriva jo črnorjavkast telovjiik. ki je zopet bogato okrašen. na glavi mal klobuček poln »pušelcov» - - pa vam »ploza« še vse drugače kakor tržiški Iidrnist pri ognjegascih. To vam je res veselje gledati jih, pa tudi poslušati. Še lepše in .še bolj pisane pa so seveda mlade Mevine hčere —! Bil je krasen pogled na to množico raznovrstnih narodnih noš pri procesiji, ko je velikanska godba svirala veličastno himno na čast sv. Cirilu in Metodu in so za njo pele vse te množice.
Ceščenje sv. Cirila in Metoda moramo tudi med Slovenci bolj gojiti. To posebno žele sedanji sv. oče papež Pij XI., ki tako pogosto vspodbujajo katoliške Slovane, naj časte svoja apostola in naj ju posebno prosijo za to, da bi izprosila pri Bogu edinost vseh slovanskih rodov v edino pravi cerkvi. Podpirati moramo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki ima namen gojiti cirilomctodijsko idejo, pripravljati tla za cerkveno edinost. K temu Apostolstvu moramo pristopati v kolikor mogoče velikem številu, naročati pa moramo tudi njegovo glas'ilo, časopis »Kraljestvo božje«.
Kar je pri Cehih posebno priznanja vredno, je neka ši-rokogrudnost, ki se zna dvigniti nad omejeno in ozkosrčno strankarstvo, česar pri Slovencih tako pogosto pogrešamo.
Pri nas se največja strankarska omejenost rada ponaša IS takozvano »naprednostjo«, ki pa je dejansko neredko največje nazadnjaštvo. Ko smo se Slovenci odpravljali na pot, je neki »napredni« slovenski list našo pot v Prago skušal malo osmešiti % reminiscencanii na zgodovinske dogodke iz češke zgodovine. Neredko se med nami smatra za »napredno«, če se smešijo katoli.ške prireditve, če se agitira proti izobešanju zastav ob priliki katoliških manifestacij, da bi pa kak napreden župan pozdravljal celo katoliške prireditve, ali celo sprejemal škofe ali romarje, to bi bilo pa v njihovih očeh že got(fvo največiji greh proti »napredni ideji —«!
Kako drugače postopajo Cehoslovaki! Naše romanje je bilo v smislu naših »naprednjakov« čisto »klerikalno«, saj.so nas vodili 4 škofje, med .115 udeleženci je bilo okrog 80 du-
str. 2.
„CERKVENI GLASNIK"
Stev. 36.
hovnikov, na železniškem stroju je po vsej poti skozi Čelio-slova&ko plapolala poleg sloven'sike, papeževa zastava, a vendar so nais poleg mase naroda pozd'ravljale tudi čehoslovaške oblasti. Na kolodvorih so vihrale slovenske in hrvaška zastave v pozdrav jugoslovanskim katoliškim romarjem, v Olo-:mucu nas je prišel celo na kolodvor pozdravit Olomuški župan in dva višja častnika v imenu čehoslovaške vojske, v Pragi so na magistratu plapolale naše zastave v pozdrav, praški župan dr Ваха je vse romarje sprejel in pozdravil na praškem magistratu in vse celo prav imenitno pogostil. Mislim, da je odveč povdarjati, da dr. Ваха — praški župan — ni kak »klerikalec«.
Kako drugače je pri nas! Žalibog se neredko med Slovenci največja »naprednost« odlikuje z največjo oskosTČnost-jo in omejenostjo, da me rečem s surovostjo. Z bridkostjo smo se na praškem magistratu spominjali žalostnega in za vse Slovence sramotnega dogoka, ko so pred par leti slovenski naprcdnjaki sirovo napadH na Bledu katoliške Čehoslo-vake, ki so prišH med nas —. Blato, kamenje in palice — to je bil pozdrav »naprednosti« katoliškim bratom Slovanom! Čehoslovaški naprednja^ki so pa izrazite predstavnike katoliške misli sprejemali tako slovesno in kavalirsko —!
Cehoslovaki imajo po svojih mestih krasne, zgodo\'in-sko umetniške cerkve, ki se dajo primerjati z najlepšimi cerkvami na svetu. Veličastna je cerkev na Velehradu, mogočna kakor cerkev sv. Pavla v Rimu; stare in umetniško zanimive so cerkve v Pragi: Tinjska cerkev, stolnica na Hradčanih, na Višegradu in druge. Povsod smo opaziili. da kaže čeho-slovaška vlada velik smisel; za cerkveno umetnost, ko pod^ pira z znatnimi prispevki cerkev, da vzdržuje te umetnine. Na Hradčanih v Pragi se vse cerkve in vse umetnine popravljajo in prenavljajo na državne stroške. Pa je češka vlada po večini svobodomiselna. V državi se bije oster boj med katoliškim in svobomiselnim svetovnim nazorom, med sveto stolico v Rimu in čehoslovaško vlado vlada zelo naptto razmerje, a vendar čehoslovaška vlada podpira cerkveno umetnost, popravlja in obnavlja katoliške cer^kve. To je pač znak širokogrudnosti, ki se zna dvigniti v interesu naroda nad malenkostne predsodke.
Naj omenjam še to posebnost, ki' je zelo značilna: Kadar smo imeli priliko opazovati javno službo božjo, smo videli, da ijc pela vsa cerkev, ženske in možki, izobraženstvo in pri-prosto ljudstvo, staro in mlado. Nekaj Tnogočnega je tako petje, če poje naenkrat množica par tisoč grl zahvalno pesem ali himno na čast sv. Cirilu in Metodu, kakor smo slišali iK'ti v cefkvi na Velehradu. Pri nas se ljudje nekako ženirajo peti v cerkvi. Tu bo pač treba, da se uvode navada vsaj pri gotovih prilikah, kakor pri petih litanijah, pri navadnih nedeljskih iinašah, da bo pela vsa cerkev.
Seveda smo zopet opazovali, da smo v nekaterih ozirih Slovonci tudi pred Cehi, a mi posnemamo in hvalimo le to, if kar je res dobrega!
Končno naj omenjani še to, da so i Cehi in naši govorniki 'ponovno izrazili iskreno željo, da bi kmalu prišel čas, ko bodo skupaj poromali na Velehrad tudi Srbi s Slovenci in Hrvati. Molimo in delavno, da bomo kmalu vsi Slovani eno po krvi in — veri; da bi hodili vsi po stopinjah sv. Cirila in Metoda.
Za dostojno žensko modo.
(jlasilo Viitikaiia »Osscrvatorc Romano« i)iše v številki z dne <?. jiinkja letos sledeče: »MnoKo bitk se sedaj bije v I ta liji: boj za liro, boj za žito, boj za knjigo itd. Ne naymamjAi med temi je boj za modo. V Veroni se je v teli dneh med katoliškim ženstvoin — začelo. Nad lOO.OOO izvodov prve številki časopisa katoliškega ženstva »Italijanska žena«, ki izhaja vsake 14 dni, se je raziposlalo po Italiji. Ta časopis dela propaKaiido, da bi se v vsej Italiji ustvarila orKanizacija žen v svrho uvedbe dostojne obleke med ženskim svetom, da bi »moda« odgovarjala katoliškim načelom nravnosti in
aostodnosti. Ta časopis vsebuje kratke članke, opomine in pa priporočila škofov za to delo. Poleg tega so v Veroni napravili razglednice z vzorci dostojne, krščanske mode, izdajajo se rudi plakati, ki naj v ljudstvu bude smisel za dostojnost v obleki. Katoliške dame nameravajo izdajati tudi katoliški modni hst, v katerem bi katohški umetniki nudili vzorce umetniške in dostojne obleke. To delo proti nemoralni modi je sv. oče papež imenoval novo križarsko vojsko. Nekateri so trdili, da bo to delo proti nenravni modi ostalo brezuspešno. Proti tem ugovorom piše kardinal Maffi, da ne smemo pustiti norosti in greha brez ugovora in brez proti-akcije, ker bi liili potem tudi mi sokrivi pohujšanja. Kardinal Maffi piše, da kaže vsakdanja skušnja, da z napredkom športa in telovadbe izginja vedno več — obleke, kar se oipravičujc le s praznimi izgovori. Dolžnost cerkve je. upreti se temu nemoralneiiju zlu. »Kaj pa vendar zahtevamo?« piše isti kardinal. »Par centimetrov blaga več na obleki. In tega nočejjo'? Če Kristusa manj cenijo kot m al kos bla y ц, potem 11 a j n a d a 1 j u jejo svoj šport, toda oni ne vedo, kdo je Kristus in niso njega v r e d ir i. D o-s 1 e d 11 o n a j p o t e m t u d i o IS t a 11 e j o i z \ e n c e r k \ e.«
Lani smo na cerkvena vrata izobesili škofijsko navodilo glede ženske obleke v cerkvi in pri prejemanju sv. obhajila. Žalostno je, da nimajo nekatere ženo ;n dekleta nikakega unievanja za svojo čast in za svetost cerkve in prihajajo še vedno nekatere v cerkev oblečene tako. kakor se ne spodobi za dostojno ženo. še manj pa za svetost kraja in Zakramenta. Ali hoče j o res nekatere izsiliti, d a j i m b o tn o morali pred v s o ž u p ii i j o odrekati Z a k r a m e n-te ?! Ali jim — kakor delajo v Italiji - pred vso javil o s t j o z a bran j e vali d o s t o 'p v c e r k e v. N a j v e n dar zmaga s ni i s e 1 za d os to j n o s t !
Ob pričetku Sole.
Naše šole bodo zopet odprle svoja vrata in sprejele v sVoje okrilje našo mladino. Ob tej priliki si dovoljujemo starše in gospodarje opozoriti na nekatere stvari.
Starši in gospodarji mladine se morajo zavedati, da so odgovorni za njimi izročeno mladino. Večina one mladine, ki zaide na napačna pota, se izgubi po krivdi staršev, mojstrov. gospodarjev, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do otrok.
Naj predvsem opozorimo starše in gospodarje iz sv. Ane in Doline, da mladino pošiljajo v šolo in tudi k nedeljski službi božji. Dobro poznamo težave kmetskega stanu, vendar pa je KOtovo. da je človek več kot vse premoženje. Nekateri otroci cele mesece ne pridejo v cerkev in se vedno izgovarjajo, da morajo ob nedeljah pasti ovce ali govedo. Mislimo, da se pri dobri volji da pašnje ob nedeljah dopoldan t;:ko urediti, da edOn pase do 8. ure in potem pa drugi in tako Krudo lahko eni k (). drugi pa k iO. sv. maši in se pri paši vrste. Ce pa že to ni nikakor mogoče, naj se družina vrsti, da bo vsako nedeljo pasel drugi in da ostali morejo k sv. inii.ši.
Vse starše opozarj:imo na dnevno zavetišče na Skali. Delavski otroci naj ob prostem času ne letajo po trKu brez nadzorstva, vse pošiljajte na »Skalo«, kjer morejo dobiti opoldan tudi gorko in tečno kosilo. Otroci predihiiških delavcev dobe kosilo brezplačno. druKi proti mali odškodnini. Tudi okoliški otroci, ki čez poldan ostanejo v Tržiču, naj čez poldan pridejo v zavodi da dobe tam hrano in da ostanejo pod nadzorstvom.
Služba božja za mladino se bo vršila kakor lani: za osnovno šolo ob 8. uri, vse nedelje razen pr\ o nedeljo v mesecu. ko ima osnovna šola sv. mašo ob III.: meščanska šola ima drugače sv. mašo ob K)., le prvo nedeljo v mesecu ob 8., ker ima takrat mesečno sv. obhajilo.
Starše prav 1е|К) prosimo, da otroke pravočasno pošiljajo k sv. maši. da ne bodo zamujali službe božje! Naj otro'k nihče ne jemlje v kloiii! Pred sv. mašo ali pred lit;uiijami ni mladini dovoljeno hoditi na pokopališče, ker se tam zagleda in zamudi. Prosimo, da mladino pošiljate tudi k poixildansk'
Stev. 36
.CERKVENI GLASNIK"
Str. 3.
službi božji in pa mesečno k sv. zakramentom. Vsak otrok naj ima niašno knjižico! Ce je starši ne morejo kupiti, jo dobe brezplačno v župni pisarni.
Starše in mo^jstre vaejncev iz obrtne šole prosimo, da pazijo, tla vajenci ne bodo- hodili na kor ali na stopnice, ki vodiiid) na kor, ker se tam nespodobno obnašajo, posebno prosimo, 'da jili svarite pred onim srdim postajanjem pred cerkvijo liied službo božjo. Lansko leto so v tem oziru mojstri hvalevredno nastopili, prosimo, da tudi letos &krbe v tem oziru za obrtniški naraščaj.
Oznanila za s otember.
]. Sv. Egidij, cb 9. sv. maša pri sv. Ani.
Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslcvcmi
<. 13. ned. po Biiikoštih, prva nedelja v mesecu, pred šesto >\. mašo skupno obhajilo moških. — Angelska nedelja, ob ID. sv. maša pri sv. .ložefu. Pop. ob 2. ura molitve in pete litanpresv. Srca Jezusovega.
s. Marijino rojstvo ali Mali Šmaren, nezapovcdan praznik. ob 6. in U). sv. maša z blagoslovom, pop. ob 2.30 pete litanijc M. B.
'II. 14. ned. po Binkoštili, služba božja po navadi.
12. Ime Marijino. Danes in vso osmino se morejo prejeti popolni odpustki, ki ise lahko naklonijo tudi dušam v vi-cah. Pogoji so: prejem sv. zakramentov, navzočnost pri sv. maši. molitev v paiježev namen.
21. Sv. Matevž, ap., kvaterna sreda, meso je dovoljeno uživati, ob 6. farna sv. maša, nasititi se sme le enkrat na dan.
23. Kvaterni petek, strogi post.
2-1. Kvaterna sobota, meso je dovoljeno uživati, le enkrat nasitili 'se dovoljeno.
25. 16. ned. po Binkoštih, kvaterna nedelja, pop. ob 2. križev pot in lilaiiijc.
27. Sv. Koznia in Damijan.
2V. Sv. Miliael nadansel, ob 0. farna sv. maša.
Deiiliška .Marijina družba, shod v nedeljo 11 .septembra, skupno obhajilo 25. septembra, ura molitve l<S. septembra od pol 2. do 2.
Dekliški Marijini družbi je prepustil gospod Luka Kurnik svcjo mizarsko delavnico ob mostu sv. .laneza Nep.. ki jo priredi Dekliška Marijina družba v driižbeno dvorano. Tam se bodo vršHi dekliški večeri, pevske vaje družbe, zasebni shodi in pa shodi dekliškega vrtca. Ob nedeljah bodo oddaljena I'ekleta tam lahko čakala na večernice. Tako ho ustreženo dolgoletni želji članic po lastnem prostoru, kjer bodo popolnoma same zase. (jospodu Luki Kurniku pa iskrcna hvala za prijaznost. V dvorano je družba že spravila svoj inventar. Lokal je prav prijeten.
f-antovska Marijina družba, shod II. -eptembrr.
Ženska Marijina družba, slu^d 18. septembra.
III. red, shod 4. septembra.
Mesečna šolska spoved za dečke osnovne šole v sol^oto 17. Sept., za deklice osnovne šole v soboto 2-1. sei)l. in iiriliod-njo nedeljo sku|)no sv. obhajilo. Meščanska šola ima spoved v s iboto ,1 .sept. in prihodnjo nedeljo .skupno sv. obhaijilo.
Šolska sv. maša začetkom šole bo za meščansko šolo v pondeljek 5. sept. ob H. uri zjutraj.
Razno.
Katoliški dan v Tržiču v nedeljo 7. avgusta se nam je •'rav sijajno obnesel. Takega obiska in poteka nism-o priča-l^ovali. Ker je kranjska dekanija zelo razsežna in so zveze onim tlelom dekanije, ki je okrog Cerkelj, nepripravne, je bil •^i'toliški dan namenjen pred v^sem le za tržiško okolico. Isti т'" se je podrobna manifestacija katoliške misli vršila tudi v ^"larthni pri Kranju, prihodnjo nedeljo pa v Preski, kamor je "iicl spodnji del dekanije nmogo bližje kot v Tržič. Kljub te-
mu pa je bila udeležba naravnost ogromna, saj je bil med sv.
mašo pred sv. Andrejem in med govori ves trg okrog cerkve doli dO' hotela Lončar pol udeležencev.
Vsa prireditev se je vršila po programu v svrho poglobitve cirilmetodijske ideje in poživitve katoliškega mišljenja in življenja. Vsak Tržičan je na svoja uševa lahko slišal in videl, da pri vsej prireditvi ni bilo besedice o kaki strankarski politiki. Kot kronist mora Cerkveni Glasnik ugotoviti, da je katoliški dan ogromna večina tržiških župljanov pravilno umevala in se ga tudi častno udeležila. Pribiti pa moramo,
da je gotov del zopet pokazal svoje malenkostno in protika-toliško mišljenje. Kr se v svojem delovanju ne morejo otresti strankarske omejenosti, ocenjujejo vsako, še tako strogo versko prireditev, le s strankarskega stališča in vidijo povsod le strankarsko politiko. Tako so nekateri agitirali ob priliki katoliškega dne med meščani, naj ne Izobesijo zastav. V Jutro so poslali lažnjiv dopis, kjer vso prireditev smešijo in pišejo,
da se je »klaverno obnesla«. Seveda s tem smešijo sami sebe.
ko de vsak videl na lastne oči, da tako velike manifestacije še ni zlepa videl Tržič.
Da je vsa prireditev izpadla tako častno, se moramo pred vsem zahvaliti vsem katoliškim organizacijam — cerkvenim in kulturnim. Zahvaljujemo se posestnikom, ki so okrasili svoje hiše z zastavami v tako častnem številu, za- % hvatjujemo se še posebej zastopstvu tržiške požarne brambe,
ki se je udeležilo sv. maše in tabora na trgu in vsem. ki so kakcr koli sodelovali pri lepi prireditvi.
Umrla je Marjeta Zavodnik roj, Klapšič, posestnica, vdova, v Žužemberku št. 3 dne 7. junija 1927. O njeni smrti smo bili obveščeni šele zadnji čas. Pokojnica je dne I. avgusta 1916 darovala župni cerkvi v Tržiču svojo hišo v Tržiču št. 58. Za pokojno dobrotnico bo v soboto *3. septembra peta sv. maša z libero.
Kapelica na Kofcah ije že pod streho. Že sedaj se vidi,
da bo prav lična. Kar se tiče pisave Kofce ali Kovce smo dobili od merodajne strani pojasnilo, da je vendar pravilno Kofce, ne pa Kovce.
Sacco in Vanzetti. V Ameriki'sta bila pred 7 leti obsojena na smrt dva anarhista imenom Sacco in Vanzetti, ker sta bila obdolžena roparskega umora. Usmrtitev se iz neznanih razlo.gov do sedaj ni izvršila in zadnje čase se je ameriška justica odločila, da izvrši usmrtitev teh obsojencev. Zgodilo se je že neredko, da so bili nedolžni obsojeni in celo v smrt,
možno je tudi v tem slučaju, da sta obsojena po nedolžnem:
prav je tudi, da se svet 'poteguje za oprostitev nedolžnih, ali takih, katerim krivda ni prav jasno dokazana. Sicer mislimo, da tudi ameriški sodniki ne obsojajo ljudi kar tako tja v en dan na smrt in da so morali za to obs'odbo imeti gotovo tehtne razloge, vendar pa. če ni hudodelstvo jasno dokazano, ob-sod'i)a ni pravična. Toda v to vprašanje se mi ne vtikamo,
ker ga tudi nepoučeni svet ne more rešiti. Opozarjamo pa ob tej priliki na neko drugo zanimivo stran te afere. Vse svobodomiselno in posebno socialistično in komunistično časo-pis'je se z vso vnemo poteguje za ti dve nesrečni žrtvi ameriške justice. Čudno! V Mehiki pa socialistično-kcinunistična vlada strelja kar cele mase nedolžnih ljudi, |)a naše svobodomiselno, socialistično in komunistično časopisje ne najde besedice obsodbe teh grozodejstev, nasprotno zdi se, da jih celo odobrava! Ali je to človekoljubje?! V protest proti obsodbi in izvršitvi obsodbe Sacca in Vanzettija se prirejajo velikanske demonstracije, organizirajo se mnogoštevilni bombni atentati, pri katerih je bilo usnirčeiiili več nedolžnih ljudi. S krvjo in pobijanjem se hoče izsiliti oprostitev dveh obsojencev! I isoče in tisoče nedolžnih so pomorili boljševiki na Ruskem, celo nedoraMe otroke: ali je kak socialist ali komunist protestiral proti tem zverhiskim morijam?! Razne proti verske in protikatoliške struje silno vpijejo o »človekoljubju« in »svobodi« ter obsojajo »terorizem«, če se kakemu njih pristašu skrivi le las na glavi, če pa sami izvršujejo najvcč'ja nasilja, če pobijajo mase nedolžnih, je pa to najbrž v njih očeh »človekoljubje« ali pa morda celo »zaslužno delo«!?
str. 4
„CERKVENI GLASNIK"
Štev. 36.
Sledeče mašne kiijige laliko oskrbi župni urad: Molitve-nik »Pri Jezusu« Din 9.—; mala izdaja tega inolitvenika — vezana — »Molitve za šolsko mladino-« Din 4.50; »Večno življenje« in »Večno molitev«. Kdor bi želel imeti kak tak molit-venik. mu ga župni urad radevolje preskrbi.
Ženine in neveste opozarjamo, da je v župni pisarni za nje izpraševanje ob torkih ob 5. pop. Vsak ženin ali nevesta, ki se želi poročiti, naj se isti dan in uro zglasi v župnišču.
Srebrnine za kelili na Kofcah sta darovali gdč. F. P. in ga. Mr. Pogačar. Hvala!
Pildče s Trsata.
7.	Domišljava žvav. Tud driije romarce so pogruntale. de hihonče niso pristne. Vse so znal slovenšč Rovarite, samo potumpel so se.
Med njim je biv aden prov ajnsepildet na zvat cvikar, kse moj na noso če pa sem guncov. Oh deleč je stavu jen naše punce feksirov. Kar se ana ugvasl: Ježeš. kva pa ta domišljava žvav tie deva! Jest jo na morem vidte. Prekvat joj hiter polakerov u druj kupe! Ni imu neč cajta uprašate: »Come, non capisco.« Za nmo je bo pa апка smeha. Rajtam, de .ga še dons rdečica polije, če s nazaj spomne.
8.	Fra Fascia. (Med fašiste.) Tačele flavze so cev cajt med vožnjo uganjale. Al še belj kroftne so se perrajmale, kjeh pa na smem povedat. Preh k biv kdo mislu, so se pokazale luče z Opatije jen Voloske. Morje, morje, je vse upivo. Preden smo se dober zavedle, je začev vlak počase vozite — bli smo na Reke. Skorej usačmo je srce začevo imw liiterše hite jen uprašale smo se, kaj bo zej! Počaso so se vozov ciipirale. neč kej korajžen niso romarje ven lezle, vsak je an parka t okolsebe pogledov preden je stopu na peron. Toile zastonj smo se bole. Use jo bo u najlepš vorenže. Signor Carlo je s sojme komplimente jen fašistovščem pozdravlja-njam to pravo pogruntov. toko de so ble črnosrajčarje kokcr ovčice. Hal so nam anga komisarja kje pred nam hodu. ko-ker angel Rafael. Okol nas sej pa usuvo an tucat karabinjer-jov. k so nas vodile kokcr angele varhe po to narlevšeh ga-sali k so u mesto. Drlavbal so nam tud prenočit na Reke. Ani so se. ker so bli zvo zmartran te gnadc poslužile. to druj smo pa le trohtal. koko bomo pršle čez most u Jugoslavijo. Vse drgač smo zasople na ta drujmo kraj mostu. Zenšče so spet njeli jeziče najdle, de so žlebedrale koker gvastovce, tok dej bo kar gemitleh.
Počas smo začel štenže pobirat, zinirej bližje smo ble per Matere božje. Vse je štenže števo. Ani so jeh naštel 240, druj tristo jen še več. toko dej bva to prava babilonska zmešnjava: Jest se držim cifre 424. ker sta telk štenž naštele Jc-riišova Micka jen Reškova Vikca. Tema vrjameni. zato k imata brihtnc gvale. zraven sta pa dobre rajtarce.
9.	Čem bit kavalir. Zmatran smo pršle na vrh. Ausziht je bva iiebešk lc])a. Na morje dole so se bliskal rdeč žarč svctivnkov jen na barkah. Pod nam pa povhen električneh žarenc ob jadransčem obrežjo. Desglih je bo telk Ipotc je na zadnje Ic natnra soj počitek pogervova. Počepale smo na tva. čer smo vedle jen znale. Г'о cerkle, po kloštro. pod frcj uc-besani. povsod je bo dobro. Ani so se skobacal u an prazen Stant. Al komej so se u montehie zavil, je že pervomastii gazda štanta, jen jem jerperže aufkindov. Pogovarjale so ga, de m o na bodo štanta pojedle, al je bo vse koker b bof u zid metov. Sele k so mo začel obljnbvate, de bdo druj dan ves štant pokpile, sej udav jen gnadlti reku: »Čem biti kavalir!«
D). Pri Majki Božji; Desglih smo bli dokaj zaspane, smo le na vse zgodej iiitel Marijo pozravljat. Na bom popisvov koko j bo Ipo. to vsak po soje u srco občiite. Tržčan ta velč fokseninoharje. so pa tud pobožne. Po tri ure jen še delj so se z Marijo pogovarjale jen je soje pcrteženže tožile. Višek use pobožnoste je biva pa poroka. Prov to p)ava ofcet! Fr-damenšč je bo Ipo. Marskera punca je zdihnuva, oh če b bo per moj toko - pa kniavo!
Franc Pokom:
Tržiški dušni pastirji.
Ker je imela cerkev 2 keliha, je to svedok, da se je večkrat v njej maševalo. Da bi pa Tržičani imeli ondd bolj redno sv, mašo, je v njej ustanovil domačin Andrej Ahačič svojemu patronu v čast dne 3. maja 1687. beneficij z glavnico ,1850 gld. za sv. maše in duhovnik, ki jih opravlja^ po-maga župniku tudi pri spovedovanju. Kdo je bil ta mož? Bil je Tržičan, roj. leta 1614. (po drugih iz Križev pri Tržiču), v mašnika posvečen pa 1. 1639. na naslov marenberškega samostana in dne 15. dec. je že kaplanova'1 v Šentjurju nad Kranjem. 1. (1641.—42.) v Moravčah, odkoder se dne 12 .aprila 1642. preseli v Križe pri Tržiču za župnega upravitelja, kjer so ga dne 6. marca 1643. vmestili župnim vikarjem. Tega leta je pobiral mile darove za pogoreli: veliki oltar v župni cerkvi. Iz Križev se meseca avg. 1. 1650. preseli v Zasip za vikarja, kjer je pa le do jeseni 1651. pastiroval. Odšel je za župnega vikarja v Preddvor, kjer je služboval do I. 1673.°'^ Imel je 15 starov pšenice. 15 starov ovsa, 15 starov ajde dohodkov in štolo. Pasel je 3015 duš. Na Srednji Beli je I. 1667. napravil oltar Matere Božje. Odtam je prišel za župnega vikarja v Podbrezje (1674.—80.). Odtod pa se je, občutivši že težo let. podal v pokoj v Tržič, kjer je prav spokorno in pobožno živel, da bi tako zadostil za mlada leta, v kterih je bolj lahkomišljeno. ne prav zgledno živel. Umrl je dne 13. dec. 1. 1689. in bil položen k večnemu počitku v cerkvi sv. Andreja"" pri vhodu (ad valvas). Bil je ud bratovščine sv. Mihaela v Mengšu od. njene ustanovitve 1667. do svoje smrti in njen dobrotnik. Tudi v kranjski rožni-venski cerkvi je 16. okt. 1. 1687. ustanovil mašni beneficij. Z dobrimi deli in pobožnimi ustanovami je hotel zadostiti za mladostne pogreške svoje, pomneč besede sv. pisma, da miloščina pokrije število grehov.
Duhovniki njegovega beiieficija v Tržiču so bili sledeči:
Mgr. Frančišek Ignaciji Polak,"' prvi bcncficijat. pi vi, ki je imel svoje namestnike v Tržiču, tamošnje duhovnike, da so mu opravljali bencficiatne maše v I. (1690. 1714.), ker sam je župnikoval v ziljski dolini ((lailtal) na Koroškem. Bil je rodom Tržič an.
Gregor Šenk (Schenkh). vicebencficiat. omenjen že leta 1693. do svoje smrti dne 12. okt. (pokopan) I. 1703. Poprej od 4. maja 1690. do aprila 1693. je kaplanoval v Križali pri Tržiču.
Frančišek .ložef Miizoll, vicebeneficiat sv. Andreja v Tržiču I. (1703.- -05.).
Matevž Zormaii,"" vicebeneficiat od I. 1705. do svoje smrti (pokopan) dne 18. febr. 1. 1709. Poprej je bil kaplan tržiški.	'
.ložef Dornik, vicebeneficiat od meseca marca 1709. do 1. 1711. Poprej je bil tržiški kaplan od sv. Petra 1706. do sv. Jakoba 1. 1709. in zopet od adveuta 1711. do sv. Petra I. 1714., ko je postal pravi beneficial, ktero službo je opravljal do svoje smrti dne 6. jan. 1. 1720. Mil je ud mengeške bratovščine sv. Mihaela. L. 1713. je od meseca maja do sept. hodil pomagat tudi v Križe pri Tržiču. Bil je domačin.
Nikolaj Pole, substitut beneficiata v 1. (1711.—17.). Poprej od sv. Petra 1710. do novega leta 1711. je kaplanoval v Tržiču. Bil je domačin in je I. 1736. še živel tu in pomagal v dušnem pastirstvu.
Tomaž Kalčič,"" vicebeneficiat 1. (1717. 20.), potem pravi beneficial do svoje smrti dne 24. aprila I. 1729. Bil je domačin roj. I. 1682.
"" (ilei kapi. siiredaj!
Skof. arhiv: Vizit. zapisnik I(i52. in IhbV.
""(Mej Cerkveni (ilasnik 5t. 17 str. 7! Kden izmed Uveli neznanih duliovnov je Aliačič, drniii pa beneficial Matevž Demšar.
(ilci spredaj Lamber^ove beneliciale!
"" ISiii ка spredaj med kaplani!
Odgovorni urednik Matija Skerbec.
Za „Zadružno tiskarno" Srečko Magolič v Ljubljani.