I

■■

Južnoštajerska

hranilnica v Celju

v Narodnem domu

sprejema Hranilne vloge vask de¬
lavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih
obrestuje po

4 ’/,%

od dneva po vlogi do dneva dviga ter
pripisuje obresti vsakega pol leta h
kapitalu. Rentni davek plačuje
hranilnica sama ter ga ne odteguje
vlagateljem. Za varnost vlog_ jamčijo
okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje,
Gornjigrad in Vransko in re¬
zervna zaklada, katera znašata že
nad 35.000 K.

Ker nima namena iskati dobička, zato raz¬
deli znatne svote v občekoristne in dobro¬
delne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške usta¬
nove 30.000 K, za napravo potov

5.000 K, različnim učnim zavodom in
za ustanovitev slovenske obrtne šole

12.000 K, za podpore različnim po¬
žarnim brambam in v kmetijsko-go-
spodarske namene nad 6.000 K, "hranil¬
nico ustanovivšim okrajem izplačala
okolo 45.000 K, za dobrodelne namene,

skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice

drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov
in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.


□cnc

□
n


□ Veletrgovina s papirjem

3 Na drobno. Na debelo.

□

□

GORIČAR & LESKOVŠEK

CELJE, GRAŠKA ULICA ŠTEV. 7.

ZVEZNA TRGOVINA

CELJE. ROTOVŠKA ULICA, ŠTEV. 2.

Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih
in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvez¬
kov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin
za urade.

Zaloga planinskih razglednic.

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n

Proti solnčni opeklini

se priporoča turistom

{ Kosmetična krema

I po predpisih strokovnjaka dr. Demšarja.

Cena tube K 1*—.

| M. L SUŠI pri »Zmlele,™"

v Ljubljani, Marijin Trg.

! Zaloga žepnih lekarn od K 2’— višje.


punski koledar

n

s _6)

en *

Leto 1913


Izdal in uredil
Fr. Kocbek, nadučitelj
v Gornjem Gradu, načelnik
Savinjske podružnice 4^

S. P. D. A

IV. letnik
V Kranju, 1912

Tiskala Tiskarna „SAVA” v Kranju


‘Ha s fo v [asiniti a tega koledarja:

.

Podružnica:

štev. telefona:

Štev. kolesa:

Vsebina nahrbtnika:


1913

Prosinec ali januar

Češko: leden Hrvaško: siečan

Dolgost dneva: Od 8 h 22m do 9 h 23 m.

.OXOX<CM>,

;^/Ž»ivžŽr<2vŽŽr<*y2 1*/1.J Ss/ž»5s^ŽŽsyŽzJ&va

Svečan ali februar

Češko: uHor Hrvaško: veljača

Dolgost dneva: Od 9h 26 m do 10h 54 m.

Sušeč ali marec

Češko: brezen Hrvaško: ožujak

Dolgost dneva : >'Od 10 h 58 m do 12 h 42 m

jqi*2

lirlO kvŽSSvŽ^SvŽ^SvŽ

Mali traven ali april

Češko: duben Hrvaško: travanj

Dolgost dneva: Od 12h 45 m do 14h 23 m.

f&žXS&v<žŽ>Sv2>2\£s2a i<7l«J K^>NŠvžŽN!N/Ž>SŠ\2a

Veliki traven ali maj

Češko: kveten Hrvaško: svibanj

Dolgost dneva: Od 14h 26 m do 15h 41 m.

1913

Rožnik ali junij

Češko: červen Hrvaško: Upanj

Dolgost dneva : Od 15 h 42 m do 15Ji57 m.



1913

Mali srpan ali julij

Češko: červenec Hrvaško: srpanj

Dolgost dneva: Od 15h 56 m do 15 h2 m.


1913

Veliki srpan ali avgust

Češko: srpen Hrvaško: kolovoz

Dolgost dneva : Od 14 h 59 m do 13 h 26 m.

Ulij

Kimovec ali september

Češko: žari Hrvaško: rujan

Dolgost dneva: Od 13 h 23m do 11 h 43m.

li/lcl

Vinotok ali oktober

Češko: rijen Hrvaško: Hstopad

Dolgost dneva: Od 11 h 39 m do 9h 59 m

1913


Listopad ali november

Češko: listopad Hrvaško: studeni

Dolgost dneva: Od 9h 55 m do 8h 37 m.



1913

Gruden ali december

Češko: prosinec Hrvaško: prosinac

Dolgost dneva: Od8h36m do8 h 20m.

Splošne določbe c. kr. pošte.

g = gram, kg = kilogram.

Pisma.  Pri frankiranju se pritisne znamka
na gornjem desnem oglu sprednje strani pisma,
nikakor pa ne na zadnji strani.

Čez pismeno znamko se sme pisati naslov.
Ako se pa nanjo pritisne privatna štampiija, ni
veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pis¬
menih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravno
tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, ka¬
terim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so
se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za fran¬
kiranje pisem.

Priporočena pisma se morajo frankirati. Pri¬
stojbina priporočnine je 25 v. Za domače in ino¬
zemske dežele zadošča, ako se pismo navadno
zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko po¬
šiljajo tudi nefrankirana.

Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) na¬
pravijo se lahko za vsako, tudi nepriporočeno,
pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na dolo¬
čeni kraj.

Tiskovinam, ako se kot take pod križnim ve-
zom (Kreuzband) pošiljajo, ne sme se priložiti no¬
benih pisem izven popravkov dotične tiskovine.

Posetnice (vizitke) pod kuvertom, ako ni na
njih pisano več kakor 5 besed, se lahko pošiljajo
pod istimi pogoji kakor tiskovine.

Pristno čisti planinski točeni

med (strd)

prodaja Anton Herle v Solčavi

(Štajersko).

17

Lestvica za pristojbine kolekov.

Lestvica I.

Za menice in trgovske denarne nakaznice.

Za znesek do 150 K .

čez 150 „ 300 „ .

„  300 „ 600 „ .

„ 600 „ 900 „ .

„ 900 ^ 1200 „ .

„ 1200 „ 1500 „ .

„ 1500 „ 1800 „ .

„ 1800 „ 2100 „ .

2100 „ 2400' „ .

„ 2400 „ 2700 „ .

„ 2700 „ 3000 „ .

„ 3000 „ 6000 „ .

„ 6000 „ 9000 „ .

„ 9000 „ 12000 „ .

„ 12000 „ 15000 „ .

„ 15000 „ 18000 „ .

„ 18000 „ 21000 „ .

„ 21000 „ 24000 „ .

„ 24000 „ 27000 „ .

K


—•10
—•20
—•40
—•60
-•80
1-—
1-20
1-40
1-60
1-80
2 —
4 '—
6 ‘—

10 '—
12 '—
14 '—
16 '—•
18 '—

itd. za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek
manj nego 3000 K smatra za celih 3000 K.

Lestvica II.

Za pravna pisma.
Do 40 K ... .
čez 40 „ 80 „ . . . .

„ 80 „ 120 „ ... .

„ 120 „ 200 „ ... .

„ 200 „ 400 „ ... .

„ 400 „ 600 „ ... .

„ 600 „ 800 „ ... .

„ 800 „ .1600 „ . . . .

„ 1600 „ 2400 „ . . . .

„ 2400 „ 3200 „ . . . .

„ 3200 „ 4000 „ . . . .

„ 4000 „ 4800 „ . . . .

„ 4800 „ 6400 „ . . . .

„ 6400 „ 8000 „ . . . .

K —’14

—•26

—•38

—•64

1-26

1-88

2-50

5 '—

7-50

n

»

n

n

n

10 '—

12-50

15 -—

20 -—

25 '—

2

18

Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v,
pri čemur se ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra
za polnega.

Lestvica III.

Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v,
pri čemur se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra
za polnega.

aaaaaaaaaBiiBaaBaBaaBBBBaaasaaBaa

Julija Štor,

Ljubljana, Prešernova Ulica št. 5.

Zaloga pristnih gojzerskih gorskih čevljev.

aaaaaBaaBaaaBBaaBBaaaaaaaaaaaaaa

19

Izdatki.

2 *

20

Izdatki.

21

Izdatki.

23

Fotografični posnetki.

24

Fotografični posnetki.

25

Fotografični posnetki.

26

Fotografični posnetki.

27

Fotografični posnetki.

28

Če od Jedi
ŽelocTc tišči:

pij!

□ □

§ Hribolazci! Planinci! |

□ □

□ □

g Naročajte, ponudite, za- g

□ htevajte in pijte samo □

I Tolstovrško
I slatino, g

□ u

g ki je edina slovenska §
g ter najboljša zdravilna g
g in namizna kisla voda. g
g — Od vsakega zaboja g
g plača podjetje v narodne g
g namene 20 v, kamor na- g
g : ročnik določi. : g

g Nasi.: TOLSTOVRŠKA g
§ SLATINA, p. 6UŠTANJ, g
g KOROŠKO, kjer je tudi g

□ gostilna in prenočišče. 8

□  □

g Naprava pri vrelcu se je a
g : spopolnila. : g

□ a

□ppppppnpapDpppppppppppppppppppn

JOSJP HOČEVAR - CELJE

Kolodvorska Ulica št. 5

priporoča svojo veliko zalogo zgotovljenih
oblek vsake vrste za gospode in dečke po
najnižjih cenah.

Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno.

nrnnnnnnnnnrnnnnnmmaaDaoDaiiDE

§ R. DIEHL - CELJE

žganjarna

□ priporoča svojo veliko zalogo doma
P žgane slivovke, tropinovca, brinjev-

□ ca, vinskega žganja in domačega

□ : štajerskega konjaka. :

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a

29

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

30

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

31

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

32

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

33

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

3

34

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

35

Zapisnik za ture. (Kočni pečati).

3 *

36

Zapisnik za ture (Kočni pečati).

37

Prihod vlakov:*)

38

Prihod vlakov:

39

Prihod vlakov:

40

Odhod vlakov:

41

Odhod vlakov:

42

Odhod vlakov:

43

Razglednice imam poslati:

44

Razglednice imam poslati:

45

Razglednice imam poslati:

Razglednice sem odposlal:

47

Razglednice sem odposlal:

Razglednice sem odposlal:

ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxx)oooooooooooooooooooo

§ I7S3 C*0 U*Z  I7\] TO TO TO 1X1 8

§ M M M M M M M M M Cb£ 8

oooooooo oooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo

O TURISTOVSKI OBLEKI.

Spisal dr. Demšar , zdravnik v Ljubljani.

Če se odpravljamo v hribe, moramo misliti tudi
na nestalno vreme.  Odpeljemo se lahko ob
najlepšem vremenu od doma, v hribih pa nam že
prerokujejo črni oblaki mokro prihodnost. Zgodi
se pa tudi, da prši na nas v višinah babje pšeno
ali sneg. Iz najprijetnejšega poletja pademo v hribih
v najbolj ostro zimo. Mi mislimo na take neprijet¬
nosti, preden gremo z doma, in se preskrbimo s
primerno toplo obleko, z nepremočnim
ogrinjalom  in za slučaj, da se premočimo do
kože, z nadomestnim perilom.

V naslednjih vrsticah hočemo pokazati, kaka
obleka nas najbolj varuje prehlaje, katera obleka
je iz fiziologičnega in higieničnega stališča
najpripravnejša za turista.

Naša stalna temperatura (toplina) je 36°—37°;
kolikor toplote nam proizvaja preosnavljenje, toliko
se je moramo iznebiti, če nočemo, da pridemo v
smrtno nevarnost (vročinska kap). Če bi drevo po
listju ne izhlapevalo vode, bi se zadušilo. Le pravo
razmerje v proizvajanju in oddaji toplote nam za¬
gotavlja stalnost topline (temperature).

Mi oddajamo toploto (približno 20 %) potem
dihanja (po zimi si grejemo otrple prste s sapo!)
in približno 80% je oddaja naša koža s prevaja¬
njem, izžarevanjem in izhlapevanjem vode. Sled¬
nje je najvažnejše.  Sicerne čutimo, da izhlapeva

4

50

na naši koži noč in dan voda, kakor po zimi, tako
po leti. Stari fiziologi so ta pojav imenovali „Per-
spiratio inseiosibilis". Če smo pri miru, izgubimo
600—900 gr  vode z izhlapevanjem; veliko več pa
še, če delamo in se gibljemo (težka hoja, ple¬
zanje),  ker intenzivnejši produkciji toplote mora
slediti živahnejša oddaja toplote. Če pritisne k ži¬
vahnemu delu našega mišičja še zračna vročina,
se prikaže na naši koži voda v malih kapljicah —
v potu.

Izhlapevanje se more vršiti le tedaj redno, če
more zrak skozi obleko do naše kože; z vodno
paro nasičeni zrak pod obleko se mora nadomeščati
s svežim zrakom. Obleka mora biti pred vsem
porozna, zračna.

Če pogledamo pod drobnogledom različna
vlakna, n. pr. platen, bombaževo, volneno, iz ka¬
terih delajo našo vrhnjo in spodnjo obleko, je volne¬
no vlakno votlo,  pokrito s tenkimi luskinami in
opornimi dlačicami, dočim so druga masivna in
imajo le malo dlačic. Če zložimo enaka vlakna v
nitko, bo imela volnena nitka največ zraka
v sebi,  že v vlaknih samih in med posameznimi
vlakni, ker oporne dlačice zadržujejo tesen stik.
Volnena obleka je torej najbolj porozna, zračna
in bi najbolje ustrezala gori omenjeni zahtevi.

Pozabiti pa ne smemo pri tem, da je zrak
najslabši prevodnik.  Na mrazu izgubimo
mnogo več gorkote (potom izžarevanja) nego na
gorkem; mi moramo, če se nismo dovolj gorko
oblekli, z gibanjem izvajati več gorkote, t. j. mo¬
ramo se ogreti, da vzdržimo prejšnje ravnotežje v
gorkoti. Poleg tega pa imamo v koži organ, ki s
svojim kompliciranim ustrojem avtomatično ureja
oddajo toplote. Ob mrazu nam zbledi koža in na

51

'njej se prikažejo enakomerno posejane neštevilne
bunčice. Mi zovemo ta pojav: kurja polt. Pri ob¬
čutku mraza namreč se je za mraz jako občutljivo
mrežasto žilje in tenko mišičje kože stisnilo, in kri,
ki je plula v žilnatih mrežah, se je potisnila v no¬
tranje organe. Koža se je zgostila, postala je malo-
krvna, izgubila je svoj vir gorkote, postala je hladna
in ne more več oddajati toliko toplote kakor prej.
'Toplota se hrani v notranjih organih. Pa kurja
polt? Od lasnega mešička gre poševno proti vrhnji
plasti tenka mišica, ki se ob mrazu, v psihičnih
afektih stisne in izboči kožo v malo bunčico. Pri
živalih se je ta pojav še ohranil, pri nas je rudi-
mentaren. Ptiči namršijo ob mrazu svoje perje;
perje jim stoji pokonci. Mršenje je obrambna re¬
akcija organizma proti mrazu. Mršavo perje poveča
razdaljo med gorko kožo in mrzlim zrakom ; izena¬
čenje toplega zraka z mrzlim je potisnjeno proti
površju mršavega perja in ker je zrak slab pre¬
vodnik toplote, se ptič laglje ubrani mraza.

Nam pa manjka takih varnostnih priprav. Mi
se moramo posluževati obleke,  in tista
obleka nam ho v mrazu najboljše služila, ki
ima v sebi največ zraka.  Ta bode najslabše
odvajala toploto in nas najprej varovala prehlaje.

Poglejmo razmerje množine zraka z blagom
v cm 3 ! V 1 cm 3  kožuhovine imamo 2 mm 3  blaga in
98 mm 3  zraka; z 1 etri 8  flanele kupimo 10 mm 3  fla-
nele in 90 mm 3  zraka in v 1 cm 3  platna ali bom-
baževine je 50 mm 3  blaga in 50 mm 3  zraka. Če
primerjamo gorkotno prevodljivost posameznih
tkanin s prevodljivostjo zraka, katero nastavimo
kot enoto,  prevaja volna 9 krat  bolj, platno in
bombaževina pa 27 krat bolj nego zrak. Ta primera
pa velja samo za enako tkane vrste blaga.

4 *

52

V drugi vrsti zahtevamo od obleke, da se ne
premoči prehitro. Premočena obleka izgubi zrak,
ki se nahaja med njenimi vlakni in ki slabo pre¬
vaja toploto. Premočena obleka izgubi z zrakom
v higieničnem oziru najvažnejši faktor in dobi
mesto slabega prevodnika dober prevodnik toplote.
Med volnenim, platnenim, bombaževim in svilenim
blagom se najteže napije vlage  volneno.
Če damo koščeke posameznih tkanin v vodo, se
najprej pogreznejo v vodo platneni, bombaževi in
svileni, najzadnje šele volneni.  In zakaj?
Ker je volneno blago prepojeno z maščobo.

Spominjamo se pri tem na race, ki si prej
maščobijo perje, da se ga voda ne prime; mi ra¬
bimo platnene ali bombaževe brisalke, da si oteremo
mokroto.

Pri težkem delu, nagli hoji, utrudljivem ple¬
zanju ali pa pri premočeni gornji obleki bo platnena,
bombaževa ali svilena srajca najprej popila pot ali
mokroto; pregnala bo najprej zrak, ki nas kolikor-
toliko varuje mraza, oprijela se bo naše kože ka¬
kor mrzel ovitek. Ta nam pa kot dober prevodnik
naglo odteguje gorkoto. Najlaglje se pre¬
hladimo v platneni srajci,  posebno če se¬
demo visoko v gorah h kratkemu odpočitku.
Tam, kjer je navadno zelo hladno in vetrno, iz¬
hlapi naglo voda iz mokre srajce, izgubimo mnogo
gorkote in se lahko prehladimo.

Če smo pa v soparni vročini, ko je zrak že
sam na sebi nasičen vlage in torej ne more v ve¬
liki meri sprejemati vodne pare, in če tičimo v
dobro zapeti vrhnji obleki, postane srajca topla,
vroča in zadržuje v telesu nepotrebno obilno gor¬
koto. Tu trpi ravnovesje v izvajanju in oddaji
toplote. (Vročinska kap pri vojakih na manevrih.)

53

Mokra srajca, ki se prime kože kakor rokavica
roke, zmoči in zrahlja njeno vrhnjo roženo plast,
ki slabo prevaja gorkoto; vlažna, zrahljana pa pre¬
vaja dobro.

Volneno perilo in volnena obleka se torej
najmanj premoči, in če se zmoči, ostane vendar
toliko zraka v njej, da je prezračenje še vedno
mogoče.

Higienična obleka mora imeti torej
kolikor mogoče mnogo zraka in šene
sme hitro premočiti.

Koliko zraka vsebuje kaka obleka, kako je
zrak razdeljen v njej, je odvisno od tega, kako je
tkano blago, ali na rahlo ali na gosto, ali kako so
izpeljane, kako razvrščene nitke. Rubner*) je pre¬
iskal različno blago po njegovih fizikalnih svoj-
stvih in po higieničnem pomenu in je dognal sle¬
deče:

1. Platno:  zelo kompaktno, tenko, malo
opornih dlačic, lahko premočljiv, dober prevodnik.

2. Bombaž:  bolj kompakten, debel, težek, malo
opornih dlačic, lahko premočljiv, dober prevodnik.

3. Bombažev triko  (Lahman): bolje tkan,
več opornih dlačic; se teže premoči.

4. Svila:  malo zračna; se takoj premoči.

5. Flanela:  ima največ zraka; se najtežje
premoči, najslabši prevodnik; uskoči in se zmrši.
(Slabastran!)

6. Volneni trikot:  kakor flanela.

7. Krep:  elastičen, zračen, mala specifična teža.

Če premotrimo navedene vrste blaga po njih

higienični vrednosti, vidimo, da volneno blago
še najbolj zadošča našim zdravstvenim zahte¬
vam.

*) Rubner: Hygiene.

54

Posebno je volneni trikot, ki ga je vpeljal
Gustav Jager,  prikladen za turistovske obleke.
Kdor se mnogo na prostem giblje, hodi po dežju
in mrazu, in je izpostavljen raznim . vremenskim
nezgodam, bo najbolj opravil z volneno obleko.
Volnena obleka najslabše prevaja gor-
koto, se ne premoči hitro, vsesa največ
vlage (pot) in prezračevanje nikdar ne
zastane.

Pri volneni obleki se nam ni treba bati, da bi
v vročini zadrževala gorkoto kakor gumasti ali
povoščeni plašč, ki je za bivuac kakor nalašč,
ampak jo oddaja polagoma in zdržema; tudi se
nam ni treba bati, da bi se ob dežju in vetru pre¬
hladili, ker ima, tudi premočena, vendar toliko zraka
v sebi, da ovira prehitro oddajo gorkote. Moderna
tehnika gleda na to, da napravlja zračne, porozne
tkanine iz bombaža (Lahman) in platna, ali te ven¬
dar ne dosegajo volnene v zdravstvenem oziru.

En nedostatek bi se lahko očital volneni ob¬
leki, da se pri nepravilnem ravnanju (z lugom)
zmrši in izgubi poprejšnjo zračnost.

Pri tej teoretični razlagi bomo izbrali za pe¬
rilo lahki volneni trikot;  ako pa je volneno
perilo komu pregorko (ali pa, če ga ni navajen),
naj vzame bombažev trikot ali prav lahko
tkano platno  (Lahman), ki kolikor toliko ustreza
higieničnim zahtevam.

Vrhnja obleka naj bo iz lodna; tudi
žepi in podloga naj bodo iz njega.

Nazadnje še par besed o barvi obleke. Znano
je, da temna obleka absorbira mnogo več solnčnih
žarkov kakor bela. Če postavimo belo obleko kot
enoto = 100, jih temno zelena obleka ujame 169
in črna 208 žarkov. Opremili se bomo po tem takem

55

po zimi z bolj temno, po leti z bolj svetlo
obleko.

Da mora biti turistovska obleka ohlapna, da
nikjer ne sme ovirati krvnega obtoka, mi ni treba
posebej povdarjati.

ZDRAVLJENJE BOLEZNI V GORAH.

Spisal dr. Demšar,  zdravnik v Ljubljani.

A. Zunanje bolezni.

Rane. Vsaka rana mora biti pred vsem snažna,
čista vsake smeti, peska ali lasu; potem se šele
pravilno celi. Izmijemo jo s čisto vodo. (ko-
gnakom), osnažimo in obvežemo z mokro
cunjico. Vodi, v kateri smo zmočili cunjico,
pridamo lahko malo žganja. Napravili smo na
ta način poklado, ki hladi in desinficira rano.
Za ranice zadostuje tudi oblaga Leukoplast
(flašter).

Pri rani na glavi ostrižemo lase prav na
kratko nekaj cm  daleč naokoli. Globoka rana
često krvavi, kri se izliva iz nje ali sunkoma
in je svetlordeča (žila odvodnica, nevarnost za
izkrvavitev) ali pa teče enakomerno in je črni¬
kasta (žila dovodnica). V prvem slučaju moramo
ustaviti kri s kompresijo žile (v smeri proti
srcu), in sicer na ta način, da okončino prav
trdo obvežemo s trioglato ruto, z naramnico,
z robcem ali nahrbtnikovim jermenom (ne čez
3 ure!).

Izvin. Počitek in mrzla poklada, kmalu na to ma¬
saža in nadaljevanje ture.

Zlomljena kost se kolikor mogoče dobro fiksira
(z navadnimi gorskimi palicami, cepini, dešči-

56

cami) in nato obveže s trioglatimi rutami. Če
je zlomljena kost pretrgala kožo, se okončina
spravi po možnosti v normalno lego, rana se
pa osnaži in mokro obveže.

Solnčna opeklina. Vneto mesto se namaže z ma¬
zilom proti solnčni opeklini. Če koža oteče in
izbruhne v mehurje, se platnene cunjice na¬
mažejo s specifičnim mazilom ali borvazelinom
in obvežejo na bolnem mestu.

Ozeblina. Ozebli prsti, noga ali roka, uhelj itd.
se nalahno drgnejo s snegom ali mokro cunjo;
nato se obvežejo z borvazelinom.

Žulji na nogah se nabodejo in obvežejo z bor¬
vazelinom.

Volk. Razbolela koža se namaže z borvazelinom
ali z lojem (profilaksa!).

Kačji pik. Na gornjem koncu pika se podveže
ekstremiteta, v rano se da par kristalov hy-
permangana. Pije se kognak, žganje.

B. Notranje bolezni.

Driska (diarrhoea). Topla poklada na trebuh, ko¬
likor mogoče malo zavžiti. Tannalbin po 1 g"
ali 15 kapljic opijeve tinkture na sladkorju
šele po večkratnem iz.blatenju; jako dobre so
Bastlerjeve kapljice.

Solnčarica. Bolniku se sname nahrbtnik, sleče po¬
vrhnja obleka in odpne srajca. Položi naj se
v senco, moči in drgne energično z vodo, da
se mu mrzli obkladek na glavo; če dihanje
pojema, oživimo ga z umetnim dihanjem. Pije
naj po malem vodo ali čaj.

Pretres možganov. Ponesrečenec se naj položi
na pripravljen prostor, glavo malo višje; na

57

njo mrzlo cunjo; pri bruhanju se . mu glava
nagne na stran, da ne pride kaj v dihala. Ko
se zave, krepčila. Noge na gorkem.
Oslabelost. Bolnik naj se vleže; da se mu do
20 Hoffmannovih kapljic; če omedli in bruha,
se vzdigne in nagne glava na stran; tesna
obleka se odpne. Glava se položi nižje! Ko se
zave, kognak, črno kavo. Toplo naj se ogrne
(zavije) in spravi v dolino.

Slabosti (glavobol), a)  želodčne;  Hoffmannove
kapljice; malo uživati;
b)  srčne:  leči, mrzla poklada na srce.

*

ŽEPNA LEKARNA.

Kaj naj turist vzame s seboj ?

Nekaj platnenih krp, 3trioglate rute; sladkor,
lojevo svečo, škatljico borvazelina; Hoffmannove
kapljice, kognak, Tannalbin praške (Bastlerjeve
kapljice), Leukoplast (flašter), 5 g  hypermangana,
1 tubo kosmetične kreme proti solnčni opeklini.

KS

VREMENSKA NAPOVED.

Za turista je zelo važno, da približno ve, kako
bode vreme. V raznih krajih imajo posebne vre¬
menske kote, iz katerih prorokujejo bodoče vreme.

O tem, ali nastane kmalu slabo vreme, se da
sklepati iz opazovanja koprenastih oblakov (Cirrhus-
wolken). Ako zapazimo na zahodu ali jugozahodu
belkaste, tenko progaste, koprenam ali mrežicam
podobne oblačke visoko na nebu, nam to naznanja

58

bližajožo depresijo, kateri navadno sledi slabo vreme.
Posebno v slučaju, ako se sicer jasno nebo na za¬
hodu ali jugozahodu belkastosivo barva ter se siva
koprena naglo vzdiguje, je pričakovati 'kmalu dež.
Ako pa opazujemo omenjene koprenaste oblake
na severu ali severovzhodu, tedaj nam naznanijo,
da mala depresija že odhaja, če je zahodno nebo
jasno. Takšne male depresije pa se rade hitro vrste.

*

Včasih se vidijo oddaljene gore prav blizu in
se posameznosti dobro razločujejo. Takrat je mnogo
vlažnosti v zraku in pomeni dež.

*

Kakoršno je vreme 5. dan po mlaju, takšno je
navadno stalno naprej.

*

Od meseca maja do novembra se dobe na
brzojavnih uradih brzojavna poročila o dozdevnem
vremenu prihodnjih dni od četrte do pete ure po-
popoldne. Poročila so šifrirana, namreč sestavljena
iz pet črk, katera pojasnjuje posebni ključ. Sedma
skupina črk (ali beseda) se nanaša na Kranjsko,
Južno Štajersko, Južno Koroško in severni del
Goriške in Gradiške. V tržaških poročilih' se prva
beseda nanaša na Trst, Istro in južni del Goriške
in Gradiške, druga beseda na Dalmacijo. Izgled:
a b b m p: 1. črka: lepo vreme; 2. črka: zmerni
vetrovi; 3. črka: toplo; 4. črka: sprva še lepo, po¬
tem slabše; 5. črka: lepo vreme.


m

KLJUČ,

s katerim vreme za celo leto naprej vsakdo lahko
izve, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob
kateri uri nastopi prvi krajec 3, ščep ®, zadnji
krajec £ in mlaj Ta ključ je napravil veleučeni
slavni zvezdoslovec J. W. Heršelj in dunajska kme¬
tijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj za¬
nesljivega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni:

Opomba.  Celo leto se razdeli na dva dela, t. j.
leto in zimo; za leto velja čas od 15. aprila do
16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo.

V/7A

60

ZNAMENJE V SILI.

(Notsignal.)

Hribolazci, ki se nahajajo v sili in potrebujejo
pomoči, dajo znamenja na ta-le način: v teku ene
minute dado 6krat v enakih presledkih neko zna¬
menje, nato je prenehljaj ene minute, na kar se zo¬
pet odda znamenje 6krat v eni minuti, in tako na¬
prej, dokler ni odgovora.

Odgovarja se tako, da se v eni minuti da tri¬
krat znamenje v enakih presledkih.

Način znamenja je zavisen od okolnosti; zna¬
menja so lahko vidljiva  (optična) ali slišljiva
(akustična).

Za vidljiva  znamenja se rabijo:

1. Zas tavno znamenje  (Flaggensignal.)Na
palico ali cepin se priveže ruta ali robec, plašč
ali komad obleke, in se s tem maha. Čim večji in
čim bolj opozorljiv je predmet, tem ložje se zna¬
menje vidi.

2. Premen j aln o vzdiganje ali spušča-
n j e kakega očividnega predmeta, n. pr. deske ali
izvešenih kočnih vrat.

3. Znamenje s svetilko  (v temi). Pre-
menjalno vzdiganje in zakritje svetilnice ali ognja
(baklje, goreče veje borovja, magnezijeva luč).
Čim večji je sveteč plamen, tem bolje je.

4. Lesketajoča svetloba  (Blitzlicht). Ako
je lesketajoč se predmet pri rokah, n. pr. ogledalo
(žepno ogledalo v premeru 10— VI cm  zadostuje)
ali blesteča se kovinasta površina, tedaj se po¬
dnevi z uporabo solnčne svetlobe in ponoči s sve-
tilnico lahko dajejo taka znamenja. Ako solnčno
stanje ni primerno, da bi odbijajoča se svetloba

61

padala v zaželjeno smer, tedaj se to lahko doseže
s pomočjo druzega ogledala.

Slišljiva  znamenja so:

1. Klicanje.  Kratko glasno vpitje, vreščeči
žvižgi v navedenih presledkih.

2. Znamenja s trobento ali drugim daleč sliš¬
nim inštrumentom v znanih presledkih.

Katera znamenja se najbolj rabijo, to je odvisno
od slučajne okolnosti.

Pravilnost presledkov se določi ali po uri ali
prosteje tako, da se počasi šteje 1 do 20 —
zdaj se da znamenje! — se zopet šteje od 1 do 20
in tako naprej. Po šestkratnem znamenju dosežemo
odmor minute s štetjem od 1 do 120, na kar sledi
6 kratno znamenje.

Pri odgovoru — trikratno znamenje v eni mi¬
nuti — se šteje med posameznimi znamenji od 1
do 40.

Ta znamenja so sprejela vsa planinska društva.

IZ PRAKSE STAREGA TURISTA.

MOTTO:

Turist imej jasno glavo,
dobro srce, zdrav želodec,
krepke noge, mirno kri
in polno mošnjo.

Priprava za ture  je potrebna glede obleke,
brašna in ture same.

Ako potuješ sam na neznano turo, preštudiraj
dotični zemljevid  (spec. karto) in planinsko slov¬
stvo.

Načrt  za potovanje naj se izdela natančno
z ozirom na počitek in tudi morebitno slabo vreme.

Poglej dobro, kaj moraš s seboj vzeti in kaj

62

lahko doma pustiš. V naglici lahko važne stvari
pozabiš, nevažne pa s seboj vlačiš.

Č as posameznih  tur  si določi tako, da
prideš o pravem času (zlasti pred temo) v planin¬
sko kočo ali gostilno.

De n ar je važen spremljevalec. Nosi ga dobro
hranjenega v mošnjičku za telovnikom, nikdar ne
v nahrbtniku. Ako prideš v planinsko kočo, hrani
denar in vrednpstne stvari v sobi ali v omarici,
kakršne imajo že nekatere planinske koče pri po¬
steljah. To velja posebno takrat, ako se za več ur
oddaljiš od koče. Ključ od omarice ali od sobe
vzemi s seboj. Drugače pa lahko denar in vred¬
nostne stvari izročiš oskrbniku koče, ki je za nje
odgovoren. Na to posebno opozarjam, ker so se
že pripetili neprijetni slučaji.

Drobiža  imej kolikor možno s seboj, da ne
prideš v kočah ali gostilnah, kjer ga često manjka,
v  neljube zadrege.

Vodnika  vzami povsod tam seboj, kjer so
težke  ture, ki si jih ne upaš sam napraviti. Ka¬
tere so zate težke, moraš sam odločiti. Vodnika
pa ni smatrati za'najetega hlapca, ampak za dru¬
žabnika.

Vodnike jemlji le od S. P. D. in mu v knjigo
vpiši spričevalo.

Razdelitev hoje  je tudi važna stvar. Kdor
ima čas, navadno hodi tako-le: Zjutraj zgodaj
s solnčnim vzhodom ali še pred njim od¬
rini.  Zato skrbi zvečer, da se obutev osnaži in
da plačaš vse. Poizvej, kje prideš zjutraj iz hiše.
Na zajutrek navadno ni misliti, ako si ga sam ne
skuhaš na svoji pripravi.

Začni hoditi počasi,  da prideš v pravo
hojo.  Po prvi pol uri počivaj nekaj minut, ase

63

nevsedi.  Ogledovanje okolice ali fotografični
posnetek izpolni čas.

Potem lahko krepko korakaš dve uri. naprej.
Zdaj je počivanje za zajutrek,ki  lahko traja
pol ure ali celo uro. Pri tem pa ne smeš dolgo
sedeti,  sicer postanejo udje trdi. Med tem časom
se lahko z okolico na razne načine zabavaš (bota-
nizuješ, ogleduješ živali, fotografuješ, iščeš jagode,
plezaš po bližnjih skalah). Za j utr ek naj bode
skromen,  ako nimaš angleškega želodca.

Na to sledi glavna hoja,  do treh ur, ako
je vreme ugodno. Pri tem se ogibaj vseh cest z
vročino, prahom, vozovi itd. Kraj za poldanski
počitek se mora skrbno izbrati.  Ako nisi
prišel do koče ali gostilne, si izbereš prostor pri
žuborečem potoku ali v planinah na prostoru z le¬
pim razgledom : v zadnjem slučaju moraš imeti vodo
s seboj. Tam si na kuhalni pripravi skuhaš kosilo,
ako ne maraš mrzlih jedil. Počitek se v lepem
vremenu lahko poljubno raztegne na več ur in na
razne načine. Eden rad spi, ker je bila noč kratka ;
drugi se vleže vznak in gleda sinje nebo, daleč
daleč v brezmejnost; tretji si napravlja zapiske o
turi ali riše, fotografuje, nabira rastline, žuželke itd.

Popoldansko potovanje traja tri do štiri ure.
Ob petih ali najpozneje ob šestih pridi
v prenočišče.  Tam se najprej omiješ ali skop¬
lješ, ako je za to prilika; vsaj noge se lahko umi¬
jejo. Če prideš v kraj z znamenitostmi, si te oglej.
Zvečer jed najbolj diši.  Potem si oskrbiš
provijant za drugi dan, osobito si napolniš stekle¬
nico s čajem ali s kavo. Spat greš najbolje s kurami.

Ako prideš v planinsko kočo ali v gostilno
po težavni turi, se najprej vsaj pol ure počij in
potem šele večerjaj; isto velja tudi opoldne.

64

V žlebih se včasih zadržujejo divje koze, ki
zbeže, kakor hitro zavohajo turiste. Pri tem na¬
vadno sprožijo kamenje, ki lahko turiste poškoduje,
Zato zavpij ali zaukaj pri vhodu v žleb, da živali
zbežo o pravem času.

Pri počitku  na gorskih pobočjih pazi, da se
nad teboj ne nahajajo domače koze, katere včasih
sprožijo kamenje, ki je že turiste smrtno nevarno
poškodovalo.

Kamenje med potom nikdar ne brskaj raz
stezo, ker lahko poškoduješ ljudi, ki gredo nižje,
a jih ne vidiš.

Lese  (ali pritake) vselej zapri, da živina ne
uhaja v sosedni pašnik, radi česar imajo posest¬
niki lahko škodo in godrnjajo na turiste.

Pri kopanju  v tujih krajih bodi previden,
ker ne poznaš globočine. Tudi je lahko v vodi
zdrobljena steklovina.

Markacije  so potrebne na potih, posebno
v megli; drži se jih, da ne zaideš. Samohodci naj
imajo vedno s seboj kompas in zemljevid,  ki
pa tudi drugim dobro služita.

Spominske knjige  na vrhih gor vselej
dobro zapri, da jih dež in sneg ne pokvarita, kakor
se je že večkrat zgodilo.

Napitnina  je v planin, kočah običajna, ker
imajo oskrbniki ali oskrbnice itak malo plače. Ra¬
dodarnega turista si ohranijo v dobrem spominu
in mu drugič prijazno postrežejo.

V kočah in gostilnah bodi potrpežljiv,  po¬
sebno ako je mnogo ljudi. Vsem ni mogoče naen¬
krat postreči! Z nepotrpežljivostjo le zbegaš ali
ozlovoljiš uslužbence, ki itak mnogo trpijo pri obil¬
nem obisku.

Šegam in navadam  prebivalcev se ne po-

65

smehuj ter jih ne draži in zasmehuj, ker so
zelo zamerljivi. Tudi raznih narečij ne zasmehuj!
Olikan človek se vede povsod dostojno. Pusti vsa¬
kemu njegovo versko in politično prepričanje.
Turist občuduje samo lepoto narave, pri tem pa
lahko spoznava žitje, šege in navade prebivalstva.

Gostilne in koče  obiskuj samo domače,
ker nasprotniki podpirajo tudi le svoje, čeprav so
v slovenskih povsod ravno tako dobro in prijazno
postreženi, kakor domačini.

Turistov drugih narodnosti  v gostil¬
nah in kočah nikdar ne draži ali zaničuj; če ne,
dobe o Slovencih slabe pojme, katere nam v škodo
potujiniraznašajo.

KAKO SE ZAVEDAMO PO STRA¬
NEH NEBA.

Zelo važno je za turista, da se zaveda po
straneh neba. V to svrho služi najbolje kompas,
ker nam je tudi ob slabem vremenu zanesljiv
kažipot.

Kadar pa nimamo kompasa, tedaj je treba
najti poldnevnico,  to je črto, ki veže severno
in južno točko našega obzora. Ob solčnih dnevih
je mogoče vselej opazovati poldnevnico, in sicer
ravno opoldne.

Postavimo natanko opoldne ravnilo navpično
na vodoravno mizo ali desko; tedaj je njegova
senca najkrajša in mu pada natanko proti severni
točki, ker stoji solnce na severni polobli najviše
natančno na jugu. Smer sence kaže tudi poldnev¬
nico.

S pomočjo žepne ure se pa lahko vsak čas
zavedamo ob solnčnemu svitu. Če položimo uro

5

66

vodoravno, in sicer tako, da stoji nje, mali kazalec
v smeri naše sence, tedaj tvori mali kazalec kot
s črto, ki veže številki XII in VI na žepni uri.
Polovna črta tega kota kaže severno-južno smer
ali p o 1 d n e v n i c o.

ČITANJE ZEMLJEVIDOV.

Na zemljevidih je najvažnejše merilo, t. j. po¬
datek razmerja, v katerem se nahaja zemljevid do
istinitosti. Za turista je zelo važno, da si iz-zem-
ljevidovega merila lahko izračuni, kako velike so
daljave na zemljevidu. Za najnavadnejša merila
imamo sledeča razmerja:

1

1

1

25.000; 1 cm = V 4  km
50.000; 1 cm = '/a km
100.000; 1 cm =1 km

1:150.000; lcm=lV 2  km
1: 200.000; 1 cm =2 km
1: 250.000; 1 cm=2‘/ 2  km

1: 300.000; 1 cm = 3 km i. t. d.

Za eden kilometer hoje rabi dober pešec 12
minut, slabši pa 15 minut. Pri hoji navkreber se
rabi seveda več časa in se navadno na 100 m
strmine doda 12 minut. Za sestop se računi 2 / 3
pristopa.

ODPRAVA CARINE.

Ako pošlješ čez mejo kovčeg, torbo ali nahrbt¬
nik, ki se da zakleniti, je vedno priložiti ključ,
sicer pustijo na carinskem uradu odpreti ali pa
pustijo tam ležati. Pri ročni prtljagi ni posebnih
sitnosti, ker je potnik pri reviziji navzoč.

Nikar pa ne pošiljaj smodk, tabaka, zdravil
itd., tudi razni daljnogledi, če niso že zelo obrab¬
ljeni, se ocarinijo. Nove potne stvari, novo svileno
blago se tudi ocarini.

67

V Avstrijo je carine prosto n. pr. le 10 smodk
in 30 g tobaka, kar je več se ocarini.

252

VARUJTE PLANINKE!

Zelo pogosto naletimo na nelepo navado, da
izletniki, zlasti nedeljski, in žal tudi nekateri tu¬
risti potrgajo planinke v preveliki množini. Pod
besedo planinke razumemo vse planinske rastline.
Največjo privlačno moč imajo: očnice  (planinke,
pečnice, Leontopodium alpinum=Gnaphalium Leon-
topodium, hrv. bjelolist, nem. EdelweiB). avrikelj
(Primula Auricula) in kraljeva roža  (Blagajev
volčin, Daphne Blagayana) itd.

Pri nabiranju očnic se jih je že vsako leto
mnogo ponesrečilo.

Ako pomislimo, kako intenzivno barvane pla¬
ninke razveseljujejo turistovo srce, je trganje istih
v prevelikih množinah pravi rop. In kaj imajo tu¬
risti od tega? Na klobuku in v šopkih prinesejo
domov ovenele planinke, ki izgube po največ tudi
krasno barvo. Zakaj jih ne puste rasti v planin¬
skem svetu? Alpska flora itak vedno bolj girieva.
Ako vzame vsak turist le nekaj cvetk v spomin,
imajo nasledniki tudi še vžitek in cvetana se bode
ohranila. Kdor nabira planinke v spomin, naj jih
takoj po trganju vloži v knjigo.

Da se zabrani zatiranje očnic in nekaterih
redkih planink, so vsi deželni zbori alpskih dežel
sklenili zakone, po katerih je izruvanje in prodaja
očnic s koreninami strogo prepovedano. Prestopki
se kaznujejo z globo od 2—50 K.

Nemci imajo posebno „društvo za varstvo pla¬
nink".

Zato ponovno prosimo: Varujte planinke!

5 *

specijalnih zemljevidov po Slovenskem v merilu: 1 : 75.000.

68

specijalnih zemljevidov po Slovenskem v merilu: 1 : 75.000.

69

70

Mednarodni brzojavni ključ za hotele

je sestavila zveza hotelirjev, ki je znan v vseh
večjih hotelih in brzojavnih uradih. Naročilo za
sobe vsebuje: število sob in postelj, dan in dnevni
čas prihoda, čas bivanja. Pri popolnem podpisu
naj se nahaja tudi stalni naslov naročnika.

Značilne besede so:

1 soba z 1 posteljo: alba.

1 soba z 2 posteljama: albaduo.

2 sobi z 2 posteljama: belab.

2 sobi s 3 posteljami: birac.

Prihod med polnočjo in 7. uro zjutraj: granmatin.
Prihod med 7.—12. uro: matin,

Prihod med 12,—7. uro: sera.

Prihod med 7. uro do polnoči: gransera.

Bivanje eno noč: pass.

Bivanje več dni: stop.

Odpoved: Cancel.

Zgled: „Naročim za zjutraj ene sobo z dvema
posteljama za eno noč, prihod ob 3. uri popoldne 11 ,
se brzojavi: „morgen albaduo sera pass“.

Luče.

Rajmund

Bratanič

priporoča svoj

TI

tik ob okrajni cesti in
svojo trgovino, kjer se
dobe tudi gorski čevlji.
Novo urejene sobe  za
tujce, postrvi, kopališče.
Voz v Solčavo in Ljubno.

71

Določila maksimalne tarife
za izvoščeke v mestni občini ljubljanski

72

Slovensko Planinsko Društvo (S. P. D.).

Društvene zadeve.

A. Splošno.

S. P. D. deluje po vseh slovenskih pokrajinah
kot enotno društvo ter ima svoj sedež v Ljubljani;
za podporo v planinskem delovanju se je usta¬
novilo za posamezne okraje 25 podružnic; glavni
odbor (»Osrednji Odbor") posluje v Ljubljani.

1.  Članarina znaša na leto 6 K, za dijake
5 K; ob pristopu se plača 2 K vpisnine, katere so
dijaki prosti. Ustanovnina znaša 100 K. Članarina
se mora plačati do 1. aprila.

2. Pravila objavimo prihodnje leto.

5. Pravice članov. Vsak član dobiva »Pla¬
ninski Vestnik"  zastonj, v društvenih kočah
pa ima pristojbine za polovico znižane.

4. Žene članov in rodbinski člani dru¬
štven ikov  imajo v društvenih kočah enake ugod¬
nosti, ako pridejo v spremstvu društvenikov.

5. Izkaznica se dobiva od Osrednjega Odbora
in podružnic po plačanju članarine. V oskrbovanih
kočah vživa znižane pristojbine samo tisti, ki po¬
kaže izkaznico istega leta. Častni člani dobivajo
izkaznice od Osrednjega Odbora.

6. Dijaške izkaznice se dobivajo pri Osred¬
njem Odboru in pri podružnicah proti plačilu 40 v.

7. Vstopnina se plača v vseh društvenih ko¬
čah 40 v. od osebe brez malo izjem.

8. Društvena znamenja dobivajo člani za
2 K pri Osrednjem Odboru v Ljubljani, pri podruž-
niških odborih, pri gg. trgovcih: Ivanu Sokliču
(Pod Trančo), G. Čadežu  (na Mestnem Trgu),
Pavlu Magdiču  (v Prešernovih Ulicah), A. Krej-

73

čiju (v Wolfovih Ulicah) v Ljubljani; Goričar &
Leskovšek, trgovina 'papirja in nahrbtnikov v
Celju.

9. „PIaninski Vestnik 11  izhaja desetkrat na
leto, vselej prvega dne vsakega mesca, izvzemši
avgust in september. Vsaka številka se zaključi s
25. dnem dotičnega mesca. Naročnina za nečlane
je 5 K na leto; za dijake 3 K; dijaki naročniki dobe
takoj tudi dijaške vstopnice. Posamezna številka
siane 50 vin. Urednik je dr. Josip Tominšek,
c. kr. ravnatelj gimnazije v Mariboru.

B. Za podružnice.

10. Računski sklep za preteklo leto, poročilo
o društvenem delovanju v minulem letu, proračun
za bodoče leto in seznam članov, katerim naj se
društveno glasilo „Pianinski Vestnik" pošilja, je
poslati Osrednjemu Odboru mesca januarja.

11. Naznanjanje članov. Vstopivše in izsto-
pivše člane je sproti naznaniti Osrednjemu Odboru
in obenem uredništvu „Planinskega Vestnika".

12. Prispevek za „Plan. Vestnik" mora pla¬
čati vsaka podružnica za člane 5 K naravnost
Osrednjemu Odboru vsaj do 1. marca.

Organizacija S. P. D."j
A. Osrednji Odbor.

Načelnik: dr: Tominšek Fran,  odvetnik;
nam.: Macher Ivan,  ravnatelj liceja: Taj.:
Hauptman Josip;  nam.: Petro vi č Ivan.
Blag.: Šušteršič Anton;  nam.: Skušek.
Oskar.  Gospodar: Korenčan Ivan;  nam.: Inž
Skaberne Viktor.

Odborniki: dr. Demšar Jernej, Mencin¬
ger Leon, prof. Mlakar Janko.  Nam.: K u-

74

naverjosip, Cescutti Bernard, Podgornik
Ivan. — Pregledovalci računov:  Lindner
Henrik, Mejač Ivan. — Vsi v Ljubljani. Voli¬
tev 29. aprila 1911.

V osrednjem odboru ima sedež in glas tudi
6 poverjenikov podružnic. Dne 1. novembra 1911
so bili izvoljeni sledeči: 1. za Koroško: štef.
Podboj,  profesor v Celovcu; 2. za Kranjsko:
a)  dr. Josip Kušar,  odvetnik v Kranju; b)  dr.
Josip Tičar,  zdravnik v Kranjski Gori; 3. za
Primorsko: Fran Trček,  okr. gozdar v Škofji
Loki; 4. za Štajersko: Fran Kocbek,  nadučitelj
v Gornjem Gradu; 5. za Trst in Istro: Josip
Hočevar,  urad. državne železnice v Trstu. Na¬
mestnika: a)  Jakob Zupančič,  profesor v
Gorici; b)  Josip Modic,  c. kr. nadpoštar v
Litiji.

Stvari, ki zadevajo podružnice, se obravnavajo
vsako zadnjo sredo v mescu.

Urednik „PIan. V.“: dr. Josip Tominšek.

Društvena soba:  v Narodnem Domu,
kjer se nahaja tudi društvena knjižnica. Odborova
seja je vsako sredo v Narodnem Domu.

Koče: Orožnova Koča, Vodnikova
Koča, Triglavski Dom in Aljažev Dom,
Kadilnikova  koča, v najemu Koča v Bi¬
striški Dolini.

B. Podružnice.

1. Ajdovska: ust. 1.1903;? član.; sedežvAjdov-
ščini. — Odbor: dr. A. Medveš,  nač. Rud. Brajnik,
taj,; A. Bianchi, Fr. Miklavčič  in Jos. Čermelj,  odb.;
M. Malik  in Fr. Repič,  pregl. rač. — Volitev 27.
decembra 1911.

75

2. Češka: ust. 1. 1907 ; 536 član.; sedež v Smi-
hovu. — Odbor: dr. K. Chodounsky,  nač.; dr. B.
Franta,  nam.; L. Mareš,  blag.; dr. V. Dvorsky  in dr.
Rušička,  taj.; odb. dr. I. Čermak, dr. I. Laxa  in dr.
St. Prachensky.  — Volitev 21. febr. 1912. — Izdaja
„AIpsky Vestnik*, ima Češko kočo  na Ravneh
pod Grintavcem in Kočo v Koritnici.

3. Cerkljanska: ust. 1. 1904 ; 56 član.; sedež
v Cerknem na Gor. — Odbor: nač. umrl; P. Bre¬
lih,  nam.; Jan. Bonač,  taj.; Jer. Štravs,  blag.; V.
Tušar  in Fr. Peternelj,  odb.; Ciril Peternelj  in Št.
Kramar,  pregl. rač. — Volitev 6. januarja 1912. —
Ima Kočo na Poreznu.

4. Dunajska: ust. 1. 1912; 17 član.; sedež na
Dunaju. — Odbor: Lj. Valjavec,  nač.; Bog. Koser,
nam.; Jos. Suchy,  taj.; J. Mladič,  blag.; Ivan Luzar,
odb.; Merlak  in Golobič,  pregl. rač. — Volitev 21.
junija 1912.

5. Goriška: ust. 1. 1911; 83 član.; sedež v
Gorici. — Odbor: Jak. Zupančič,  nač.; dr. A. Bre¬
celj,  nam.; dr. Janko Pikuš,  taj.; dr. Janko Pretnar,
blag.; A. Koritnik  in Iv. Kravos,  odb. — Volitev 28.
januarja 1911.

6. Idrijska: ust. 1. 1904; 89 član.; sedež v Idriji.
— Odbor: Bal. Baebler,  nač.; Fr. Ks. Goli,  nam.;
dr. N. Omersa,  taj.; F. Vidic,  blag.; Avg. Šabec,
odb. — Volitev 8. januarja 1912. — Ima Pirnatovo
Kočo  na Javorniku.

7. Ilirsko-Bistriška : ust. 1. 1907; 36 član.; se¬
dež v Ilirski Bistrici. — Odbor: Mir. Martinčič,
nač.; dr. Fr. Goršič,  taj.; Vin. Šket,  blag.; Alb ,
Omladiš  in Fr. Suša,  pregl. rač. — Volitev 14.
marca 1910.

8. Istrska: ust. 1. 1906 ; 36 član.; sedež v
Pazinu. — Odbor: L. Brolih,  nač.; Jos. Motika-

76

Sandar,  taj.; Rob. pl. Premerstein,  blag.; Ivan Med¬
vedih,  odb. — Volitev 5. marca 1910.

9. Kamniška: ust. 1. 1893 ; 68 član.; sedež v
Kamniku. — Odbor: K. Kummer,  nač.; Fr. Stele
ml., taj.; Jak. Malovrh,  blag.; A. Križman  in Fr.
Ahčin,  odb. — Volitev 4. januarja 1910. — Ima
Kamniško Kočo  na Kamniškem Sedlu, katero oskr¬
buje O. O., S. P. D.

10. Koroška: ust. 1. 1900; 85 član.; sedež v
Celovcu. — Odbor: Fr. Grafenauer  na Brdu, nač.;
Albin Novak  v Sinči Vasi, nam. in taj.; Štef. Podboj,
blag.; dr. Marko Stanjko,  odb. — Volitev 8.
marca 1911.

11. Kranjska: ust. 1. 1899; 197 član.; sedež v
Kranju. — Odbor: Anton Zupan,  nač.; Ferdo
Polak,  nam.; dr. J os. Kušar,  taj.; Janko Rozman,
blag.; dr. S. Dolar, Jos. Meden  in Fr. Savnik,  odb.;
Ivan Valenčič  in V. Rus,  pregl. rač. — Volitev 9.
februarja 1911. — Ima Prešernovo Kočo  na Stolu.

12. Kranjskogorska: ust. 1. 1903; 117 član.;
sedež v Kranjski Gori. — Odbor: dr. Jos. Tičar,
nač.; I. Klander,  taj. in blag., oba v Kranjski Gori;
I. Jalen  v Radečah in Fr. Hafner  v Mojstrani, odb.;
Jak. Kozjek  v Mojstrani in Jak. Černe  v Kranjski
Gori, odb. nam.; /. Zupančič  in Rud. Zore,  pregl.
rač. — Volitev 5. aprila 1911. — Ima Dom na
Vršiču.

13. Litijska: ust. 1. 1905; 77 član.; sedež v
Litiji. — Odbor: Ferdo Tomazin  v Šmartnem, nač.;
Iv. Demšar,  blag. in taj.; Fr. Pernuš  in Bernard
Andoljšek,  odb. — Volitev (delna) 21. januarja 1912.

14. Podravska: ust. 1. 1901; 167 član.; sedež
v Rušah pri Mariboru. — Odbor: D. Lesjak  v Ru¬
šah, nač.; A. Bahovec  v Mariboru, nam.; Tomo
Stani  v Rušah, taj.; J. Lasbacher  v Rušah, blag.;

77

Frid.  in Vikt. Glaser, Fr. Grizold, Fr. Irgolič, Fr.
Pahernik, Iv. Robnik, Fr.  in M. Seme,  odb.; M.
Lichtemvallner  in H. Pogačnik,  pregl. — Volitev 13.
februarja 1910. —- Ima Ruško Kočo  in Planinko  na
Pohorju.

15. Posavska: ust. 1. 1900: 20 član; sedež v
Sevnici. — Odbor: Al. Seliškar  v Sevnici, nač.; Avg.
Ludvik  na Zidanem Mostu, nam.; BI. Jurko  v Raz-
boru, taj.; Ig. Supan  v Brežicah, blag. — Volitev
18. februarja 1911. — Ima Jurkovo Kočo  na Lisci.

16. Radovljiška: ust. 1. 1904; 114 član.; sedež
v Radovljici. — Odbor: Iv. Šega,  nač.; Št. Kamen-
šak,  nam.; Iv. Kušar,  taj.; Al. Rihteršič,  blag. —
Volitev 25. februrja 1912. — Ima Vilfanovo Kočo
na Begunjščici.

17. Savinjska: ust. 1. 1893; 193 član.; sedež
v Gornjem Gradu. — Odbor: Fr. Kocbek v  Gornjem
Gradu, nač.; dr. Jos. Vrečko  v Celju, nam.; Jos.
Korban,  taj.; Fr. Podbrežnik,  blag., oba v Gornjem
Gradu; dr. Milko Hrašovec  v Celju, odb.; M. Šuster
in L. Goričar  v Mozirju, pregl. rač. — Volitev 21.
aprila 1912. — Ima Frischaufov Dom  na Okrešlju,
Kocbekovo Kočo  pod Ojstrico, Gornjegrajsko Kočo
na Menini, Mozirsko Kočo  na Golteh, Kočo na
Raduhi, Lučko Kočo,  zavetišče pri Planinšku, ve¬
rando  pri Slapu pod Rinko in Hausenbichlerjevo
Kočo  na Mrzlici.

18. Selška: ust. 1. 1907; 41 član.; sedež v Draž¬
gošah, p. Železniki. — Odbor; A. Pfajfar,  na č.; Jos.
Demšar,  nam.; Iv. Stupica,  taj.; Fr. Šmid,  blag.;
Jurij Karlin, Fr. Sever, Fr. Demšar  in G. Thaler,
odb. — Volitev?

19. Soška: ust. 1. 1902; 106 član.; sedež v
Tolminu. — Odbor; dr. Rud. Gruntar,  nač.; A. Prpar,

78

Prpar,  nam.; Jul. Pavliček,  taj.; A. Kutin,  blag.; Fr.
Gatej,  gosp. — Volitev?

20. Šaleška: ust. 1.1904; 19 član.; sedež v
Šoštanju. — Odbor: Iv. Koropec,  nač. in blag.; Iv.
Lukman,  taj.; Jak. Volk  in A. Kocuvan,  odb. —
Volitev 1. 1910.

21. Tržaška: ust. 1. 1904 ; 201 član; sedež v
Trstu. — Odbor: dr. Mat. Pretner,  nač.; Jos. Ho¬
čevar,  nam.; Mir. Pretner, ta).: Jos. Zwitter,  blag.;
Iv. Bandel,  odb. — Volitev 22. januarja 1910. —
Ima podzemske jame „Divaška Vilenica”  in „Dim-
nice”  v Slivjah.

22. Tržiška: ust. 1. 1907; 23 član.; sedež v
Tržiču. — Odbor: M. Marinček,  nač.; Jos. Šter,
taj.; Iv. Engelsberger,  blag.; Fr. Ahačič, Fr. Deu,
K. Pollak, Jos. Peharc,  odb. — Volitev 31. julija 1912.

23. Vipavska: ust. 1. 1912; 20 član.; sedež v
Vipavi. — Odbor: K. Mayer  v Ložah, nač.: A.
Boječ,  v Vipavi, nam.; Iv. Mercina  v Ložah, taj.;
R. Grum  v Vipavi, blag.; M. Pavlin  v Vipavi in
Fr. Premru  v Št. Vidu, odb.; dr. Pav. Kanc  in And.
Poberaj,  pregl. rač. — Volitev 21. avgusta 1912.

Število članov.

A.  Osrednji odbor . . . 1036

B.  Podružnice . . . . 2311

skupaj . 3.347

VREDNOST NOVCEV.

marka 70 pfenigov.
1 marka = 1 krona 18 vin.

1 lira = 95'20 vin.

1 rubel = 2-53.90 K.

79

SEZNAM PLANINSKIH KOC IN
ZAVETIŠČ.

Opomba. Koče z drobno tiskanim popisom niso last S. P. D

Kratice

za popis posameznih koč so sledeče:

d. sp. = damska spalnica

drv. = drvarnica

h = ura

ki. =klet

kuh. = kuhinja

lek. = lekarna

lež. == ležišče

m. = matrac

m. sp. = moška spalnica
nstr. = nadstropje
o. = obednica
obv. = obvezila
os. = oseba

V večjih kočah se plača n s
nečlan še e

p. = postelja
osk. = oskrbnik ali oskr¬
bovana

prist. = pristojbine

pstr. = podstrejše

priti. = pritličje

s,- soha

shr. = shramba

sl. = slamnica

sp. = spalnica

str. == stranišče

stud. = studenec

vod. == vodnik

iradno za p. K 1'50 brez rjuh,

ikrat toliko.

A)  Prvotne Alpe.

Pohorje.

1. Ruška Koča (1250 m).

Zgrajena 1. 1907.

Koča stoji na vzhodnem Pohorju pri romarski
cerkvi sv. Areha. Dolga je 15 m, široka 7 m. Ima
2 gostilniški sobi, d. sp., s. 10 m., kuh., s. za osk.

V pstr. društveno s. 2 p.; vrhutega m. in 16 p.

V koči je knjižnica, lek., drv., ki. in 3 str. V bližini
je Romanov in Čudežni stud.

Pristojbine: Člani 1 K, nečlani 2 K.

80

2. Vila „PIaninka‘L

Zgrajena 1. 1912.

Nova stavba stoji poleg stare koče. Dolga je
13 m, široka 11 m ima 1 nstr. V priti, kopalnica
(mrzle in tople kopeli), 4 s. a 2 p., 2 s. a 3. p.; v
1 nstr. 2 s. a 3 p., 2 s. a 1 p. z balkonom.

Kraj za planinsko letovišče.

Oskrba:  Obe koči od 15./5 do 30./9. Dobi
se: pivo, več vrst domačega vina, vino v stekle¬
nicah, šampanjec, pristno domače žganje, ob vsaki
uri sveža mrzla in topla jedila (vedno tudi sveže
meso) kakor v pravi planinski restavraciji. Poštni
nabiralnik (vsaki drugi dan poštna zveza). Zago¬
tovljen je tudi telefon z interurbansko zvezo.

Last  (obeh koč): Podravska podružnica S. P. D.

Ključ:  Ruše; Maribor: Narodni Dom, trgovec
j. Ulaga in orožniške postaje v bližini Maribora.

Pristojbine  v „Planinki: S. 1. razreda 2'5 K,
s. 2. razreda 2 K. Kdor ostane 14 dni, dobi 20%
popusta. Postrežba na |dan 20 v. Topla kopel za
stalne goste 60 v., za druge 1'20 K, tuš za stalne
20 v., za druge 30 v.

D o h o d: a)  iz Ruš mimo stolpa požarne brambe
do Čandra, od tam čez Glažuto, 3 h ali čez Apne¬
nico, 2V 2  h; b)  iz Ruš čez Smolnik, 5 h; c)  iz Ruš |
ob Lobnici, 5 h; d)  iz Maribora čez Bolfenk, 4 h; i
e)  iz Bistrice pri Limbušu, 3 h; f)  iz Frama (po- J
staja Račje), 4 h; h)  iz Slovenske Bistrice (žel.
postaja), 4 h; i)  iz Oplotnice, 6 h; k)  iz Klopnega
Vrha, 3 h; l)  iz Velike Kope čez Klopni Vrh, 8 h.

Klopni Vrh. (1335 m).

Grof Zabeo iz Fale si je tu zgradil lepo poslopje.
Eden del je za logarja, ki stalno tukaj prebiva. Tukaj je
tudi krčma.

81

Oskrba: Dobi se vino, pivo in čaj.

Dohod: a) iz želez, postaje Fale, 3h; b) iz Ruš,4h;
c) čez Smolnik, 5 h.

Izlet: Do Ruške Koče, 3 h.

Poti rdeče zaznamovani.

B)  Južne Apneniške Alpe.

I. Ziljske Alpe

se v dveh panogah razprostirajo ob Žili, le njiju vzhodni
del se nahaja na slovenskih tleh.

a) V severni panogi nas zanima Dobrač (2167m),
znan po svojem razsežnem in hvaležnem razgledu.

Villacher Alpenhauser (D. O. A. V.), 2145 m. Osk.
od 15./6. do 30./10.; 19 s., 50 p. (2-4 K).

Dohodi: a) iz Beljaka čez Sv. Duha, 6 h; b) iz Plaj-
berka (strmo), 3 h; c) od Sv. Duha, 5 h; d) iz Čajne, 4 h;
e) iz Podkloštra, 4'lah. — Telefon v Plajberk.

b) Na južni panogi se nahaja mnogo planin s pastir¬
skimi kočami. Pastirji pasejo živino od 15./6 do 30./9. Takrat
se dobi mleko, sir in maslo.

V tem gorovju so: Gorjanska, Zahomska, Bistriška,
Blaška, Goriška, Dolška in Brdska Planina.

1. Gorjanska Planina (1693 m).

Koče so: a) Komatova Koča (A. Sdrvvenner, p. d.
Komat); b) Čurijeva Koča (J. Hebein, p. d. Čuri); c)
Pernuševa Koča (Fr. Grafenauer, p. d. Pernuš); lastniki
stanujejo v Gorjanah, pošta Bistrica ob Žili. Koče imajo
po 1 s. z 2 p. in lež.; postrežba.

Dohodi: a) iz želez, postaje Vrata [Thorl-Maglern],
3 h; b) iz Trbiža, 4 h; c) iz vasi Gorjane, 3 h; d) iz Za-
homca, 2'/z h.

2. Zahomska Planina [1720 m z Vršičem 1816 m].

Pod Vršičem leže na zeleni trati, ki je pred vetrom
varna, na takozvanih „palašah“ sledeče koče:

a) Korenova Koča  [1720 m].

zgrajena 1.1800 (last Ivana Millonig, p. d. Koren v Zahomcu
hiš. št. 16) je ena najlepših koč v slovenskih Alpah.

6

82

Dohodi: a) od kolodvora Čajne, 3 V* h: b) iz Za-
homca, 3 h; c) iz Trbiža po Vrtinjem Logu, 3 h; d) iz Žab-
nic, 2 h; e) iz Ziljske Bistrice, 3 h.

Pristojbine za člane S. P. D. 40 v.

Izleti: Na Bistriško Planino, Vah; hotel Osternik
od tam na Osternik (2035 m), lh; na razne planine v okolici.

b) Rihtikova koča
(lastnik Andrej Millonig, p. d. Rihlig).

c) Žnidar jeva koča
(lastnk Andrej Mihor, p. d. Žnidar).

3. Bistriška Planina (1722 m),

kjer je najvišji vrh Osternik (2035 m) s krasnim razgledom.
Koče, ki leže tik pod njim, so:

a) Planinski hotel Osternik
(last Antona Achatza iz Bistrice). Do sem in slednjih koč
vodi vozna pot.

Dohod: a) od Čajne, 3 Vah; b) iz Bistrice, 3 h; c) iz
Trbiža, 3*/*h; d) iz Žabnic, 3Vah; e) iz Ukev, 3Vah.

Tura na Osternik, 1 h.

b) Wuternova Koča (lastnik Urban Zwitter, p. d.
Wuterna).

c) Vicerjeva Koča (lastnik Jos. Katnik, p. d. Vicer).

d) Kajžerjeva Koča(lastnikBlažLeiler,p.d.Kajžer).
Zadnje tri koče imajo kuh., 2 s. po 2 p. z m.

4. Blaška Planina (1464 m).

ima več planinskih koč (primitivnih) s prenočišči za plan¬
šarje.

Dohod: iz postaje Blače (Ziljska želez.), 2 h.

5. Goriška Planina (1434 m),
z nekaterimi priprostimi kočami za domače planšarje.

6. Dolska Planina (1370 m)

ima mlekarstvo, primitivna prenočišča (a snažna in zastonj).
Koča pri Urši

ima prenočišča za turiste (0 - 50 do P— K). Dohod: od železn.
postaje „Goriče-Borlje“ (Ziljska želez.), 3 h po novi zložni
vozni cesti.

Ture na vse strani brez vsake nevarnosti.

83

Polu  dni  k (2002 m) proti jugu, 1 h, od koder je krasen
razgled na tirolske Dolomite, prelazi v Kanalsko Dolino,
planinska flora.

7. Brdska Planina (1416 m).

W armuthiitte.

Dohod  od Dolske Planine, 1 h proti zahodu po rav¬
nem. Več koč za prenočevanje na Dolski in Brdski Planini,
ki imajo spodaj „tamer“ za živino, zgoraj priprosto s.
ali lež.

II. Julijske Alpe.
a)  Zahodni del.

1. Skupina Kanina.

Kaninska Koča  (1811 m) D. O. A. V. Primorsko;
na Kališci; 2 s., 2 p., 5 m.

Dohod:  iz Bovca 4 in pol h:'koča ni osk. Ključ pri
vodnikih v Bovcu.

Ture:  Kanin (2592 m), 4 h; Prestreljenik (2503 m), 2 in
pol h; Srednji Vršič (2536 m), 4 h; Črni Vogel (2386 m), 3 in
pol do 4 h; Velika Baba (2449 m), 3 do 4 h; Veliki Vanjaški
Skedenj (2117 m), 2 h; Mali V. Š. (1958 m), 1 in pol do 2 h;
Konj (2287 m), 1 in pol do 2 h; Krnski Vršiči (okoli 2300 m),
3 in pol do 4 h.

Ricovero Canin  (2008 m) Societa Alpina Friulana;
6 m., 9 lež. (dostopna samo z laškimi vodniki).

Dohod:  iz Rabla, 5 in pol h, iz Novejskega hotela,
3 h. Oskr. od 12./7.

Ture:  Kanin (2592 m), 3 do 3 in polh;  Prestreljenik
(2503 m), 2 do 2 in pol h; Okno Prestreljenika (2300 m), 2 h
Sart (2324 m), 3 do 3 in pol h.

2. Skupina  Viša.

Koča v Zajzeri  (1020 m) D. O. A. V. — S. Beljak,
2 s., 8 p.

Dohod:  iz Ovčje Vasi, 1 in tričetrth; osk. od 15.,’6.
do 5./10.

Ture:  Viš (2666 m), 8 do 9 h; Montaž (2735m), a) čez
Lovca, 8 h; b) po Kugyjevem potu, 8 do 9 h; c) čez Brdo
po novo napravljeni plezalni stezi, 8 do 9 h ; Krnska Glava
(1882m), 3 do 3 in pol h; Krnski Turm (2033 m), 3 h; Špik
nad Tratico (2401 m), 9 h in na razria Sedla.

6 *

84

Findenegghiitte (1908 m) D. O. A. V. — S. Beljak;
na Visu; 3 s., 8 p.

Dohod: a) iz Rabla, 3 h; b) iz hotela v Neveji, 3 h;
osk. od 15J7. do 30./9.

Ture: Viš (2666 m), 3 in enčetrth; Krnska Škrbinica
(2230 m), Gamsova Mati (2516 m), 2 in polh; Divja Koza
(2503 m), Žabniška Krnska Špica (2335 ml in Visoka Bela
Špica (2254 mj.

Hotel pod Nevejskim Sedlom poprej Ricovero
Nevea (1152 m) last Societa Alpina Friulana; ima značaj
planinskega zavetišča; zelo dobro oskrbljen.

Dohod: a) iz Rabla po Jezerski Dolini, 3 h; b) iz
Kljuž po dolini Reklanici, 4 do 4 in pol h. Osk. od 15.,6.
do 30.,9.

Ture: Montaž (2735 m); a) čez „Verdi“, 5 do 6 h;
b) po Findeneggovi. Stezi, 5do6h;  Špik nad Tratico
(2401 m), 3 in pol do 4 h, Monte Zabuš (2244 m), 3 in en četrt h,
Strma Peč (2380 m), 5 h.

b)  Vzhodni del.

1. Skupina Mangrtova.

3. Koča v Koritnici (1330 m).

Zgrajena 1. 1909.

Koča stoji na južni strani Mangrta in ima kuh.,
o., ki. v. prit., v pstr. pa skupno sp. s 6 p., prostor
za vodnike in 2 lež. za silo.

Oskrba:  od 1./7. do 1./9.

Dohod:  a)  iz Rabla na Predel do Strmca,
kjer zapusti pot državno cesto (vozi tudi A. P.)
2‘/j 1 —3 h; b)  od Predela, l 3 / 4 —2 x / 2  h; c)  najboljši
dohod iz Loga na Goriškem, 2 h.

Ture:  1. Mangrt (2678 m): a)  po navadni
poti čez Sedlo, 3 1 / 2  h; b)  po južni strani, 5 h; c)
po vzhodnem grebenu, 6 h. — 2. Konc (2380 m),
3 h. — 3. Vevnica (2351 m), 3h. — 4. Strugova
Špica, 5—6 h. — 5. Jalovec (2643 m): a)  po
navadni poti, 6 h; b)  po severnem grebenu, 5—6 h:

85

cj  po zahodni steni, 6—7 h. — 6. Čez Punco v
Planico (v Rateče), 5 h. — 7. Čez Brežic v Bolšico
ali Trento, 6—7 h. — 8. Čez Punco v Veliki Kot
v Trento, 6 h. — 9. Čez Travnik ali Jezik na
Klanska Jezera, 4‘/ 2  h.

Mangarthiitte (1919 m) D. O.A.V. Beljak; 2 s., 6 p.,
8 m., 5 lež..

Dohod: iz Rabla, 4 h, iz Bovca 5 h, iz Bele Peči 4 h,
iz Loga v Koritnici, 4 in pol h; koča je oskr. od 18./3. do
15./9.

Ture: Mangrt (2678 m), 2 h; prehod v Koritnico,
Remšendol in h Klanškim Jezerom.

Vosshiitte (1523 m) D. O. A. V. — S. Kranjsko.
Pod Sedlom Vršeč, 1 š., 5 p., d. sp., 3 p., 8 lež.

Dohod: a) iz Kranjske Gore, 2 in pol h, b) iz Trente,

3 in pol h.

Ture: Prisojnik (2547 m), 4 do 5 h, Rupe (1807 m), tri-
četrt h, Trentski Veliki Kot (2200 m), 5 h.

4. Dom na Vršiču (1630 m).

Otvorjen 1. 1912.

Na južnem pobočju Vršiča vrh sedla med Moj¬
strovko in Vršičem ob prelazu iz Kranjske Gore v
Trento. Pripraven za daljše bivanje, zimske
ture in zimski šport.

Enonadstropna, moderna stavba. V temelju
prostorna ki. in shr. Priti, ima veliko, lepo o. z
lončeno pečjo in vabljivim kotom. Poleg kuh. in
osk. stanovanje. Pod stopnjiščem shr. za drva. Veža
in str. izpopolnjujeta priti, razdelitev. V I. nstr.:

4 s. z 2 p., 1 s. s 3 p., in str. V pstr.: skupna spal¬
nica z 10 p. in 1 s. z 1 p. Nad skupno spalnico:
pstr. za vod.

Oskrba:  od 15./6. do 30./9. Dobiva se več
vrst vina, piva in navadno tudi sveža jedila, vedno
ob sobotah in nedeljah.

86

Last:  Kranjskogorska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  v posebnih sobah 3 K, na
skupnem lež. 2 K; vstopnina za člane S. P. D.
20 v., za vse druge 40 vinarjev.

Ključ:  pri nač. podr. dr. Tičarju in not/KIandru
v Kranjski Gori.

Dohodi  (glavni):

a)  od žel. postaje in letovišča Kranjska Gora
po romantični Vel. Pišnici po voznem potu z div-
nim razgledom mimo „Močila“, 2’/ 2  h. More se
peljati iz Kranjske Gore do Doma na Vršiču tudi
vozom.

b)  iz Bovca v Log-Trento po voznem potu in
od tod v 3 h na Vršič.

Izleti in ture  (po izdelanih in zaznameno-
vanih potih):

1. v Trento in k izviru Soče, 2 h.

2. na Mojstrovko  (2332), v 1'/j—2 h.

3. v Malo Pišnico  čez Vratca in Rupe, in
do Kranjske Gore, 4 h.

4. v Planico  in k izviru Save (slap Nadiže),
3 h. Od tod 2 h do žel. postaje Rateče (H. Man¬
gart).

5. na Prisojnik (Prisank) (2547), 3 h. Nova
steza S. P. D.; lahka in brez nevarnosti.

6. do Okna v Prisojniku,  1 1 / 2  h.  Od
tam naprej težavnejša pot na vrh Prisojnika v
1V 2 —2 h.

7. na Razor  (2601), 5 h.

8. na Jalovec  (2643 m), 7 h.

9. preko Križkih Jezer in Križ do Alja¬
ževega Doma  v Vratih.

10. pod Travnikom in Jalovcem čez Veliki
Kot do Koritniške Koče.

87

2. Skupina Triglava.

5. Aljažev Dom v Vratih (1000  m).

Turistovski hotel.

Na novo zgrajeni 1. 1909, otvorjen 1. 1910.

Qb vznožju Triglava v romantični dolini Vratih,
2 V? h od železniške postaje Dovje (Lengenfeld).

V krasnem kolobaru so gorski velikani: Triglav
(2863 m), Begunjski Vrh (2461 m), Cmir (2391 m),
Stenar (2501 in), Rogica (2382 m), Škrlatica (2738 m).

Kraj za planinsko letovišče.

V temelju je posebna ki., ki ima vhod izkuh.

V priti, je prostorna veža, zadaj hodnik v dvojno
stran., velika o., kuh., shr., prostor za osk. in mala
o. V prvem nstr. je 10 s. po 1 in 3 p., kopalna s.
in str. V pstr., je prostor za posle, 1 večja s. za
goste, 4 p., str. in skupno, lež. V pstr. je skupno
lež. in prostor za vod.

Aljažev Dom se osk. od 15./6. do 30./9. Dobi
se: pivo, več vrst domačega vina, sveža jedila
(vedno  tudi sveže meso)  kakor v pravi pla¬
ninski restavraciji.

Last:  Osrednji Odbor S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1'50 K do 2 K; nečlani
dvojno.

Ključ:  Mojstrana: Klinar, p. d. Požgane,
gostilna.

Dohod:  a)  od železniške postaje Dovje, 3 h;
b)  iz Trente čez Luknjo, 5 h.

Aljažev Dom:

Ture:  [po zaznamovanih turistovskih potih]:

1. Tominšekova pot.  Nekaj minut ob Bi¬
strici — ob debeli skali z napisom čez prod
in skozi gozd v jarek pod Cmirjem — po
jarku navzgor in potem na strmo pobočje

88

(čez bukovje in ruševino) na desno — pod
stenami Cmirja in Begunjskega Vrha nad
„Prag“ in na veliko snežišče po Triglavom
in Kredarico — na desno po snežišču pola¬
goma navzgor v smeri proti Triglavu in
Kredarici — Triglavski Dom (2515 m), 4—5h.

2. Čez „P r a g“: Ob Bistrici do izvira — čez
„Prag“ — nad „Pragom pod Begunjskim
Vrhom (tu se shaja ta pot s Totninškovo
Potjo) na desno čez snežišče v Triglavski
Dom, 5 h; od Begunjskega Vrha na levo pot
do nem. Deschmannove Koče.

3. Sedlo Luknja:  Ob Bistrici 1 4  h — potem
na desno in po gozdni poti na planino Bu-
kovlje (med Stenarjem in Pihavcem) — po
melu pod Pihavcem — Luknja (1758 m),
2 V, -5 h.

4. Trenta:  Na Luknjo — na levo nad „Ko-
ritom“ po poti „Čez rušo“ (pod stenami
Triglava) v Zadnjico in po kolovozu ob
potoku v Trento, 5 1 /*— 6 h.

5. Kriški Podi  (Kriška Jezera): Na planino
Bukovlje (kakor na Luknjo) — po prihodu
iz gozda na teraso pod Stenarjem, na desno
v kadunjo med Stenarjem in Pihavcem in
po njej navzgor do sedla pod Sovatno
(okoli 2100 m); odtod na desno (kvišku)
na Križ (2439 m) 1 1 /. t  h, na levo pa (navzdol)
čez Kriške Pode do križišča potov nad
drugim Kriškim Jezerom (2000 m) 1 h, skup

6 74 h.

6. Razor  (2601 m): Do Kriškega Jezera in
še 2 h.

7. Škrlatica (2738m): Na Dolek (kakor na
Križ, to je po jarkih med odlomki Rogljiče

90

in Stenarja), pod Rogljico zavije na desno
v široki, pusti Srednji Dolek (stud.) in vodi
po strmih skalnatih grebenih na vrh, 6—7 h.
(Pot vskalovju je s klini in žicami zavarovana).

8. Široka Peč (2531 m), 5—6h.

9. Cmir (2391 m), 5 h.

10. V Kranjsko Goro  je prehod od Križa
čez Kriško Steno v Pišnico.

6. Triglavski Dom na Kredarici  (2515 m).

Zgrajen 1. 1896, povekšan 1. 1909.

Na sedlu Kredarice tik nad Triglavskim lede¬
nikom, eno pičlo uro pod vrhom Triglava. Raz¬
gled kakor z vrha Triglava  (izvzemši na
jugozahod). — Poleg koče k a p eli c a za božjo službo.

KI. in shr., kuh. z modernim šted., velika o. z
lončeno pečjo, s. za osk.; v priti, še 2 s., 3 p.; 2
s. a 4 m., 1 s. 3 m.; v 1. nstr.: 4 s. a 1 p., 5 s. a 2
p.; v pstr. 1 s. 3 p in sl.

Oskrba:  Dom se oskrbuje od 1./7. do 15./9.
Dobi se kakor drugod v osk. kočah.

Last:  Osrednji Odbor S. P. D.

Ključ:  Mojstrana: Klinar, p. d. Požgane, g.

Dohod:  a)  Dovje (Mojstrana) — Vrata (Alja¬
žev Dom), Tominškova Pot ali pot čez Prag —
Kredarica, 7—7 l / 2  h; b)  Dovje (Mojstrana) — skozi
Kot — Pekel — Kredarico, 7 h; c) Dovje (Moj¬
strana) — skozi Krmo — Kredarica, 8 h; d)  Srednja
Vas (v Bohinju) Uskovnica — Velopolje, 6 ‘/s h —
Kredarica, 2 h ; e)  Srednja Vas (v Bohinju) — Trstje
— Velopolje, 5% h — Kredarica, 2 h; f)  Stare Fu¬
žine (v Bohinju) — Voje — Velopolje, 5 h — Kre¬
darica, 2 h \ g)  Bled — Pokluka — Konjščica —
Velopolje, 11 h — Kredarica, 2h; h)  Trenta — pot čez
Komar — Dolič — vrh Triglava, 7h — Kredarica, s / 4 h.

91

Triglavski Dom:

Ture in sestopi: 1. Triglav  (2863 m) čez
Mali Triglav lh. — 2. Rja vi n a (2534 m)2.f/s —
3 h. — 3. Vodnikova Koča  na Velem Polju
2 h. — 4. Bohinjsko Jezero,:  Velo Polje,
tam spodaj na desno čez Voje in Staro Fužino,
7 h. — 5. Srednja  Vas  (622 m):' Velo Polje,
potem levo pod Tolstcem in čez planino Uskov¬
nico, 7—8 h; od tam do Boh. Jezera 1 h, v Boh.
Bistrico 1 */ s  h. — 6. Bled:  Velo Polje — čez
Konjščico (1444 m) — Rudno Polje — skozi Kranjsko
Dolino in čez Pokljuko v Krnico — Bled (gozdna
pot), 12—13 h. — 7. Mojstrana  skozi Kot,
3— 4 h; skozi Krmo, 4—5 h. 8. Aljažev  Dom
čez Prag ali po Tominškovi stezi, 4—5 h. — 9.
Trenta:  čez vrh Triglava in čez „Komar“, 5—6 h.

Staničevo zavetišče se nahaja pod vrhom Tri¬
glava; tam se lahko vedri ob nenadno nastopni nevihti.

7. Vodnikova koča (1800 m).

Zgrajena 1. 1895, prestavljena 1. 1908.

Koča stoji sedaj tik nad Velikim Poljem v kotu
med Toscem in Vernarjem. V bližini močen, sta¬
len stud. Od Velega Polja (pastirske koče) je
1 l i  h hoda.

Koča ima kuh., majhno ki. in o. v prit.; eno
sp. za 6 o. in prostor za osk. v pstr.

Oskrba:  od 1./7. do 15./9.

Last:  Osrednji Odbor S. P. D.

Ključ:  Bohinjska Bistrica: Ravhekar.

Dohodi:  d)  Srednja Vas (v Bohinju) — Us¬
kovnica, 6 1 / 2  h; b)  Srednja Vas — Trstje 5 J /2 h; c)
Stare Fužine — Voje, 5 h.

Izlet:  1. Triglav, 3 h in Triglavski Dom, 2 h.
2. Mimo Sedmih Jezer k Bohinjskemu Jezeru, 1 10 h.

92

Lovska koča pri Mrzlem Studencu stoji na cesti
iz Bleda po Pokluki na Triglav in je last c. kr. verskega
zaklada; ima dobro opremljene sobe za tujce. V koči stalno
bivajoči logar vodi tudi dobro gostilno. Od koče je krasen
pogled na Triglav in obmejne gore Krme. Koča leži v le¬
pem gozdu.

Dohod:  iz kolodvora Bleda, 3 h ali po dobri gospo¬
darski cesti ali skozi zanimivo Poklukino deber. Od koče
prideš v 1 in pol h na planino: Konjščico ali Uskovnico.

Deschmannhaus  (2332 m) D. O. A. V. — S. Kranj¬
sko ; ob ledniku, 7 s., 8 p.: skupno lež., 9 m. in 10 lež., osk.
od 1./7. do 15./9.

Tura:  Triglav, 2 h. Dohod:  iz Mojstrane; a) skozi
Kot, 5 in pol h; b) skozi Vrata, 6 in pol h.

Maria-Theresienhtitte  (2404 m), velika enonad¬
stropna, D. O. A. V. — S. Kranjsko; pod Malim Trigla¬
vom. Osk. od 1./7. do 15./9.

Dohod:  a) iz Mojstrane, 7—7 in pol h; b) iz Srednje
Vasi, 8 h.

Triglavseenhutte  (1683 m), O. T. K. (osk. kranjska
sekcija D. O. A. V.): lega ob jezeru; 6 m. in 4 lež.: osk.;
od 29./7. do 15./9. Od Bohinjskega jezera, 5 in pol h.

Baumbachhiitte  (622m), D. u. O. A. V. — S. Pri¬
morsko. Leži v Trenti; 2 s. 10 m.

Dohod:  iz Bovca, 4 h, ni osk.

3. Bohinjsko pogorje.

8. Orožnova Koča na Črni Prsti (1346m).

Zgrajena 1. 1894.

Na planini Lisci na severni strani Črne
Prsti,  2 h na železniško postajo Bohinjsko
Bistrico.  Koča imakuh., o., m. sp. in d. sp., 24 m.

Oskrba:  Od 1./7. do 30.'9.

Last:  Osrednji odbor S. P. D.

Ključ:  Hudajužna: Anton Mavri,  občinski
tajnik; Podbrdo: gostilničar Iv. Štravs;  Bohinjska
Bistrica: hotel Triglav.

Dohod:  a)  iz Bohinjske Bistrice ali iz vasi
Polje, 2 h; b)  od Bohinjskega Jezera čez Gradico

93

(1964 m) in po turistovski poti po grebenih čez
vrh Črne Prsti (1845 m), 8 h; c) iz Podbrda (že¬
lezniška postaja) čez vrh Črne Prsti, 5 h; d)  iz
Hndejužne (žel. postaja) čez vrh Črne Prsti, 5 1 /* h.

Izlet: Na vrh Črne Prsti, kjer je krasna flora,
1 'It  h.

Mallnerhiitte (1343 m) na Črni Prsti; O. T. K.; 2 s.,
6. p.; iz Bohinjske Bistrice, 2 in en četrt h.

9. Koča na Poreznu (1631 m).

Zgrajena 1. 1907.

Lega:  Zidana koča leži na vrhu Porezna,
lepe razgledne gore. Koča ima kuh., o. in skupno
lež., 8 m. ter pstr.

Oskrba:  od 1./7. do 30./9. Posebno pripo¬
ročljiva za zgodnje spomladanske in pozno jesenske
izlete.

Last:  Cerkljanska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K.

Ključ:  Iv. Štravs v Podbrdu in Anton Mavrij
v Hudijužni.

Dohod:  a)  iz postaje Podbrdo, 4 h; b)  iz
Cerknega, 4h; c)  iz Hudejužne, 4 h.

10. Pirnatova Koča na Javorniku  (1200m).

Zgrajena 1. 1907.

Koča leži ob vrhu Javornika nad Idrijo. Mala
turistovska koča, 2 skupni lež. Oskrbovana je celo
leto. Zraven koče je gostilna Medved.

Last:  Idrijska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K.

Ključ:  I. Medved in v Črnem Vrhu.

Dohod:  a)  iz Idrije čez Črni Vrh, 4 Vah; b)
iz Vipave, 4 h; c)  iz Logatca, 4 h.

Izlet:  Na Medvedov Vrh, (1242 m), 'Uh.

94

11. Kadilnikova Koča vrh Golice (1836 m).

Zgrajena 1. 1905.

, Prostorna koča leži prav na vrhu Golice, ki
je znana po svojem razsežnem razgledu, enem
najlepših v naših Alpah, in po svoji flori.

Koča ima: ki., kuh., o., m. skupno lež. 10'm.,
d. sp. 6 p., veranda v priti.; v I. nstr. 5 s. z 2—4 p.

Oskrba:  Od binkošti do konca septembra.

Last:  Osrednji Odbor S. P. D.

Dohod:  d)  iz Jesenic (najboljši), 3V 2  h; b)  iz
Podrožčice (pristop lahek), 5 h; c)  iz Javornika 4 h.

Ture in sestopi: 1. Stol  (2239 m): Podgorsko
Sedlo (1442 m) — čez gozd v sedlo in pobočje Kočne
(1946 m) — Medjidol — čez planino na Belščici
(1862 m) — pod Vajnašem in ob grebenih Belščice
do sedla pod Stolom, 6 h — Stol lh. — 2. Kepa
(2144 m): čez Klek (1754 m) — sedlo Rožica
(1595 m) — pod Rožico in Babo — sedlo Mlinica
(1582 m, stud.) — Kepa, 6h; sestop od Mlinice v
Dovje, 2 1 / 2  h. — 3. Št. Jakob  v Rožu čez Kladje
in Leše, 4 h, ali čez Klek in sedlo Rožica, 5 h. —
4. Podgorje  čez Podgorsko Sedlo in Zajčji Dol,
4 h. — 5. Sveča  čez Podgorsko Sedlo — skozi
gozd do sedla Kočne in Suha Dolina, 5 h. —.6.
Jesenice ali Javornik h. — 7. Jesenice
čez Klek in sedlo Rožica, 4 h. — 8. Hrušica  čez
Klek in sedlo Rožica, 3 h.

12. Vilfanova Koča na Begunjščici (1550 m).

Zgrajena 1. 1909.

Na južnem pobočju Begunjščice. Koča ima
kuh., o., d. sp. 3 p., m. sp. 4 p., ki. in pstr.

Oskrbuje se od 1./6. do 30./9. V planšariji na
Planici (neposredna bližina) se dobi mleko.

95

Last: Radovljiške podružnice S. P. D.

Pristojbine: Člani 1 K, nečlani 2 K.

Ključ: Radovljica: Fr. Dolžan, gost. Lectar;
Lesce: gost. Legat poleg kolodvora; Žirovnica:
gost. Kmat.

Dohod: a)  Begunje pri Radovljici čez Med¬
vode po dolini Draga, 3 h; b)  Begunje čez Luknjo,
4 h; c)  Poljče pri Begunjah, 3 h. — Sestop v Tr¬
žič, 4 h.

Izlet: Na vrh Begunjščice (2001 m) 1 1 / 2  h.

13. Prešernova Koča na Stolu (2236 m).

Zgrajena 1. 1910.

Na Malem Stolu, 0 4  h pod vrhom Stola. Koča
je solidno zgrajena iz lesa, ima podzidek in je
krita na štirih straneh z eternitom ter ima ki.,
kuh. in 1 s. v priti., 1 pa v pstr. Na razpolago je
7 p. in skupno lež. z 8 m.

Oskrba: Od 1./6. do 30./9.

Last: Kranjska podružnica S. P. D.

Pristojbine: Člani 1 K, nečlani 2 K; za
rjuhe 40 v.

Ključ: Sele pri Žirovnici: Anton Legat, p. d.
Mazovec. V času od 1 ./10. do 31./5. smejo kočo
obiskati turisti le v spremstvu omenjenega vodnika.

Dohod: a)  najpripravnejši iz železniške po¬
staje Žirovnica, 4—4 V,; b)  iz Javornika, 5h;
c)  iz Begunj, 6 h; d)  iz Bistrice na Koroškem čez
Mačevsko Planino, 6 h.

Izleti: 1. Stol (2236 m), od koče V 4  h. — 2.
Golica (1836 m), z vrha Stola po robeh, 7 h. —
3. Zelenica (2159 m), 5 h. — 4. Begunjščica
(2001 m), 5 h. — 5. v Bistrico  na Koroškem,
4 h; — a)  Z vrhu Stola po tnelih dokaj zložno do

96

Mačevske Planine, od tam lepa in senčnata pot do
Bistrice, 6 h.; b)  v Podgoro, 6—7 h.

Koča na Kovci (1505 m) je bila otvorjena 1.1910.
Koča stoji na planini Kovca (Kofca, Kopica), ima 1 s., 1 sp.,
4 p-., 1 o. in v pstr. lež. za 10 oseb. Pristojbina od p. 1 K,
od lež. 20 v. Kcča je kot gostilna oskrbovana od 15./6.
do 30./9; izven sezone ključ pri Matizovcu, zadnji kmet
pred kočo, tričetrt h od koče.

Dohod  iz Tržiča: a) po Šentanski Dolini mimo Mati-
zovca, 3 in pol h; b) po Spodnji Dolini mimo „Vragovega
Mosta" (lepa partija) in Ukca, 3h; c) čez Zavrh (strma
pot), 4 h.

Izleti:  Na Veliki Vrh (2085 m), 1 in pol h. Obiščejo se
lahko tudi drugi vrh Košute, n. pr. Kladvo (2098 m), Košut-
nik (2135 m).

Bertahiitte  (1610 m) D. O. A. V. — S. Beljak; na
planini Jepica pod Kepo; 6 p. Osk. od 15./6. do 15./10.

Dohodi:  a) iz Dovjega, 3 h; b) iz Ocene, 2 h: c) iz
Loč, 3 h.

Tura:  Kepa (2144 m), 1 h.

Kahlkogelhiitte  (1582 m) D. O. A. V. — S. Kranj¬
sko ; stoji pod Golico (katero so Nemci neopravičeno pre¬
krstili v Kahlkogel) 3 s., 6 p., skupno lež. 10 p. in 10 m.

Dohodi:  a) iz Jesenic, 3 h: b) iz Dovjega, 4 in
pol h; c) iz Podrožčice, 5 h. Osk. od 15./6. do 15./9.

Klagenfurterhiitte  (1660 m) D. O. A. V. — S.
Celovec, stoji na Mačevski Planini na severni strani Stola
(2236 m), 5 s., 10 p., skupno lež., 8 lež. in 9 m.

Dohodi:  a) iz Bistrice v Rožni Dolini, 4 h; b) iz Pod-
gore, 6 h. Osk. od 15./6. do 30./9.

Valvasorhiitte  (1180 m) na južni strani Stola, D. u.
O. A. V. — S. Kranjsko; 3 s., 8 p., 4 lež.

Dohodi:  a) iz Žirovnice, 2 h; b) iz Javornika, 2 in
pol h. Koča je celo leto oskrbovana.

Rainerschutzhaus  (2047 m) blizu vrha pod Obirom:
— S. Železna Kapla. — Last: O. T. K. 7 s., 12 p., 18 m., 10
lež.; meteorološka in potresna opazovalnica L vrste, tele¬
fon v Kaplo. Koča je celo leto oskrbovana.

Dohodi:  a) iz Železne Kaple po Jovanovi Stezi, 4h;
b) iz Železne Kaple čez planino Unt. Schafferalpe, 4 in
en četrt h; c) iz Železne Kaple čez Fladung, 4in tričetrt h;
d) iz Rebrc, 4 in tričetrt h; e) iz Miklavčevega, 5 in pol h;
f) iz Galicije, 4 in pol h; 'g) od posest. Terkla, 3 in pol h.

97

Berghaus Kolša na Peci (1373m) O. T. K.— S. Že¬
lezna Kapla; 1 s., 4 p.

Dohodi: a) iz Železne Kaple, 4 h;b) iz DobrleVasi,
5—6 h, c) iz Pliberka (kolodvor), 4 in pol h; d) iz Bistrice,
4 in en četrt h; e) iz Črne, 4 in en četrt h.

Ursulaberghaus je zidana koča D. u. O. A. V. odde¬
lek Karavanske sekc. Celovec na vrhu Sv. Uršule (1696 m).
V priti, ima o., kuh. in jed. shr., v 1. nastr. 5 s. s 14 p., v
postr. s. za osk.. 2 ležišči s 15 m.

Najbližji dohod od postajališča Guštanj, 3 in pol h.,
iz Slovenjgradca, 4 h, iz Tolstega Vrha, 3 h, iz Guštanja, 5h;

III. Kamniške ali Savinjske Alpe.

14. Češka Koča na Ravneh (1543 m).

Zgrajena 1. 1900.

Na zeleni terasi pod masivom Grintavca in
Kočne. Kraj za planinsko letovišče.

Koča ima ki. in shr., kuh., prostorno o., d. sp.
3 p., m. sp. 6 p., s. za osk. v priti.; v pstr. 1 s. 4
p. in skupno lež. 10 m. Koča je utrjena z žico
proti plazovom. — V bližini močen stud. 3° C.

Oskrba:  Od 15./7. do 15./9.

Last:  Češka podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Postelj v s. za člana 1'50 K,
za nečlana 2'50 K; v pstr. za člana 1 K, za nečlana
1'50 K; za rjuho 50 v.

Ključ:  I. Krč na Gornjem Jezerskem. Ključ
ni od S. P. D.

Dohod:  a)  najboljši iz Gornjega Jezer¬
skega  od Kazine na Štularjevo Sedlo (1350 m),
1 h, dalje po krasno napravljenem potu, lh; b)  po
Gornji Kočni k Rujavemu Plazu, 2‘/ 2  h; c)  od Ka¬
zina ali Štularja čez Škubra, 2‘/ 2  h; d)  od Okrešlja
čez Savinjsko Sedlo in Žrelo, 4—4 */ 4  h ; e)  od Zoi¬
sove Koče čez Mlinarsko Sedlo, 5 h.

7

98

Ture:

1. Kočna (2539 m): Po Kremserovi Stezi na
Dolsko Škrbino, tu se odboči na desno nova pot
S. P. D., 4 h.

2. Grintavec  (2558 m): a)  Po Frischaufovi
Stezi na Mlinarsko Sedlo, 2—2 1 / 2  h (radi snega
treba vodnika ali cepin), na desno po grebenu na
Mali Grintavec in na vrh, 1 h, skupaj 3—3'/ 2  h;
b)  Po Kremserovi Stezi na Dolsko Škrbino, 2 h,
dalje na levo pod grebenom na vrh, 1 h. Za omo¬
tične vod.; c)  Po severni steni eno tretjino po
Frischaufovi Stezi, potem na desno med stenami;
le za izurjene plezače z vodnikom.

3. Dolgi Hrbet  (2454 m); a)  Na Mlinarsko
Sedlo (2356 m) in levo po označeni stezi, 2 3 / 4 —3h;
b)  po severni steni; do polovice po stezi na Mli¬
narsko Sedlo, potem se odboči v levo in po stenah,
težavno, 4 h, plezalna in nevarna tura; c)  od
Vodin k veliki sneženi kotlini do vznožja Dolgega
Hrbta in med stenami navkreber, težka plezalna
tura, 5—6 h.

4. Skuta  (2532 m); a)  Na Mlinarsko Sedlo,
pod Dolgim Hrbtom v 3 / 4  h, na Sedlo pod Štruco
in '/a h, na vrh, 3'/ 2  h; b)  od Mlinarskega Sedla
na vrh Dolgega Hrbta in po Grebenu k Štruci ter
na vrh, 4 l /a h; c) po severni steni od Vodin, zelo
težka plezalna tura; d)  po severnovzhodnem gre¬
benu, vezavši Rinko s Skuto, zelo težko in ekspo-
novano.

5. Rinka  (2441 m); a)  Na Jezersko Sedlo skozi
Žrelo in Vodine, 1 Vs—2 h, tam desno v skalovje,
hvaležna plezalna tura, ne pretežka, rahlo skalovje,
4 h; b ) po severozahodnem grebenu od kota na
Vodinah v desno, zelo težka plezalna tura, 4—5 h.

99

6. Baba (2123 m). Na Jezersko Sedlo, tam na
sever označena steza, 3 h.

7. Mrzla Gora  (2202 m). Na Savinjsko Sedlo,
navzdol v Mrzli Dol gornje terase, tam na levo
po označeni Potočnikovi Stezi, težavna, za skušene
plezače, nenevarna, 4—4 ‘/2  h.

8. Frischaufov Dom,  skozi Žrelo, na Vo-
dine, Jezersko in Savinjsko Sedlo, po Mrzlem
Dolu navzdol 3 ’/ 2 —4 h.

9. Zoisova Koča  (1791 m) čez Mlinarsko
Sedlo in Pode na Kokrsko Sedlo, 5 h.

Zoishiitte (1792 rn) D. u. O. A. V. — S. Kranjsko: na
Kokrskem Sedlu 1 s., 4 p., d. sp., 8 lež.

Dohod: a) od Polšnarja mimo Suhadolnika, 3 in pol h;
b) od koče v Bistrici, 3 in pol h; c) od Frischaufovega
Doma, 5 h; d) od Češke koče, 5 h. — Koča je osk. od
20./6. do 30./9.

Ture: 1. Kočna  (2539 m), 4 in pol h. — 2. Grinta¬
ve  c (2558 ml po stari stezi, 3 h; b) po novi po grebenu
Dolge Stene, 1 in polh;  c) čez Pode, 4 h. — 3. Skuta
(2532m), čez Pode, 3 in pol h.—4. Kalški Greben  (2224m),
3 h. — 5. Košutina-Mokrica  na Dolgo Njivo, 4 h.

15. Frischaufov Dom na Okrešlju (1400 m).

Zgrajen 1. 1908.

Na prijazni planini Okrešelj, ki leži 3 / 4  h nad
slovitim slapom Rinke; tu je križišče potov. V
krasnem kuloaru so vrhovi: Mrzla Gora, Štajerska
Rinka, Turska Gora, Brana, Planjava, Ojstrica in
Krofička. Kraj za planinsko letovišče.

Hiša je 15 m dolga, 7 m široka in ima eno
nstr. Na dvorišču so v prvem nstr. vrata za po-
setnike po zimi v snegu. V priti, velika in mala
o., kuh., osk. s. 1 ki.; v 1 nstr. 6 s.: 1 s. 1 p., 3 s.
a 2 p., 2 s. a 4 p.; v pstr. 3 kupna lež. 13 m.

Oskrba:  od 1./7. do konca septembra. Dobi
se kakor drugod. Vodovod.

7 *

SAVINJSKE ALPE.

NAČRT POTOV .

S/Z</AX BOČA/A

101

Last: Savinjske podružnice S. P. D.

Pristojbine: Postelj v sobi za člana T50 K,
za nečlana 3 K; v pstr. za člana 1 K, za nečlana
2 K; za rjuhe posebej.

Ključ:  Henrik in Fort. Herle, Krist. Germel
v Solčavi in vod.

Dohodi:  a ) iz Solčave po Logarski Dolini
mimo slapa, 4 h; b)  od Piskernika v Logarski Do¬
lini, 2—2 ‘/2  h; c)  od Kamniške Koče, lh; c?) od
Češke Koče, 3 V 2 —4 h; e)  od Zoisove Koče čez
Pode pod Skuto skozi Turski Žleb, 5 h; /) iz Bele
(kopališče) po Belski Kočni naSavinjsko Sedlo, 4—5 h.

Ture:

1. NaKamniško Sedlo  (1924 m), po krasno
napravljeni stezi, 1 V 2 —2 h. Tam Kamniška Koča;
prehod v Bistriško Dolino.

2. Brana  (2253 m). Na Kamniško Sedlo, tuna
desno navkreber, 1 h. Krasen, poučljiv razgled za
vso gorsko skupino; hoda 3 h.

3. Turska Gora  (2187 m); a)  Po potu na
Kamniško Sedlo do skale, kjer se začne nadelan
pot; tu na desno v Kotliče (sedlo) in desno po
rdeče zaznamov. stezi, 2 1 I 2 —.3 h; b ) z Okrešlja po
Turskem Žlebu, 2 h in levo na vrh, skupaj 2 1 / ž —3 h.

4. Rinka  [2441 m]: a)  Skozi Turski Žleb,
desno, 15 minut do razpotja [levo] na Skuto; tu
desno 3 / 4  h. skupaj 3 h. — Za izlet na Križ [2439 m]
ali Štajersko Rinko [2256 m] nekoliko manj; b) čez
Savinjsko Sedlo, 2 h, na Jezersko Sedlo, tam levo
[plezalna tura], 2 h, skupaj 4—5 h.

5. Skuta  [2532 m]. Skozi Turski Žleb, 2 h,
do vznožja Skute, s / 4  h, potem strmo čez Strežo,

1 V 2 —2 h, skupaj 4—5 h.

6. Grintavec  [2558 m]. Skozi Turski Žleb,

2 h, skupen pot na Skuto, 'b  h; a)  pod Skuto

102

navzdol [ali čez Sleme, krajše in nevarno] na Ve¬
like Pode, 6—7 h; b) čez  Skuto pod Dolgim Hrbtom,
Mlinarsko Sedlo, Mali Grintavec in na vrh, 6—7 h.

7. Češka Koča  [1543 m]. Na Savinjsko Sedlo,
2 h, dalje Jezersko Sedlo [2000 m], nizdol na Vo-
dine, skozi Zrelo in čez snežišče, dalje po dobro
nadelanem potu, skupaj 3 1 /a —4 h.

8. Baba  [Belska Kočna, 2154 m]. Na Savinjsko
in potem Jezersko Sedlo [2304 m], tu odbočuje
steza na desno, 1 h na vrh, skupaj 3—3i/ 2  h. Od
tam prehod na Jenkovo Planino [1493 m], od koder
se pride na jug v Gornjo Jezersko Kočno, na
sever v Belsko Kočno ali po Praški Stezi na Goli
Vrh [1787 m], Zeleni[Vrh [1622 m] in Jezerski Vrh
[1216 m] ob državni cesti.

9. Bela  [kopališče, 840 m]. Na Savinjsko Sedlo
[2095 m], potem desno po zaznamenovanem potu
navzdol in po Belski Kočni naprej, 4V« h.

10. Mrzla Gora  [2202 m] za izurjene turiste:
d)  Po Mrzlem Dolu proti Savinjskem Sedlu, 1 1 / 4  h,
na desno po rdeče zaznamenovanem in nekoliko
z žicami zavarovanem potu na vrh, skupaj 2—3 h;
b ) Po „Hudem Prasku“ in pod raznimi grebeni v
Latvico [do sem nezaznamovana steza], potem po
rdeče zaznamovanem potu iz Matkovega Kota na
vrh, 3—3*/> h [plezalna in težka tura].

11. Slap pod Rinko,  */« h po romantičnem
potu S. P. D. naravnost ob potoku.

12. Planjava  [2399 m]: d)  Na Kamniško
Sedlo, 2 h, po rdeče zaznamenovanem in zelo
dobrem potu na vrh, 2—2 i' 4  h, skupaj 4 h. b)  Od
Kamniškega Sedla takoj po stenah navkreber [ple¬
zalna, težavna in nezaznamovana tura].

13. Ojstrica  [2349 m]. Kakor na Planjavo,
pod d),  potem pod vrhom desno navzdol, navkre-

103

ber na Babo ali Luško Brano [2314 m], 1 h; navzdol
na Škarje. [2135 m], 30 min., na vrh, 1 ‘fe h skupaj
7—8 h; od tam po dobrem potu v Kocbekovo
Kočo, 1 h'« h.

14. Jezersko:  Savinjsko Sedlo—Gornja Je¬
zerska Kočna, 5—6 h.

Koča za silo na Okrešju je postavljena iz razva¬
lin prejšnje koče sekcije Celje D. u. O. A. V. in ima [3 m.

na tleh.

Touristenhaus Piskernik v Logarski dolini
je last Celjske sekcije D. u. O. A. V., zemlja pa zadruge
„Rinka“ v Celju. Pri Piskerniku ste dve o., kuh. in 3 sp. z.
9 p. in z 12 lež. Koča je vsako leto po znanem nekdanjem
vodniku Janezu Piskernik osk. Vstopnina 40 v.; člani S. P.
D. nimajo nobene znižane cene. Relief Savinjskih Alp.

Dohodi in izleti: 1. Solčava, 1 in pol do 2 h; 2. Že¬
lezna Kapla čez Pastirkov Vrh, 4 h; 3. Bela (kopališče)
čez Pavličev Vrh, 4 h; 4. Matkov Kot do Škafa, 3 h; 5.
Slap pod Rinko, 1 in pol h ; 6. Frischaufov Dom na Okrešlju.
2 in četrt do 2 in pol h ; 7. Strelovec čez Plesnikovo Pla¬
nino, 3 h ; 8. Ojstrica čez Škarje, 5 in pol do 6 h.

Plesnik (kmet): 4 p. v 1 s. v postr. Pijača se tu ne
dobi, pač pa mleko in surovo maslo.

16. Kamniška Koča [1884 m].

Zgrajena 1. 1906.

Na vrhu Kamniškega Sedla, kjer je glavni pre¬
hod iz Kranjskega na Štajersko [Solčavo]. Koča
ima krasen razgled po Savinskih Alpah in Logar¬
ski Dolini ter na jug po ravnini proti Ljubljani.

Koča ima ki., shr., kuh., veliko o., m. sp. 7 p.,
d. sp. 4 p., v priti.; skupno lež. za 7 o. in s. za
oskr. 2. p.

Oskrba:  Koča se osk. od 1./7—15./9. Dobi
se kakor drugod.

Last:  Kamniška podružnica in Osrednji Od¬
bor S. P. D. Oskrbuje Osrednji Odbor.

104

Ključ: Karol Prelesnik, gostilničar v Staho¬
vici in njegov sin Franc [vod.].

Dohod:  a)  iz Bistriške Doline od Turistovske
hiše, 3 h; b)  iz Okrešja od Frischaufovega Doma
po krasno izvedeni turistovski poti, 1 ‘Is—2  h. c)
od Kocbekove Koče čez Ojstrico na Planjavo, 6—7 h.

Ture:

1. Brana  [2253 m], vzhodno po Iagotnem
potu, 1 h;

2. Okrešelj  po krasnem potu navzdol, 1 h;

3. Planjava  [2399 m]: a) vzhodno po strmem
potu in snežišču, 1 V 3 — :2 h; b)  naravnost po
steni skozi Brinšekov dimnik [plezalna, te¬
žavna tura];

4. Ojstrica  [2349 m], na Planjavo, 1 1 / 2 —2 h,
na Škarje, 1 */ 2  h in na vrh Ojstrice, 1 h;
odtod lahko v Kocbekovo Kočo, 1 '/ 4  h;

5. Turska Gora  [2187 m], pod Brano v Bo-
štjanico po novo napravljenem potu v Kot-
liče in na vrh, 2'/j—3 h;

6. Skuta  [2532 m] po potu na Tursko Goro,
naprej do Turskega Žleba in po zazname-
novanem potu na vrh, 6 h.

Turistovska hiša v Kamniški Bistrici.

V Bistriški Dolini blizu vira Bistrice; zelo ro¬
mantično. — Koča ima kuh. z jedilno shr., o., m.
sp. 7 p. in d. sp. 5 p.; v pstr. lež. 14 m. Pred
kočo stoji pokrita veranda, v bližini kapelica. Kraj
za planinsko letovišče.

Oskrba:  Koča se osk. od 1 ./7.—30./9. Dobi
se kakor drugod in vsak dan sveža jedila.

Last: Ta koča je last Kamniške korporacije in jo ima
od leta 1909 v najemu O. O. S. P. D. Obilni inventar je last

105

O. O. S. P. D. Pri koči je tudi peč, v kateri se kruh peče.
Kočo je treba v najkrajšem času povekšati ali novo zraven
zgraditi, ker je zelo dobro obiskovana.

Ključ: Po zimi osk. najemnik Uršičeve kmetije.

Dohod:  d)  iz Kamnika čez Stahovico, 4; b)
iz Zoisove Koče, h; c)  iz Kamniške Koče, 2 V. h;
d)  iz Kocbekove Koče čez Presedljej, 3 h.

Ture:  1. Na Kamniško Sedlo, 3‘/a h; 2. Na
Kokrsko Sedlo, 3‘/s h; 3. V Kocbekovo Kočo,
4'lah; 4.  V Kočo na Veliki Planini: a ) po Beli —
Presedljej — Konj — Rsenik — Dol, 6 h; b)  od Kopi-
šča na Dol, 4 h.

Koča na Veliki Planini [1555 m].

Otvorjena 1. 1910.

Koča stoji tik velikega pastirskega stana na
Veliki Planini, ima krasno lego med bujnimi pla¬
ninskimi pašniki in nudi tudi razsežen razgled,
zlasti na skupino Ojstrice. Do „Veternice“ [sneg],

l U  h.

Koča ima kuh., ki., o., m. sp. 4 m. in ž. sp. 4 m.

Oskrba:  Od 1 ./7.—30./7. Pri pastirjih mleko.

Last]: Osrednji Odbor S. P. D.

Ključ:  Karol in Franc Prelesnik v Stahovici.

Dohod  n) iz Kamnika v Stahovico, 1 h, k
Sv. Primožu, 1 V* h, v kočo, 1 ‘/» h, skupaj 4 h; b)  iz
Stahovice — Sv. Primož in v kočo, 3 h; c) iz Sta¬
hovice v Kopišče, 1'/»h, do Dola, 2 h, do koče,
1 1 h  h, skupaj 4 3 / 4  h; d)  iz Bistriške Koče na Pre¬
sedljej, 3‘/a h, na Konja, 3 / 4  h, Rsenik, 'U  h, Dol,
V. h, Konjšča, ‘/ 2  h, skupaj 6 h; e) iz Črne na Raka,
2 l /i—3 h; /') od Sv. Antona [Podvolovljek] na
Raka, 3 h.

106

18. Kocbekova Koča [1744 m].

Zgrajena 1. 1894.

Na Molički Planini v sedlu med Ojstrico in
Velikim Vrhom s pogledom na ta dva vrhova, Ro¬
banov Kot, Dleskovec, Žvižgovec, Črni Vrh in
Beli Vrh. Od koče vodi krasno nadelana turistovska
steza S. P. D. v 1 42—2 h na vrh Ojstrice.

Koča ima kuh. za pastirja, eno s. z ognjiščem
in skupnim lež. za 6 o., v pstr. m. za 10 o. KI. v
skali blizu koče. Meteorološko opazovanje.

Oskrba:  Od 15./7,—15./9. Dobi se kakor
drugod.

Last:  Savinjska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Matrac za člana 1 '50 K, za
nečlana 3 K; v pstr. za člana 80 v., za nečlana
1-60 K.

Ključ:  Luče: Hotel Ojstrica; g. pri Raduhi,
vod. Jakob Pečovnik; Solčava: Krist. Germel; H,
Herle; Stahovica: K. Prelesnik.

Dohod:  a ) iz Luč preko Lučke Koče, 442—511;
ti)  iz Luč preko Planinšeka, 5 h; c) iz Luč in skozi
Robanov Kot, 542— 6h; d)  iz Logarske Doline čez
Škarje in Korošico, 7 h; e) iz Bistriške Doline ob
Beli na Presedljej in Korošico, 442—5 h; /) od
Kamniške Koče čez Planjavo in Ojstrico, 6 h.

Ture: 1. Ojstrica  [2349 m\\ a)  po novem
potu čez Malo Ojstrico, IV2— 2 h; ti)  čez Koro¬
šico po starem potu, 2—242 h. 2. Planjava
[2399 ni\ : a)  na Ojstrico, Škarje in Planjavo, 5 h;
ti)  preko Korošice, Škarje in Planjave, 442 h.
3. Veliki  Vrh  [2111 m\  od koče po Molički
Planini, lh. 4. Dedec  [2023 ni]  pri Korošici, ID h.

Razven tega so nižji vrhovi: Črni Vrh, Beli
Vrh, Lovnjak in Koroški Vrh.

107

Opomba: V koči je lek. in obv. Poleg koče stoji lepo
zidana „Jubilejna Kapelica 45 . Iz skale pod kapelico proti Ro¬
banovem Kotu  teče stud., 5 m. navzdol hoda.

V nekaj letih se na pragu pri Dedcu ob kotlini Koro¬
šice  postavi Kocbekov Dom,  ker je sedanja koča pre¬
majhna in nima prave lege na turistovskem središču.

Korošica  (1807 m) D. u. O. A. V. — S. Celje: 2 sobi
s 9. m. ; pol h od Kocbekove Koče oddaljena.

Planinšek  (1087 m) je zadnji kmet ob starem potu
iz Luč - Planinšek — Vodole — Kocbekova Koča. Tam
je v pstr. turistovska s. s 3 p. in najpotrebnejšo posodo in
drugo pripravo. Oprava je last Savinjske podružnice S. P. D.
Dobi se mleko.

19. Lučka Koča [1614 m].

Zgrajena 1. 1898.

Na Koritih  ob potu iz Luč na Ojstrico, kjer
neha gozd in se začne planinska trata.

Koča ima skupno lež. s 4 sl. ter je predvsem
namenjena za počivanje in vedrenje v slabem vre¬
menu. — V bližini včasih voda. — Iz Luč, 3 h;
do Kocbekove Koče še Vh—2  h. Koča je neosk.
in nima prov.

Last:  Savinjska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K; pri¬
stojbine se plačajo tam, kjer se ključ dobi.

Ključ:  glej Kocbekova Koča.

20. Gornjegrajska Koča (1457 m).

Zgrajena 1.1898.

Na planoti Menine  blizu Leg, od koder je
krasen razgled naokrog in se vidi tudi v Celje.

Koča je 6 m dolga in 5 m široka. V s., ki je
obenem kuh., o. in sp. je skupno lež. s 6 m. V
pstr. sta dve skupni lež. z 10 sl.; vhod od zunaj
na severni strani. — Drvarnica v bližini. — Proti

108

jugu kakih 100 korakov čez travnik stud. blizu
mlake, kateri ima oklep iz cementa.

Koča je neosk., včasih ima zalogo vina in
konzerve. Savinjska podružnica v Gornjem Gradu
preskrbi pijačo in drugo, ako se ji pravočasno
poroča. Pri ovčarjih — zahodno 10 min. — se dobi
ovčje mleko..

Ojpomba: Sredi junija cveti planinski nagelj ali murke
[Nigritella angustifolia]. Začetkom jul. pa ravš [Rhododeti-
dron].

Od koče čez Ščavnice do kmeta Pikelna je poleg
rdeče barve še modra vojaška markacija. Od jame Jespe
vodi zelena barva do zasebne grajščinske koče pod
Loko, pol h.

Last:  Savinjska Podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2K; v
pstr. člani 60 v, nečlani K 1'20.

Ključ:  Gornji Grad: Savinjska podružnica.—
Bočna: A. Žmavc, — Šmartno: Šola. — Motnik:
žandarm., učitelj Urh Konjar in trgovec Fr. Senica.
— Špitalič: Miha Podbevšek, gostilničar. — Vran¬
sko: K. Schwentner. — Šmartin v Tuhinju: žan-
darmerija. Tuhinj: nadučit. Feliks Malenšek.

Dohod:  a)  iz Gornjega Grada čez Florijana
ali Borovnico ali Strmčnika, 3 h; b)  iz Bočne na
Bočko Trato, 2‘/» h; c) iz Bočne na Ščavnico,
3—4 h; d)  iz Vranskega na Pikina in Ščavnico,
5—6 h ; e)  iz Motnika 3'la h ; /) iz Špitaliča, 3 h;
g)  iz Šmartnega v Tuhinjski Dolini, 3 h; K)  iz
Šmartnega [Zadrečka Dolina] na Ščavnico, 3—4 h.

Izleti: 1. na Ščavnico,  skoraj vedno
ravno, po lepem travniku, 1 h, vzhodno od koče;
2. na Lege  [1498 m] [od koder je krasen raz¬
gled] severno za kočo, 5 minut; 3. na Vivod¬
nik  [1508 m] je trikotišče prve vrste, od koče
proti jugu čez grič, l / 4  h; 4. k razgledu v Ljub-

109

ljano, 30 min.; 5. k Jespi  [globoka vdrtina z le¬
dom], 20 min.

21. Koča na Raduhi [1470 m].

Zgrajena 1. 1898.

Koča stoji v lepi dolinici Loka.

Koča ima kuh. s 3 m., s. s 6 m.

Koča ni osk., stud. blizu proti sev. Zal. konserv.

Last:  Savinjska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K.

Ključ:  Luče: H. Ojstrica, g. pri Raduhi, vod¬
nik Jakob Pečovnik; Ljubno: Alojz Klemenšek.

Dohod:  d)  iz Luč na Nadlučnika — Huda
Ravan — Loka, 3V2h;  ti)  iz Ljubnega — Struge
— Radušnik — Loka, 3 1 /« h.

Izlet:  Vrh Raduhe, li/ 4  h.

22. Mozirska Koča [1344 m].

Zgrajena 1. 1896.

Na Golteh nad Mozirjem.

Koča je 5 m dolga in 4 m široka, ob zahodni
strani je drv. in str. V sobi s štedilnim ognjiščem
je skupno lež. s 4 m. Znotraj vhod v pstr., kjer je
4 m. — Studenec z oklepom iz cementa je proti
zahodu 20 minut oddaljen, ob hudi suši je suh;
modra barva.

Koča je neosk. Pri pastirjih na Hlevišču [se¬
verno, 5 min.] se dobi navadno mleko.

Last:  Savinjska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K; v pstr.
člani 60 v, nečlani K 1'20.

Ključ:  Mozirje: hotel pri Pošti; F. Tribuč
in M. Schuster ter pastir na Hlevišču blizu koče;

110

Šmihel: nadučitelj I. Pušenjak; Rečica : Zdravko
Deleja.

Dohod:  a)  iz Mozirja na Šmihel, 3 h; b)  iz
Mozirja čez Radegundo, 3 h; c) iz Rečice na Go-
ličnika, 2 1 fe—3 h; d)  iz Sv. Frančiška — Grad-
čenca, 3 h; e) iz Ljubnega — Radmirje — Grad-
čenca 3'/2 h.

Izleti: 1. na Medvedjak  (1566 m), 3 / 4  h;
2. k Ledenici  [jama s snegom], 20 min.; 3. na
Boskovec  (1590 m), 3 ; 4  h.

IV. Celjsko gorovje.

23. Hausenbichlerjeva Koča (1100 m).

Zgrajena 1. 1899.

Na lepi zeleni trati blizu vrha Mrzlice. Koča
ima eno s. z ognjiščem, 3 m. V pstr. mrva.

Koča ni osk. in nima zaloge provijanta.

Last:  Savinjska podružnica S. P. D.

Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K; v
pstr. člani 40 v, nečlani 80 v.

Ključ:  gg. Josip Hočevar v Celju; R. Wudler
v Grižah; A. Petriček v Žalcu; B. Schmidt v
Št. Pavlu; R. Plavšak v Trbovljah; A. Gnus v
Dolu pri Hrastniku in sodnik Zdolšek v Laškem
Trgu.

Dohod:  a) iz Žalca, 3 1 /*—4 h; b)  iz Griž,
3 h; c) iz Trbovelj, 3 h; c?) iz Hrastnika, 3 h;
e)  iz Laškega 3’/a h; /) iz Celja, 5 1 .'* h.

Opomba: Sredi junija cveti v sedlu (južno) zelo
redki Asphodelus albus.

Izlet:  na vrh Mrzlice par minut; lep razgled.

111

24. Jurkova Koča (924 m).

Zgrajena 1. 1902.

Blizu vrha Lisce.

V s. je 10 lež. za ženske, v pstr. 30 lež. za moške.
Koča je osk. skozi celo ieto po cerkovnici
Mariji Bukovec pri Sv. Joštu.

Last:  Posavske podružnice S. P. D.
Pristojbine:  Člani 1 K, nečlani 2 K.
Dohod:  a) iz  Zidanega Mosta, 3 '/a h; b)  iz
Sevnice, 2‘la h; c)  iz Rimskih Toplic, 3‘/a h.

Izleti:  Na Veliko Kozje, Ješivec, Pianino,
Bohor (Orlica); na vrh Lisce (996 m).

25. Koča na Boču (800 m)

stoji na vrhu Boča in je samo zavetišče brez lež.
Dohod:  Iz Studenic, l‘/ 2  h.

Frohlichhiitte na vrhu Rogaške Gore (Donati,
883 m) je tudi samo zavetišče brez lež. O. T. K. Krasen in
obsežen razgled. Iz Slatine 1 in pol h.

V. Kras.

Koča v Črnem Dolu.

leži 1100 m v smeri dostopa iz Ilirsk.e Bistrice na Snež¬
nik (1796 m) in Planinec, 3 h hoda, zaznamovana pot. Za¬
silna koča je last gozdnih upravičencev v II. Bistrici in imajo
vstop člani S. P. D. Koča ima kuh., 3 s. in lež. za 7 oseb.

Posetnikom Snežnika.

Vsled pogajanj, ki jih je imel O. O. z gozdarskim
uradom kneza Schonburga Waldenburga, se je vsem čla¬
nom S. P. D. dovolil poset Snežnika le pod sledečimi pogoji:

1. Društvena izkaznica  se mora pokazati na za¬
htevo gozdarskim uslužbencem. Društveni znak naj se nosi
očitno.

2. Na Snežnik se sme hoditi le po narejenih potih.

112

3. Hoja po lovskih stezah je strogo prepovedana.

4. Trganje in izkopavanje planink  (očnic)je docela
prepovedano.

5. Ostale cvetke se smejo nabirati le v omejenem
številu.

Turisti naj ne prezro, da rdeča barva v ondotnih
gozdih ni znak markacij S. P. D., ampak gozdne uprave.

^7a

SEZNAM VODNIKOV S. P. D.

1. Za Julijske Alpe in Karavanke.

Begunje pri Radovljici (za Begunjščico—Stol in
sploh Karavanke): Franc Pogačar,  p. d.
Starček, suknar, št. 63.

Bled (za Triglavsko pogorje — Bohinjsko gorovje
— Karavanke): Blaž Jan,  p. d. Turčič, tesar
na Mlinem št. 2; Jože Zima,  p. d. Klemen-
čak v Radovini pri Bledu št. 21 ; Anton
Vovk,  p. d. Šimnovec.

Bohinjska Bistrica (za Bohinjsko pogorje) : Lo¬
rene Logar,  p. d. Ozebek, posestnikov
sin, št. 11 ; V a 1 e n t i n R o z m a n , p. d. Ro-
žan, posestnikov sin, št. 49; Jože Ravnik,
p. d. Koder, krojač, št. 91.

Srednja Vas v Bohinju (za Triglavsko in Bohinj¬
sko pogorje): Anton Grm,  p. d. Mežnar,
posestnikov sin, št. 65; Martin Langus,
p. d. Kovačič, posestnik v Češnjici; Valen¬
tin Stare,  p. d. Močilnikov, občinski sluga
v Češnjici.

Mojstrana (za Julijske Alpe in Karavanke) Va¬
lentin Brtoncelj,  čevljar, št. 16; Janez
Košir  st., posestnik, št. 12; Janez Košir
ml., posestnikov sin, št. 12; Gregor Lah,

113

p. d. Preckin, posestnik, št. 51 ; K 1 e m e n in
Jože Hlebajna; Franc Skumavec,
p. d. Šmerc; Franc Urbas.

Kranjska Gora (za Julijske Alpe): Gregor
Žerjav,  p. d. Kravanja, posestnik, št. 23;
Janez Žerjav,  p. d. Černe, posestnik, št. 24;
Peter Klofutar,  krojač, št. 2!.

Rateče (za Julijske Alpe): Janez Kuri,  po¬
sestnikov sin, št. 57; Janez Petraš,  po¬
sestnikov sin, št. 57.

Sele pri Žirovnici: Anton Legat,  p. d. Ma-
zovec.

Trenta (Primorsko — za Julijske Alpe); Anton
Tožb  ar,  p. d. Špik, posestnik v Trenti pri
cerkvi (zaupnik).

Spodnji Log (za Julijske Alpe): Janez  Črn  uta,
p. d. Voznik in Jože Košir,  p. d. Totov.

Srednji Log (pod Predelom): Anton Štrukelj,
p. d. Švajc; Ivan Mark,  p. d. Lukež.

Stara Fužina (v Bohinju): Lovro Jelar.

Bovec: Ivan, Jože in Andrej Mraki  č.

Zatolmin pri Tolminu: Andrej Perdič,  p. d.
Mataja.

Bavšica : Mlekuž.

II. Za Savinjske ali Kamniške Alpe.

Stahovica pri Kamnikn : Franc Prelesnik,
gostilničarjev sin, p. d. pri Korelnu, št. 7.

Luče: Jakob Pečovnik,  posestnikov sin,
št. 4, p. d. Matijovc.

Solčava : Blaž Plaznik,  p. d.Blaž, posestnik;
Martin Ošep,  p. d. Martin, gostač; F o r -

8

114

tunat Herle, oskrbnik Frischaufovega
Doma.

Jezersko : (Koroško): Jernej Krč,  oskrbnik
Češke Koče.

Mozirje : Franc Paher,  zasebnik.

Opomba: V vseh krajih, ki so izhodišča turam, preskrbijo
vodniki ali gostilničarji nosače.

*Z7a

PREGLED SLOVENSKIH KOČ
S. P. D.

Stran

1. Ruška Koča . . 79

2. Planinka ... 80

3. Koča v Koritnici 84

4. Dom na Vršiču . 85

5. Aljažev Dom . . 87

6. Triglavski Dom . 99

7. Vodnikova Koča 91

8. Orožnova Koča . 92

9. Koča na Poreznu 93

10. Pirnatova Koča . 93

11. Kadilnikova „ . 94

12. Vilfanova „ . 94

13. Prešernova Koča 95

Stran

14. Češka Koča . . 97

15. Frischaufov Dom 99

16. Kamniška Koča . 103

17. Koča na Veliki
Planini ....  105

18. Kocbekova Koča 106

19. Lučka „107

20. Gornjegrajska „ 107

21. Koča na Raduhi 109

22. Mozirska Koča . 109

23. Hausenbichler-

jeva Koča . . .110

24. Jurkova Koča .111

Turistovska hiša v Kamniški Bistrici str. 104.

115

KRATEK VODNIK PO SLOVENSKIH
PLANINSKIH KRAJIH IN LETO¬
VIŠČIH.

Kratice:

H. ?= hotel,
g. = gostilna,
rest. = restavracija,
s. = soba.
p. = postelj,
ph. = prihod.

Z * označeni so člani

P. = pošta.

B. = brzojav.

T. = telefon.

Ž. = železnica.

A. = avtomobil,
odh. = odhod.

„Slov. Plan. Društva"

I. Goriško.

Ajdovščina: g. Fran Bratina, g. J. Čermelj,
g. Jos. Hrovat. — P. B. Ž., [109 m]. — Ture:  Ja¬
vornik (Idrijski, 1242 m), 5V a h; Modrasovec (1308 m),
4 h ; Kucelj (1239 m), 4‘/ a  h; Zeleni Rob (1339 m),
6 l / a  h ; Mali Boljak (1496 m), 4‘/ a  h ; Čaven (1308 m),

37* h.

Bovec : H. pri „Pošti“ (Sorč). — 483 m, P.
B. A. — A. ph. iz Trbiža 7’20 zv. K 4'80; odh.
v Trbiž 12'30 pop.; vozi samo od 1. aprila do
15. oktobra; podjetnik A. A. Mekuš; za postajo
60 v. — Izleti : Rabeljnik (519 m), */ 4  h ; slap Gli-
juna; slap Boke ob državni cesti, 1 */ a  h; k trd¬
njavici v Klužah, V 2 h;  planina Možnica; Trenta
(748 m) in izvir Soče (487m), 2 h. — Lahke gor¬
ske ture:  Sovinjak (1637 m) od vasi Kal, 4h;
planina Golobar in Hudi Vrh (1808 m); Lipnik
(1867 m), 4 h; Stol Kobariški (1668 m), 6 h; —
Daljše nenevarne ture:  Veliki Vrh  (^-Rom¬
bon, 2208 m) čez planino Goričico, 4 h ; Grintavec
Bovški (2350 m) iz Soče 4 h ; Prestreljenek  (2503 m)

8 *

116

čez Krnico ali od Kaninske Koče 6—7 h; Velika
Baba  (2161 m) iz Gornje Žage čez planino Baban
ali iz Kaninske Koče čez Konte, 3‘ft h; Černeljska
Špica  (2328 m) čez planino Goričico, 4 h; Vrh
Krnice (2235 m) čez Izgoro, 4 h. — Nekoliko
težavnejše ture:  Černeljska Špica (2328 m)
čez Možnico in Meli, 5 h; od Kaninske Koče na
Veliki Kanin  (2592 m), 3 I / 2  h; od tam na Laško
Planjo (2449 m), 2 h. — Hude ture  (dereze, ple¬
zalke in vrvi): Lopa  (2410 m) s Prevale, 8 1 /« h;
Crnomeljska Špica  od zah. strani; Prestreljenek  od
Nevejske strani in skozi Okno.

Prehodi  v Italijo: čez  Možniška Korita
(1699 m) v Jezersko Dolino za Rabljem in v Ne-
vejo; čez planino Krnico in Prevalo (2063 m) v
Nevejo; čez Škrbino med Babanom (2025 m) in
med Babo (1905 m) iz Kaninske Koče ali iz Žage
v Rezijo; iz Žage čez Ojstrk (1682 m) v Rezijo; od
tam ob Učji k izviru Tera ali čez Njivico (1028 m)
v Rezijo.

Cerkno: H. Jernej Štravs*; H. Josip Kaučič*;
g. Franc Makuc*; g. Peter Jurman*; g. Val. Jež*;
g. Franc Obia*; g. Pavel Obid*. — 325 m, P. A.;
sedež podružnice S. P. D. — A. vozi k Sv. Luciji
—Tolmin k prvim jutranjim in popol. vlakom. —
Pri Štravsu se dobe ključi S. P. D. in vsakovrstne
planin, informacije. — Ture:  Porezen  (1631 m) čez
Labinje (669 m) 3V 2  h; sestop v Podbrdo 3 h; Po¬
rezen čez  Poče 3 h; Blegaš  (1563 m) čez Robi-
densko brdo 4 h; v Grahovo  (305 m) čez Bukovo
(715 m) 3V 2  h; v Hudojužino  (386 m) čez Jesenico
3\h; v Podbrdo  (524 m) čez Davčo (968 m) 5 h;
na Vrh  (prelaz v Poljansko Dolino, bližnjica) 1V 4 h ;
po državni cesti proti Idriji 2% h. — Otaleš  (603 m)
pod Pevkom (1052 m) lh; po državni cesti proti

117

Sv. Luciji 2V 2 h; Šebrelje (633 m) 1 ‘/ 2  h; Šentviška
Gora  (647 m) 3 1 /* h.

Grahovo : g. Josip Lapanja (pri postaji). —*
305, P. B. Ž. — Ture:  Črna Prst  (1845 m) 4 h;
Rodica  (1965 m) čez Nemški Rovt strmo na južni
greben k vrhu 3‘/ 2  h.

Hudajužna : H. S. Kemperle*; g. Fr. Kovač*.

— 386 m, P. B. Ž. — Ture:  Črna Prst  (1845 m)
čez Stržišče 4 h; sestop v Orožnovo Kočo 1V 2  h.

— Rodica  (1965 m) čez Stržišče na Veliki Vogel
(1937 m) 4‘/ 2  h in Novi Vrh (1968 m). — Porezen
(1632 m) 4 h.

Kobarid : H. Devetak; g. Albert Mašera*. —
235 m, P. B. A. k Sv. Luciji. — Ture:  Krn  (2245 m)
čez Drežnico (558 m) 6 h; ali čez Ladri—Libušnje
(407 m) in vas Krn 6P, h; Matajur  (1641 m), 4 h; ali
čez Idrsko—Livek (695 m) 5 h; .ali čez Staro Selo

— Robič 6 h. — Stol  (1668 m) čez Sedlo (486 m).

■— Stanovišče, 4‘/a h; ali čez Breginj (558 m) ali
Hum 5 h.

Log (Spodnji): g. Jan. Černuta, p. d. Voznik
(vodnik). — 640 m, P. A. ph. iz Trbiža 6'40 pp.,
odh. v Trbiž 1 - 10 pp. — Ture:  Jerebica  (2106 m)
čez Pustino in po južnem boku, 4 h; po severnem
boku 3'/ 2  h.

Log (Srednji): g. M. Černuta. — 650 m, P. A.

— Ture:  Predel  (1162 m) skozi Korita 3 / 4  h; v
Koritnico  do Planine (1064 m) 1 1 / 2  h; skozi Korit¬
nico v kot pod Jalovcem in Plešavcem — sedlo
med Plešavcem in Malim Ozebnikom — ozki pre¬
laz Škrbinica (okolo 2100 m) — navzdol po melih
in snežiščih v kot pod Velikim Ozebnikom 6 h. Tu
se razhaja pot: Laško Sleme  (869 m) čez Volče
C/4 h) H/žli, razgledišče in najkrajša zveza z Ita-

118

lijo. — Matajur  (1641 m) čez Volče, Kamnico, na
Livek (695 m) 7 h.

Podbrdo : H. Ivan Štravs (se dobe tudi vo¬
zovi). — 524 m, P. B. Ž. — Ture:  Porezen
(1631 m) 3 h ; Črna Prst  (1845 m) 3 l / 2  h, sestop v
Orožnovo Kočo 1'/ 2  h.

Predel : g. L. Bugarin* (prenočišča). — 1156 m, i
P. A. ph. iz Trbiža 6‘05 pp., odh. v Trbiž 2'— pp. I

— Trdnjave, ob cesti spomenik stotniku Hermanu.

— Ture:  Mangrt  (2678 m) 5>/ 4  h; na Stožje
(1733 m) 3 h; Vršič  (1914 m) 3 h; Mala Ruša  (1922 m)

3 h ; Jerebica  (2122 m) 4 h.

Soča : g. pri Flajsu. — 476 m, P. — Ture:
Krn  (2246 m): ob potoku Lepeni v selo (679 m)

— planina Duplje — jezero pod Krnom (1583 m), 6 h.
Varijanta od planine v Dupljah čez Komno do
Franc Ferdinandove Koče, 5 h. — Grintovec {2350 m)
čez Lomovje, 5 h.

Šturje pri Ajdovščini: H. Iv. Šapla*. — 109 m.

— Tura:  Veliki Goljak  (1481 m) od izvira Hublja

— Otlica (817 m). — Dol (833 m) 4 h; varijanta:
Dol—Ledenica */ 4  h.

Tolmin: g. Karol Prezelj*. — 201 m, P. B. A.

Ž. (Sv. Lucija). Sedež podruž. S. P. D. — Ture in
izleti:  Dantejeva Jama  [400 m] dolga s stranskimi
voltinami) 3 / 4  h; Mrzli Vrh  (1360 m) čez Zatolmin
2 i/ 2  h; Senica nad Modrejem (654 m, razgledišče)

J /a h; Kobilja Glava  (1475 m) čez Podlubinj in stu¬
denec Studor (1077 m) 3 h ; Migavec  (1885 m) od
stud. Studor čez planino Razor (1300 m, 4'ln  h)
skup 7 h ; Bohinjsko Jezero  (Ukance) od Razorske
Planine čez prelaz Globoko (1588 m) pod Voglom
6 h. Krn  (2246 m) čez Zatolmin — planino Sleme
(1448 m) 7 h; varij. čez Gabrije in vas Krn 7 h.

119

Trenta: g. Cunder, p. d. Zlatorog; g. Zorč, p.
d. pri „Triglavu“ (priprosta). Znameniti vodniki.
Izhodišče je pri vseh turah iz Loga  (okoli 700 m).
— Ture:  Sv. Marija (cerkev, 748 m) */» h — izvir
Soče, 3 / 4  h. — Kranjska Gora  čez prelaz Vršič
(1611 m) skozi Veliko Pišnico 5 h; od Vršiča na
Prisojnik  (2547 m) 3 h. — Razhodišče pod Velikem
Ozebnikom: pod izvirom Soče v Gorenjo Trento,
na Trentsko Planino (1366 m) in po gozdu ter po
strmih senožetih v kot 5 h: a) po grebenih Veli¬
kega Ozebnika na Jalovec  [2643 m] 2 h ; b)  na levo
po melih in snežiščih na ozki prelaz Škrbinico
[okoli 2200 m] v Koritnico  in Srednji Log 6 h. —
Razor  [2601 m]: od cerkve sv. Marija [tabla] ob
Koritih in čez Metliko do Mlinarice [planina, na
sedlu stud.], preko sten Razorovega masiva na
južni strani pod vrhom do sedla ob Planji in na
vrh 6 h; sestop od sedla ob Planji na Kriške Pode
[tri jezera, okoli 2000 m] in v Aljažev Dom 6 h. —
Kriški Podi:  proti Zadnjici 3 / 4  h do izvirka Krajca-
rice [tabla], skozi gozd „Prosek“ ob Belem po¬
toku na Kr. Pode: jezero pod Splevto — drugo
Kr. Jezero — potem na levo v stene in po velikem
plazu do sedla ob Planji — Razor,  7 h. — Raz¬
hodišče pri drugem Kriškem Jezeru  [2000 m]: a)  k
spodnjemu jezeru (pod Spletvo) */ 4  h, sestop v
Trento; b ) na levo v stene in po širokem plazu
proti Planji, ob sedlu pod Planjo zavija na desno
najprej po melu, potem po skalovju na Razor  2 h;
c) na desno polagoma kvišku, od sedla pod So-
vatno [okoli 2100 m] na levo, na Križ  [2439 m],
čez Kriško Steno v Krnico in skozi Veliko Pišnico
v Kranjsko Goro, 6h; d)  kakor pod c)  na sedlo
pod Sovatno, odtod navzdol v kadunjo med Ste¬
narjem in Sovatno, ob planini v Bukovlje na levo

120

po gozdni poti v Vrata — Aljažev Dom  [1000 mj
4 1 /* h. — K Bohinjskemu Jezeru:  na planino Trbi-
ščino—Dol [2011 m, prelaz v dolino Sedmih Jezer]

— mimo jezer in Franc Ferdinandove Koče [nem.]

— slap Savice — Ukance, 10—11 h; varijanta od
Franc Ferd. K.: Ovčarija—Dedno Polje [1570 m]

— planina pri Jezeru [1428 m] — Voje—Stare Fu¬
žine—St. Janž ob Bohinjskem Jezeru. — V Alja¬
žev Dom:  v Zadnjico [konec doline, 1005 m], pod
Triglavskimi stenami „Čez rušo" na prelaz Luknjo
[1758 m] 3 h in v Aljažev Dom h [varijanta:
Od potoka Zadnjica čez planinoja vor pod Pi-
havcem ni priporočljiva]. — Triglav  [2863 mj: V
Zadnjico, ob slapu iste na desno v stene, čez „Po-
mar“ [kadunja pod stenami Kanjavca], pod prela¬
zom Doličem vrhu snežišča na levo čez steno na
planjave pod Triglavom, Zelenica [Peski] pod
Planjo, gornji del Kugijeve poti in vrh Triglava
6—7 h ; sestop v Triglavski Dom  [2515 m ] 3 / 4  h.
a)  po grebenih Vel. Ozebnika na Jalovec  (2643 m)
2 h; b)  preko Trentske Planine (1366 m) v Go¬
renjo Trento (980 m) — izvir Soče — Trenta (cer¬
kev 748 m). — Mangrt  (2678 m): po cesti do Man-
grtskega potoka — mimo sirarske koče (1271 m)

— koča pod Mangrtom (okoli 2000 m) 5 l / 2  h; se¬
stop : a)  preko sedla pod Malim Mangrtom — čez
Travnik (1909 m) v kot pod Mangrtom—Klanški
Jezeri—Rateče 6 1 / 2  h ; b ) preko Klanške Škrbine
in klanškega plaza—Klanški Jezeri—Rateče 6 h.

II. Koroško.

Bela: g. Mubi, p. d. Skalar; kopališče nem. —
843 m, P. B. — Ture:  Belska Kočna VU  h; Baba
(2123 m) čez Jenkovo Planino (1493 m) 3Va h;
Pavličeva Stena  (1653 m) 3 h ; Pristovnikov Storžič

121

(1759 m) na Jezerski Vrh 3 / 4  h, tu na desno po
označeni poti l*/ 4  h ali za g. Skalar čez most in
po označeni stezi 2 i/ 4  h; Frischaufov Dom  po Bel¬
ski Kočni in čez Savinjsko Sedlo 4'/ 2  h ; Logarska
Dolina  čez Pavličev Vrh 4 h.

Bistrica v Rožu: g. Jan. Kuraš, p. d. Kra¬
mar. — 552 m, P. B. T. Ž. vsak dan pošta v Vrbo.
— Ture:  Sedlo Kočna čez  Sveče, dolino Suha
3 h, odtod: a ) na Golico  (1836 m) v Kadilnikovo
Kočo 2 h; b)  čez Planino na Jesenice 3 h; c) čez
Javorniški Rovt na Javornik 3 h. — Stol  (2236 m)
po Medjem Dolu 5 h; Kočna (1940 m) 5 h.

Črna: g. Neža Mlinar, p. d. Drofelnik. —
375 m, P. B. 19 km do žel. postaje Prevalje;
poštna vožnja v Pliberk (K 1'60). — Ture:
Sv. Uršula  (1696m) 4 h; Peca  (2124 m) 4 h; pre¬
hod čez Hlipovec na Ljubno 5*/ 2  h; prehod čez
Kramarco in Šmihelj v Mozirje 6 h; prehod čez
Belo Peč v Luče 6 h; prehod čez Sleme ali Bistro
v Solčavo 6—7 h.

Globasnica: g. I. Cirgoj. — Žel. post. Pli¬
berk ali Gosla Vas. — Tura:  Peca  (2124 m)  4 1 / 2  h;

Gorjane (pri Zilski Bistrici): — Gorjanska
Planina (1695 m) 2‘/ 2  h.

Jezersko (Gornje): g. Kazino (Fr. Muri*, 15 s.
30 p.); g. Štuler (Jože Virnik*); sobe pri Šenku*,
p. d. Makek. — 905 m, P. B; pošta v Kranj (29km)
in Železno Kaplo (20 km). Poštni omnibus od
1. junija do 15. sept. Češko letovišče. — Ture:
Češka Koča čez  Štulerjevo Sedlo 2 h, (ture od tam
glej Češko Kočo) ali po dolini Gornji Jezerski
Kočni čez Rjavi Plaz 2*12  h. — Baba  (2123 m) čez
Goli Vrh (1787 m), Jenkovo Planino (1493 m) 5 h ;
sestop na Jezersko Sedlo. — Jezerski Vrh čez
Murijevo, Roblekovo in Ankovo Planino, 2'/! h.

122

— Vernikov Grintovec  (1654 m), čez Roblekovo Pla¬
nino 3 h. — Pristovnikov Storžič  (1759 m), 2‘/ 2  h.

— Obir  (2141 m), čez Korte in Obirsko, 8 h. —
Sedlo Javornik  (prehod k Sv. Katarini pri Tržiču),

2 h. — Dolenje Jezersko  */ 2  h. — Stegovnik  (1691 m),

3 h iz Spod. Jezerskega.

Jezersko (Spodnje): g. Kanonir (4 p.). —
Tura:  Storžič  (2132 m) po Podstoržičevi Dolini
na Bašeljsko Sedlo 4 h.

Podgorje (Maria Elend); — Tura:  Golica
(1836 m), čez Zajčji Dol, Podgorsko Sedlo v Ka-
dilnikovo Kočo, 4 h.

Rebrca: g. Kapus, p. d. Grajner (prenočišče).

— P. B. Ž. — Tura:  Obir  (2141 m), po policah
ob robu Stare Gore skozi Štokov stan na Klansko
Ravan in na vrh 4‘/ 2  h. Ta pot je najkrajši, zložen
in ima vedno odprt razgled. Iz Miklavčevega je
pot 1 h daljši.

Št. Jakob v Rožu: g. Narodni Dom (najem.
Jakob Zwitter); g. pri „Lipi“ (Fr. Šušteršič). —
530 m, P.; v Vrbo poštna vožnja dvakrat na dan.

— Tura:  Golica  (1836 m), čez Lese, Kladje (pa¬
stir. koča) in Kadilnikova Koča, 4 h (ves čas raz¬
gled). — V L e š e (Janežičev Dom) */ 2  h.

Ukve: g. Josip Ehrlich (Slov. prijazen). —
782 m, P. B. Z. — Tura:  Zahomska Planina
(1816 m), 2V 2  h; Bistriška Planina, 3'/ 2  h.

Tolsti Vrh pri Guštanju : g. Andrej Oset*; iz¬
vir znamenite slatine, spom. knjiga S. P. D. Od
Guštanja 20 min., od Spod. Dravograda lh. —
Ture:  Uršula  (1696 m) 3 h. — Peca  (2114 m) 4 h.

Trbiž: g. nem. — 738 m, P. B. Ž.; zanimiva
soteska Žilica. Kanalska Dolina. Avtomobil odh.
ob 540 h popoldne in pride ob 7'20 h zvečer v
Bovec, kjer odhaja 11 ‘30 h popol. in pride v Trbiž

125

2’50 h pop. Postaje so: Mrzla Voda, Rabelj, Pre¬
del, Strmec, Log, Kluže, Bovec; vožnja stane ža
vsako postajo 60 v, vozi samo od 1. aprila do
15. oktobra; podjetnik Adolf Anton Mlekuš v Bovcu.

— Ture  na vse kraje; Sv. Višarje 3 h.

Sv. Višarje (1792 m): znamenita božja pot,
krasen razgled; vožnja s sankami, ki se morajo
poprej v dolini pri vodniku naročiti (3 K). — Do¬
hodi:  a)  iz Spodnjega Trbiža pred mostom desno
in ob cesti pri znamenju na levo po označeni poti,
3 h; b)  iz Trbiža po cesti v Mrzlo Vodo in po
označenem potu, 4 h; c)  iz Rablja v Mrzlo Vodo
in kakor b) ; č)  iz Žabnic k Višarskemu Vrabnu in
po označ. poti 3—3?/» h, krajši je strm pot čez
Osojenco 2‘/ 2 —3 h ; d)  iz Ovčje Vasi 4 h. — S. P. D.
ima sobo\2 posteljama. — Tura:  Lovec  (2071 m),
mimo Kuharjeve gostilne na planini v „Klobuk“ in
na vrh, 1 x / 4  h.

Zilska Bistrica: g. Franc Janah, p. d. Kan-
dolf. — 624 m, P.; 15 min. na žel. postajo Čajno.

— Ture:  Bistriška Planina  3‘/ 2  h. — Osternik
(2035 m) 4 h. — Zahomska Planina  37 2  h. — Dobrač
(2167 m), čez Čajno 3 h.

Žabnice : g. Albin Ehrlich (pošta). — 810 m,
P. B. Ž. — Ture:  Sv. Višarje  (1792 m), 3 1 .'« h. —
Zahomska Planina  (1816 m), čez Bortolo, Bortolski
Prelaz, 3*/2  h; čez Skališko in Zahomsko Planino,
2‘/a h. — Bistriška Planina '*/> h, Blaška Dolinica
1 /a h, Goriška Planina in Ukovski Vrh 1 h.

Železna Kapla: penz. Gregorhof z rest.; g.
Ivan Šumi, (mes.); g. Anton Bajcer. — 558 m,
P. B. Ž.; pošta v Belo. — Ture:  Obir  (2141 m),
po raznih potih 4—5 h; Olševa  (1929m), 4 h (zna¬
menita skalnata vrata).— Peca( 2124m), 6 h; pre¬
hod v Solčavo čez Sv. Lenart in Sv.. Duh, 4—5 h;

124

prehod v Logarsko Dolino čez Pastirkovo Sedlo,
4Vs h.

III. Kranjsko.

Begunje: g. Avsenek*; g. Trata (J. Janša*). —
579 m, P. letovišče, žel. postaja: Lesce ali Radov¬
ljica. — Ture: Begunjščica  (2063m) Poljče—Št. Peter
(841 m) —Rodinske pečine—Gozdec 1 h, čezKališče
—Vilfanova Koča 2 h, na vrh Begunjščice 2 h, skup
5 h; ali — Draga — Jermanova Koča—Vilfanova
Koča 2V. h, vrh Beg., 2 h, skup 47 s  h. — Vrtača
(2180 m) 5—6 h; Dobrča  (1636 m) 4 h.

Bela Bohinjska : g. Frid. Olifčič. — 468 m,
P. B. Ž. — Izleti:  Bled čez  Zako 1 h (bližnjica
po gozdu). — Babji Zob  (1128 m) čez Kunčičev most
—Kupljenik (648 m), 2 1 /« h. Na vrhu turistovska
koča.  Za podzemeljsko jamo ključ v Kupljeniku.

Bistrica Bohinjska: H. Jos. Ažman (12 s.);
H. Bistrica (V. Kos, 14 s.); H. Markeš (10 s., ko¬
palna s.); H. Ivan Mencinger (20 s.); H. ,,Rodica"
(Oton Doktorič, 16 s.); g. Grand H. Triglav (18 s.);
g. Fr. Arh; g. M. Grobotek (4 s.); g. Fr. Ogrin (4 s.)
— Letovišče, zimski šport, razne planinske ture. —
512, P. B. Ž; omnibus k Bohinskemu Jezeru. —
Krajši izleti:  L Bohinjsko Jezero,  6 km. 2. Izvir
Savice,  mimo Boh. Jezera, 18 km. 3. Srednja Vas
(622 m), pešpot čez senožeti ali po cesti skozi
Babno Goro, 6 km, 1 V« h. 4. Izvir potoka Bistrice,
4 km, 1 h. 5. Slap Grmečice, 5 km. 6. Koprivnik  (2 h)
in Gorjuše  (P/ah). 7 .Rudnica  (946m) P/ah. 8. Ajdov¬
ski Gradec  ‘/a h. —Ture:  Črna Prst  (1845 m); Orož¬
nova Koča [1346 m] 3 h —• vrh P/sh; sloveča flora:
sestop v Podbrdo ali Hudojužino ali čez Kamnje
k Bohinjskemu Jezeru, 5 h. — Črna Prst;  pot po
grebenih — Veliki Vogel [1937 m] — Novi Vrh

125

(1969 m) — Gradiča (Rodica, 1964 m) 3 h sestop;
planina Suha (1373 m) — ob Velikem Suhem Po¬
toku v Laški Rovt — Boh. Jezero 5 h. — Možic
(1604 m); Nem. Rovt, Strme, planina Šavnik, vrh,
4 h (razsežen razgled). — Ratitovec  (1668 m) 5—6 h ;
sestop v Železnike ali Češnjico v Selški Dolini 4 h.

— Bogatin  (2003 m); Boh. Jez., slap Savice, Komno,
Govnač, 6 h. — Voge  (1923 m) 4 h; prehod čez
Globoko v Tolmin. — Triglav  (2863 m); a) čez
Srednjo Vas—Velo Polje 12 h; b) čez  Stare Fu¬
žine—Voje 10 h; c)  čez steno Komarčo in mimo
7 Triglavskih Jezer (najdaljša in najbolj naporna
pot) 12—14 h. — Sedem Trigl. Jez. čez  Komarčo 8 h.

— Mrzli Studenec: čez  Koprivnik (3 h) ali Srednje
Vasi čez Rudno Polje 5 h; sestop skozi Pokluko
v Gorje.

Bistrica Kamniška (izvir): gl. Turistovska
Hiša.

Bled : H. Triglav (F. Peternel) pri kolodvoru ;
H. Europa (1. Kokalj*); H. Verhunc; H. Petran ob
jezeru; H. Mallner (A. Dolničar); H. Kaps (Ropret)
g. pri Lovcu; g. Potočnik; g. Sekovanič; g. Sodja;
g. Hribar; g. Mandelc; g. Zrine. — Znano letovišče
(raj Kranjske); na otoku cerkev; grad — 501 m,
P. B. Ž. — Izleti:  Radovljica čez  Blejski most in
Leško Planoto 1 h ali čez Ribno, Bodešče, Bo-
deški most in Lancovo l 3 / 4  h. — Vintgar  (Sum)
čez Zasip 1 h; Dobrava ?/ 2  h ali čez Rečico in
Spodnje Gorje (569 m) 1 h; skozi Vintgar v Do¬
bravo 1 h. — Pokljuka čez  Zgornje Gorje (605 m)
in Krnico l l / 2  h. — Žirovnica čez  Zasip in Breg
l l /a h; Vrba (Prešernov Dom) 1 / 2 - h. — Straža
(643 m) 1 j, !  h. — Osojnica  (759 m) 1 h. — Babji Zob
(1128 m) čez Selo, most čez Savo Bohinjko, vas
Kupljenik (648 m, ključ za kapniško jamo) 3 h; na

126

vrhu turistovska koča. — Boh. Bela  čez Zako in po
gozdu 1 h.

Bohinjsko Jezero: gl. Ribičev Laz in Ukance.

Dobrava: H. Dobrava (Blaž Kamenšek). —
577 m. P. B. Ž. — Izleti:  Vintgar—Zasip — Bled
D/2 h ali skozi Vintgar—Spodnje Gorje—Rečica—
Bled 2 h. — Javornik 1 h.

Dovje: rest. Jos. Zupan*, poleg kolodvora (7 p.,
voz); g.Mat.Janša*, p. d. Železnik (14p.,voz)g. Ivan
Dolžan; g. Šetina. 703 m. P. B. Ž. Triglavski župnik
Aljaž. V Mojstrano 15 min. od kolodvora poseben
pešpot; ture v Jul. Alpe glej tam. Izlet:  Slap Pe-
ričnik in Vrata.  — Ture:  Sedlo Milnica  (1582 m)
tu stud.); po pašnikih nad vasjo in po kolovozu
skozi gozd do potoka Mlinice, čez potok na levo
in kmalu na desno kvišku do planine (1473 m) in
dalje na sedlo, 3 h. — Kepa  (2144 m); na sedlo
Mlinico 3 h, od tam 2 h na vrh, skup 5 h; čez Bertahiitte
(nem.) 4h. — Golica  (1836 m); na sedlo Mlinico 3h,
pod Babo in Rožico, sedlo Rožica (1594 m) čez
Klek (1754 m). — Kadilnikova Koča  3'/ 2  h, skup
6V2 h. — Baba{\mim)  3‘/ a  h. — Kuk  (2417 m) 5 h.
— Triglav  (2863 m) 6—8 h.

Javornik - Koroška Bela : g. Hkavc*; g. Miha
Noč; g. Žumer. — 607 m. P. B. Ž. — Ture:  Medji
(Medvedji) Dol:  ob Javorniškem potoku (vodovod)
navzgor, Javorniški Rovt, ob velikem vodnem na¬
biralniku v Medvedjo Dolino in Medji Dol (1684 m)
3 l / 2  h. — Golica  (1836 m); Javorniški Rovt. Stare
Jame, Molzišče pod sedlom Kočno, Podgorsko
Sedlo (1434 m), KadiltiikovdL Koča  5 h. — Stol
(2236 m) 6 h. — Sedlo Belšica (1838 m) na Koroško.
Bistrica v Rožu  (1552m) glej Medji Dol, od tam
v Medvedjo Dolino (Zavrh) in po cesti v Bistrico
6V2—7 h. — Stol  (2236 m); po vozni cesti in vzhodno

127

k Valvasorjevi Koči (nem., 1180 m); tu desno po
zaznamovani stezi na planine, dalje po gozdu in
tratah navzgor na sedlo med M. in »V. Stolom (stud.),
v 10 min. Prešernova Koča  6 h.

Jesenice: H. Triglav (L. Humer*, 12 s., 20p.);
H. pri Pošti (A. Schrey*, 6 s., 10 p,; voz) H. Kolo¬
dvor (nem.); g. K. Višnar*; rest. kolodvor (A. Dol¬
ničar*); g. Ig. Hrovat*; g. Tancar, g. Mesar, g. Kli¬
nar. — 584 m. P. B. T. Ž. važno križališče Bohinjske
in Rudolfove železnice.— Ture:  Golica  (1836m);
čez Planino, Jame, Molzišče pod sedlom Kočno,
Podgorsko Sedlo in na vrh, 4 h; varijanta: a)  od
Karlovega Rova, mimo nem. koče, b)  od Kopišarja
na Planini nekoliko navzdol, ob Belem Potoku,
potem skozi gozd v široki jarek pod Golico in ob
njem na vrh (kolovoz do planinskih tratin, n a j-
bližja zveza).  Rožica  (1177 m) 'kh  po cesti
proti Planini, po kolovozu k Jeseniškemu potoku,
čez most in na levo kvišku do sedla Rožica (1594 m)
in vrh, 4 h; sestop na Hrušico.

Kamnik: H. Jos. Kenda*; g. Jak. Malovrh*
[„pri Levičniku“]; g. Iv. Osenar*; g. L. Bergant*;
g. Iv. Trpine; g. P. Žirovnik* [pri „Sokolu“]; Dru¬
štveni Dom [Iv. Flerin]; kav. Jos. Vanossi*. — 407 m,
P. B. Ž.; sedež podružnice S. P. D.; priljubljeno
letovišče in zdravilišče; c. kr. smodnišnica; izho¬
dišče plan. turam. — Ob sobotah in predpražnikih
čaka na kolodvoru pri popoldanskem in večernem
vlaku voz [za 50. v.], ki vozi v Stahovico do Ko-
relna [Prelesnik]. Ob nedeljah in praznikih popoldne
se dobi voz v Stahovici. Cena za osebo [ako je voz
poln] 60 vin., semintja K T20. Vožnjo je prevzel
Jakob Malovrh* [g. pri „Levičniku“]. — Turistične
potrebščine se dobe zraven v trgovini K. Kumer*
(glej inserat). — Ture in izleti: Gornji Grad

128

čez Poreber na Črnilec (902 m) 2 h, v trg 4 h. —
Luče čez  Stahovico, Črno, Kranjskega Raka (1031 m),
4 h, Luče 6 h. — Krvavec  (1853 m) čez Tunjice,
Sveti Ambrož (1084m) 6h.— Velika Planina  (1666m)
čez  Stahovico, Sv. Primož (842 m), Malo Planino
do koče na Vel. Planini, 5 h. — Košutina  (1972 m);
Stahovica, Bistriška Dolina do Kopišča, Mokrica ;
(1852 m) 7 h. — Izvir Bistrice čez  Stahovico (1 h)
3V, h.

Kokra: g. pri „Mežnarju“, — Tura:  Kalski
Greben  (2223 m), 5 h. — Ob Kokri (potoku) po
državni cesti naprej na sever g. Povšnar Juri  (2 s.,
4 p.). — Ture:  Kokrsko Sedlo  (1791 m). Ob Su-
hadolnikovem jarku k Suhadolniku (900 m) in mimo
stare Frischaufove Koče na sedlo, 3'/ 2  h. — Grin¬
tovec  (2558 m), od Kokrskega Sedla ali po gre¬
benu ali čez Pode 2—2‘/ 2  h, skup 5'/ 2 —-6 h. —
Skuta  (2532 m), od Kokrskega Sedla čez Pode
mimo Štruce 2‘/ 2  h. — V Češko' Kočo  prehod čez
Mlinarsko Sedlo, čez Pode in Turski žleb v
Frischaufov Dom ali v Bistrico k Turistovski hiši.
— Kočna  (2539 m), od Frischaufove stare koče na
Dolec 6 h ali čez Grintavec 7 h; sestop nazaj na
Jezersko Škrbino (2268 m), po Kremžarjevi stezi
k Češki Koči (1543 m).

Kranj: H. „Nova Pošta" (Rudolf Jeglič*); g.
Fr. Benedik* (pri „Joštarju“); g. pri „Fidru“*;
g. Matija Golob*; g. Mici Jezeršek*; g. P. Kobal*
(pri „Kroni“); g. Fr. Kuralt* (pri „Jelenu“); g.
Kummer*, p. d. Zorc; g. Mar. Mayr* (pri pe¬
terčku"); g. Mavrila Mayr*; g. Marenčič* (pri „Zlati
ribi"); g. Fr. Pogačnik* (pri Čili); g. Magda Rant*
(pri „Kolodvoru“); g. L. Rebolj*;g. Sumi* (pri „Pie-
montezarju"); kav. Geiger, Jager* in Krajnc. —

129

Na Klancu: g. Iv. Grajser. — 385 m, P. B. T. Ž.;
vozna pošta na Jezersko, odh. 8'40 h dop.; od
1, julija do 15. septembra poštni omnibus; želez¬
nica v Tržič. — Sedež podružnice S. P. D. —
Izleti:  Sv. Jošt  (861 m, s krasnim razgledom
(kranjski Rigi), 2 h; sestop v Škofjo Loko. —
Šmarjetna Gora  (665 m), 3 / 4  h; Sangrad  (zdravilišče)

2 h, Cerklje še */ 4  h. — Ture:  Krvavec  (1853 m),
čez Darovec 4 h ali Cerklje, Stiška Vas, SV. Am¬
brož (1086 m) 3 h, Krvavec 2 h.— Storžič  (2132 m),
iz Predvora na Bašeljsko Sedlo (1629 m) in vrh,
5 h; sestop v Tržič, 3 h. — Vaneš  (1812 m); iz
Predvora v Zaplato, na Mali Grintavec (1818 m)
in vrh, 4 h. — Druge ture v Kamniške Alpe glej
Povšnar  iz Kokre. — Znam.: gimnazija, park
„Zvezda“, most nad Kokro, pokopališče (Prešer¬
nov in Jenkov grob s spomeniki), Majdičev mlin.

Kranjska Gora: H. Razor (17 s., 30 p.), last¬
nik Jak. Černe*; H. Slavec (10 s., 16 p.), last.
Leop. Zore*; H. pri Pošti (7 s., 10 p.); H. Balkan
(5 s., 8 p.); g. Jurca*; nem. g. Košir. — Vozovi:
H. Slavec, Juri Jakelj. — 812 m, P. B. Ž. kopel;
„Jasna“, vodniki; sedež podružnice S. P. D., c. kr.
okr. sodišča in zdravnika; v poletju češka družba;
priljubljeno letovišče in klimatično zdravilišče z
lepimi šetališči. — Izleti:  Vel. Pišnica —Klini—
Dom na Vršiču 2 l / 2  h; Krnica  2 h; Trenta  4 h ;
Podkoren —Strmec 1 x / 2  h; Gozd —Matuljek 1, ozir.
2V 2  h; Planica—Slap Nadiže  3 h; Vožica  (2739 m),

3 h; Srednji Vrh 1 h. — Dom na Vršiču  slov.;
Vosshtitte nem. — Ture:  Mojstrovka  (2332 m),
5 h. — Prisojnik  (2547 m), 6 h. — Razor  (2601 m),
8 h. — Križ  (2410 m) in Kriška Jezera, 5 h. -
Škrlatica  (2738 m), 10 h. — Špik  (2472 m), 6 h;
Jalovec (2643 m), 9 h; V. Ponča (2272 m), 6 h;

9

130

Rogica, Dovski Rriž, Poldne, Široka Peč itd. —
Razni prehodi.

Mojstrana: H. Triglav (12 s., 20 p.) Ivan
Rabič*; g. Šmerc (6 s., 14 p.) Fr. Skumavc*;

g. Požgane (Iv. Klinar*); g. Klančnik*; g. Peričnik.
Vozovi; Fr. Hafner*. Vodniki. — 641 m, 10 min.
od kolodvora Dovje. — Izleti:  Slap Peričnik;
iy 4  h;  Vrata —Aljažev Dom, 3 h; po Radolni čez
Krnico do Gorij in Bleda, 5 h. — Ture:  Triglav¬
ski Dom  (2515 m), skozi Kot 6 h, skozi Krmo 7 h,
skozi Vrata 7 h; na Triglav  še 1 h. (Glej tudi
Dovje). — Aljažev Dom  (plan. hotel, 1000 m); mimo
cementne tovarne skozi dolino Vrata,  slap Ferič-
nik  l 1 / 4 , preko „Galerij“, 2'/ 4 —3 h.

Moste: H. Stol (Meglič); g. Žirovnica. —
551 m.— Ture:  glej Žirovnica.

Motnik: g. Fr. Senica (ključ S. P. D.). Vozna
pošta v Kamnik in na Vransko. — Tura:  Menina
(Gornjegrajska Koča, 1457 m) 3‘/ 2  h.

Nomen: 505 m, P. B. Ž. — Tura:  Triglav
(2863 m) : čez vas Koprivnik, po planinah čez Rudno
Polje, planino Konjšico, na Velo Polje (Vodnikova
Koča), Triglavska Koča na Kredarici, 8 h, vrh Tri¬
glava 9 h.

Podkoren: g. Fric Razinger* (2 s., 4 p.); g.
Pintar. — Letovišče. Prehod čez Korensko Sedlo
mimo Strmca na Koroško.

Radovljica: H. Kunstel* (krasen salon in
senčnat vrt); g. pri Lectarju (Dolžan); g. Bastl;
rest. Hudovernik*; g. Avguštin; g. Zalar; g. Klein-
dienst; g. M. Kosmač*. — 490 m, P. B. Ž.; poštna
vožnja v Brezje; sedež podružnice. S. P. D. — Iz¬
leti:  Brezje  l l / a  h; Tržič čez  Brezje 3 h; Dobrava
1 3 / 4  h; Kamna Gorica 1‘/« h; Bled  čez Leško pla-

131

noto 1 h ali čez Lancovo, Bodeški most, Bodešce in
Ribno 1 3 / 4  h; Babji Zob  (1128 m); Lancovo,  od Bodeš-
kega mosta na planino Talež, čez Vršan (1079 m) nad
Kupljenikom in vrh 3‘/ 2  h; na vrhu turistovska koča.

Rateče : H. Mangart poleg kolodvora (12 h.,
22 p., vozovi) Ivan Jalen* (zelo dober naroden
hotel, letovišče); g. Iv. Kavalar* v vasi Rateče (1 s.,
2 p., vozovi); g. Ivan Jalen* (1 s., 2 p.); g. Kirch-
majer. — 8T0 m, P. B. Ž. — Izleti:  Belopeški
(Klanski) Jezeri  od kolodvora Vj — 3 U  h (nest. nem.);
Planica—Slap Nadiže  (izvir Save), 2 h; Sovče —
Podklošter  3 h. — Ture:  Mangrt  (2678 m); Klan¬
ski Jezeri (933 m). Klanski Plaz in Klanska Škrbina
pod Malim Mangrtom na vrh, 6—7 h ali od Klan-
ških Jezer v kot pod Mangrtom na Travnik (1909 m,
pod Travnikom stud.), na sedlo pod Malim Man¬
grtom na vrh 6‘J—7 h; sestop na Predel in v
Srednji Log. — Jalovec  (2643 m): konec Planice,
iz kota po velikem plazu, 7—8 h; sestop v Trento
ali Koritnico. — Vel. Ponča  (2272 m) 6 h.

Ribčev Laz (ob začetku Boh. Jezera): g. Sa¬
vica; g. Škantar; g. Logar; — nem. H. St. Jo¬
hann. — 530 m, P., vozovi v Bistrico. — Ture:
Rudnica  946 m) s / 4  h. — Slap Savice  (izvir 837 m),
in Ukance 2 1 / 2  h. — Tolmin:  čez prelaz Globoko
(1588 m) pod Voglom 3 h, planina Razor (1300 m),
in trg 3 h, skup 6 h. — Triglav  (2863 m): Stare
Fužine, Voje (dolina), Velo Polje (Vod. Koča), Tri¬
glavski Dom 7 h, vrh Triglava 1 h. — Franc Fer¬
dinandova Koča  (1683 m): Voje, planina pri Je¬
zeru (1428 m), Dedno Polje (1570 m), Ovčarija,
koča 5 h. Ukance  (H. Zlatorog) l‘/ 2  h ali s čol¬
nom po jezeru.

Srednja Vas: H. Triglav (Grobotek); g. pri
Blažu (Hodnik*); g. BI. Zupan. — 620 m, P.; le¬

ti*

132

tovišče, vodniki. — Ture:  Triglav  (2863 m); od
cerkve na planino Uskovnico (1138 m) pod Tolst-
cem na lepo napravljeni stezi na Velo Polje
(Vodnikova Koča) in navkreber v Triglavski Dom,
7—8 h, na Triglav še 1 h. — Rudnica  (946 m); iz
vasi proti jugu na vrh (krasen razgled po Bohinju)
1 h; sestop k Št. Janžu ob Jezeru ali na Bistrico.

— Izlet  na Studor  (999 m), lh; na Stritarjev
Razglednik  8 / 4  h; k slapom Ribnice po Ribniški
soteski P /2  h.

Škofja Loka: H. Štemarje (14 s., 23 p.); g.
„Zeleno drevo" (Ig. Gusel); g. pri Balantu; g. pri
Cenetu (Jamar, 6 s.. 12 p.); g. pri ,,Kroni". —
361 m, P. B.; vozna pošta na kolodvor (na Trati).

— Ture:  Osojnik  (Sv. Mohor, 800 m), čez Suho
in Gosteče, 2 h; sestop v Soro 2 h. — Tožeč
(1021 m), od Trate pod Osojnik, potem pod Igal-
skimi vrhovi na sedlo in vrh, 4 h ; od sedla pod ali
z vrha Tožca na Grmado (900 m) 1 h. — Sv. Ožbolt
(861 m) čez Puštal in Sv. Andrej, 2 h. — Lubnik
(1027 m), mimo samostana čez Gabrovo, 2*/, h ali
na Staro Loko, Sotesko, mimo kmeta Zalubnikar
(Pintar), 3 h. — Sv.Jošt:  od postaje v Virmaše,
Sv. Duh, Crngrob (425 m), Planica in Čepulje, 3% h,
ali čez Trnje, Križno Goro (681 m), Planico—Če¬
pulje, 2 h ali čez Peven in Planico, 3*/ 2  h. — Ble¬
goš  (1563 m), 5 h, Ratitovec  (1668 m), 5 h, Soviča
6 h, Porezen  (1632 m), 8 h.

Tržič: H. Matevž Lončar* (12 s.); g. Josip
Šter* (2 s.); g. pri Bastju (Fr. Perne). — 515 m,
P. B. Ž.; sedež podružnice S. P. D. — Cesta drž.
čež Ljubelj (1370 m), želez, v Kranj (18 km.) —
Ture:  Storžič  (2132 m), čez Lom, Javorniško
Sedlo, 5—6 h ; od Javorniškega Sedla na Jezersko,
6—7 h. — Tolsti Vrh  (1714 m), čez Kriško Goro

133

(1474 m), 4 h. — Košuta  (2135 m), 5 h (čez Dov¬
žanov most, — Dobrča  (1636 m), 3 h. — Ljubelj
po cesti do Sv. Ane in prelaz (1370 m), 3 h. —
Vrtača  (2180 m), h. Begunjščica  (2063 m), 6 h.

Ukance (konec Bohinjskega Jezera); H. Zla¬
torog, last. Slov. Plan. D. (33 s., 40 p., gorke ko-
pelji, čoln); dijaki prosto prenočevanju. — 533 m.
Ture:  Slap Savice  3 4  h. — Krn  (2246 m); čez
Komno, planino Govnjač (1470 m), sedlo med Malim
in Velikim Bogatinom, planina Duplje, Krnsko Je¬
zero (1383 m) in vrh, 9 -10 h; sestop v Tolmin
ali Kobarid ali Sočo. — Triglav  (2863 m); Savica,
čez steno Komarčo do Franc Ferdinandove Koče
4—4'/s h, nasedlo Doleč 4 h, na Triglav 2 h, skup
10—11 h ; sestop v Triglavski Dom  3 / 4  h.

Žirovnica : g. Kržišnik; g. Svetina; g. pri
Kuntu (ključ S. P. D.). — 560m, P. B. Ž. — Ture:
Stol  (2236 m), čez Moste, rudniška pot, Valvazor¬
jeva Koča in Prešernova Koča 5 h ali čez vrh v
Završnico, Zabrezniško planino, Mali Stol (2198 m)
in vrh 5'/, h. Vrtača  (2180 m): iz Most po do¬
lini Završnici do lovske koče: d)  na levo pod
Nemškim Vrhom v kotlino pod sedlom Belščice,
po melih na greben in vrh, 6 h; b)  na desno na pla¬
nino Zelenico in naravnost navzgor po tratinah
na vrh, 5 h. — Begunjščica  (2063 m), iz Most po
dolini Završnici in dalje po dobro napravljeni stezi
navzgor do Vilfanove Koče  3 h, na vrh še 2 h,
skup 5 h.

IV. Štajersko.

Bočna: g. J. Purnat* (Feržem); g. A. Žmavc*
(Šek, ključ S. P. D.) — Tura:  Menina  (1498m Lege)
2 l / 2 - 3 h; Vransko čez Lipo (722 m), 3h. — 455 m,
P. n.

Gornji Grad: g. „Stara Pošta 11  (Fr. Šarb*);

134

g. „pri Zvezdi “ (F. Trobaj*); g. M. Mikuš (mes.);
g. M. Fischer (mes.), g. Fr. Špende. Vozovi: Fr.Šarb,
J. Prislan ; 'enovprežni voz Ig. Rup. — 434 m, P. B. —t
Zna menitosti: škofov grad, velika cerkev s starimi
grobnimi spomeniki in slikami Kremser Schmida.

— P. ph. iz Mozirja 7 h 40 min. zj., 2 h pp. in 6 h

5 min. zv.; odh. 9 h 30 min. dp., 4 h pp. in 5 h
45 min. zj., — Ture:  Menina  (Gornjegrajska Koča,
1457 m) po treh potih: čez Sv. Florijana (742 m) ali
Borovnico ali Strmčnika, 3 h; V. Rogatec  (1557 m)
čez Špeha ali Št. Lenart (914 m), 3‘/ 2  h. Zraven
zelen vrh Lepenatka  (1422 m). —Sedež podružnice
S. P. D. V. Kamnik (Černilec—Porebra), 4 h; Mo¬
zirje čez Pobrežje in Nazarje 3 h.

Hrastnik : g. Ferdo Roš* — P. B. Z. Rudokop.

— Ture:  Mrzlica (Haus K., 1100 m), 3 h) Kum
(1219 m), 2 1 /, h.

Ljubno: g. Fr. Petek* (kopalna s.); H. Papež*;
g. Ledenica (Jan. Ermenc*); g. A.Klemenšek (vodnik,
voz). Turistične stvari se dobe v trgov. Fr. Petek*,
tudi vozovi na vse strani, a iste je treba naprej
naročiti (tudi brzojavno); enovprežni voz J. Šerbela,

— 422 m, P. B. — P. ph. iz Radmirja 6’40 zjutraj,
1140 dp., 140, 5’35 pp., iz Luč 10 dp., odh. vRad-
mirje 6 zj., 10'20 dp., 12'20 in 4'50 pp. — Ture:
Veliki Travnik  (1634 m) čezS v. Primoža in Altarno
Peč 3 h; Črna čez Rastke in Hlipovec (1462 m)

6 h; Mozirska Koča (1344 m) ob Gradčenci SVžh;
Sv. Frančišek (zakladnica), 1 U  h; Luče po cesti 2 h.

Logarska Dolina : Zavetišče Piskernik nem.;
Jan. Plesnik (prenočišče, 4 p., mleko; pijače se dobi
iz zavetišča). 757 m. —- Ture:  Železna Kapla
mimo Logarja čez Pastirkovo Sedlo (1440 m),
4 1 /,, h; Bela  (kopališče) čez Pavličev Vrh (1337 m)
4 V., h) Matkov Kot  2 h;. Strelovec 7C6 m) od Ples-

135

nika na Plesnikovo Planino (1327 m); Slap pod
Rinko  (1110 m) P/zh; FrischaufovDom  na Okrešlju,
(1400 m) 2‘feh; Ojstrica  (2349 m) čez Klemenškovo
Planino (1206 m, 1V 2  h) — Škarje (2135 m, 4 h),
5 r 2 6 h (do Kocbekove Koče še P/ah). Druge ture
glej Frischaufov Dom.

Luče H. Ojstrica (R. Bratanič*, postrvi, vozovi v
Solčavo in Ljubno); g. pri „Raduhi“ (N. Zanier &
Sin*); pri obeh trgovini s turističnimi potrebščinami;
g. Logar. — 514 m, P. — P. ph. iz Solčave 7 h
40 min. dp., iz Ljubnega 4 h 10 min. pp. — Ture:
Ojstrica  (2349 m) čez Planinška ali Lučko Kočo ali
Robanov Kot, 7—8 h; Raduha  (2062 m), 4 h ; prehod
čez Arničev Vrh v Gornji Grad, 3 h. čez Raka po
Podvolovljeku v Črno, 3‘/ 2 —4 h; v Solčavo, 2 h;
na Ljubno, 2 h. Pod Ojstrico Kocbekova Koča, na
Raduhi koča S. P. D. Vodniki in nosači. Voz: R.
Bratanič. — Korošica nem. koča.

Mozirje: H. pri „Pošti“ (A. Goričar*), g. Avstr,
cesar (J. Steremšek). Trgovine: R. Pevec*, M. Šu¬
štar*); P. Tribuč (razglednice.) Voz: M. Šuster. —
347 m, P. B. - P. ph. iz Rečice; 10'20dp., 3'30pp.
6'55 zv.; iz Gornjega Grada: 8 P 30 dp., 12'45 pp. in
745 zv.; odh. na Rečico: 4'50 zj., 830 dp. in l'50pp.;
v Gornji Grad: 4'30 zj., 1045 dp. in 3'30. pp. —
Ture:  Golte  (Mozirska Koča, 1344 m) čez Šmihel
ali Radegundo, 3 h; Šmihel l 1 /* h; Sv.Križ  (1044 m),

3 h. Izleti:  Nazarje 7s h, Libijski graben,
Prih, Rečica (trg. gozdni pot), 1 V* h. vir Libije
2‘ri h, Sv. Radegunda (815 m), 1' , h; Sv. Urban
(661 m) 1V 4  h- ‘ Letovišče, kopališče ob Savinji.

V Libiji rest. in tovarna za barve. V Paško Vas
(žel. post.), 1 h.

Nazarje: g. A. Turnšek*. — Samostan o. fran¬
čiškanov z lepim razgledom, grad Vrbovec, velika

136

grajščinska žaga. Pešpot čez Pobrežje v Gornji
Grad 2 l /.,  h.

Nova Štifta pri Gornjem Gradu: g. „Slon'‘,
g. pri „Golobu“. - Ture:  Tolsti Vrh (1200 m),

2 h, Črnilec (902 m), U/ 4  h, v Kamnik čez Črnilec
in Porebre 3 h, Gornjegrajska Koča na Menini

3 h. — 606 m, P. n. Gornji Grad, l 1 / 4  h.

Okrešelj: Glej Frischaufov Dom, str. 99.
Radmirje: g. „Pošta“. Ksaverij 10 min. (v
cerkvi zakladnica, ključ ima organist Natlačan).
392 m, P. — Tura:  Mozirska Koča  (1344 m), 3 h.

Rečica na Paki: g. pri „Pošti“ (prenoč.);
g. Steblovnik pri kolodvoru. — 367 m, P. B. Ž.
Tura:  Gora Oljka  (734 m), 1‘/ s  h, sestop po¬
staja Polzela, l 1 /* h. Pešpot v Mozirje, l‘/ 4  h.

Rečica (trg): g. Jože Štiglic, p. d. Čuješ.
367 m, P. B. — trgov. A. Turnšek.* — Tura:  Mo¬
zirska Koča  (1344 m), 3 h.

Robanov Kot: kmet Roban nima prenočišč.

— Ture:  Kocbekova Koča  (1744 m), 3‘/2 h; Oj¬
strica  (2349 m), 5 h; Strelovec  (1796 m) čez Kneza
(1222 m), 2V* h.

Ruše : g. Alojz Mule*. - 309 m, P. B. Ž.
Ture:  Sv. Križ  (582 m) čez Bistrico, Sleme in
Žavčarjev Vrh (914 m), 4h; Sv. Duh  (907 m) čez
Roč, 3 h; Sv. Areh  (1249 m), 2 l / s  h. — Žigerlov
Vrh (1345 m), V, h; Sv. Areh (ob Lobnici v Šumik

— pod slap, 3 h, dalje čez Reber, 2 h) 5 h; Smolnik
(868 m) mimo Jelenske Peči na Staro glažuto
(1086 m), lh in Šumik, Vah; Klopni Vrh  (1335 m,
od Smolnika čez Brodnarjev Vrh), 2h; Klopni Vrh{oA
Smolnika na Staroglažuto in čez Mirni Vrh, (1337 m).

Slovenjgradec: g. Nar. Dom. - 409 m, P. B.
Ž. — Ture:  Uršula  (1696 m), 3L, h, Velika Kopa
(1542 m), 3 h.

137

Solčava: g. Krist. Germel*, p. d. Šturm (ko¬
palna s.); g. Henrik Herle, p. d. Vitežič. — 642 m.
P. Vodniki in nosači. Znam. stara velikanska tisa
V 2  h. P. ph. iz Luč 5'30 pp., odh. 6i0zj. Do Ljub¬
nega 2'20 K. T u r e : Logarska Dolina  do Plesnika
IV 2  h; do Slapa pod Rinko , 3 h; Frischaufov
Dom  na Okrešlju, 4 h; Matkov kot, 3 h; Olševa
(1929 m) čez Sv. Duha ali Štiftarja, 3‘/ 2  h; Ojstrica
(2349 m), skozi Robanov Kot 6 h; Ojstrica (Logar¬
ska Dolina - Škarje), 7—8 h. Strelovec  (1796 m,
čez Kneza, 1222 m), 3 h. Od tam prideš tudi lahko
na Krofičko (2086 m) ali Ute (1955 m). Krasen
razgled v Logarski in Robanov Kot. (Druge ture
glej Frischaufov Dom). — Prehodi:  Čez Sleme
(2 h, 1351 m) v Št. Jakob in Črno, 5 h; Logarska
Dolina — Pastirkovo sedlo  (2 3 / 4  h, 1440 m) v Že¬
lezno Kaplo, 5 h; Logarska Dolina (1 h) čez Pav¬
ličev Vrh  (1337 m, 3 h) v kopališče Belo 5 h; čez
Sv. Duha (2 h, 1250 m) na Št. I^enartsko Sedlo
(2V 2  h, 1433 m) v Železno Kaplo, 5 h.

Šmartno pri Gornjem Gradu: g. Remic, p. d.
Žehel. — 371 m, P. — Ture:  Menina  (Gornje¬
grajska Koča 1457 m), 3Vi h; Vransko čez Lipo,
2 l /i h.

Šmihel) nad Mozirjem : Cerkvena krčma (4 p.),
- Ture:  Mozirska Koča  (1344 m), 2 h. — Sv. Križ
(1044 m), 2 h; prehod čez Kramarco v Črno, 4 h.

Šoštanj : H. Austria (voz); g. M. Cerovšek*
(mes., voz). — 368 m, P. B. Ž. — Ture:  Gora
Oljka  (734 m), 2 'j.,  h. Sv. Križ  (1044 m), 3 h.
— Kozjak  (1273 m), 3 1 // 2  h. - Sv. Uršula  (1696 m), 6 h,
Šmihelj  (718 m), 3 h in Mozirska Koča  (1344 m),
5 h. — Plešivec  (585 m), U /2  h. — Sedež Šaleške
podr. S. P. D. — Kopališče Topolšica, 1 h.

138

Trbovlje: g. Roz, Plavšak; g. JankoForte[v
Vodah]. Rudokop. — 300 m, P. B. Ž. — Ture:
Mrzlica  [1100 m], 3 h. — Kum  [1219 m], 3 h. —
Sveta Planina  [985 m], 1' , h.

Vransko : g. „Slovan“ [Šentak*]; g. K. Ko¬
šenina ; g. Iv. Brinovec. — 338 m, P. B. — P. tri¬
krat na dan v Št. Peter, 80 v. Ture:  Sv. Jošf
[955 m], P /2  h; blizu ['/ 2  h] jama Štubirnica. —
Menina  [Gornjegrajska Koča 1457 m], 5 h. — Ve¬
lika Planina  [1206 m], 3 1 /. 2  h ; Lipa [722 m], 1 '/j, h,
v Šmartno [2 h] ali v Bočno [2V, h]. — Krvavica
[906 m] 2 h.

Zidan Most: g. A. Juvančič [za kolodvorom].
— 203 m, P. B. Z. — Ture:  Lisca  [947 m], čez
Razbor [483 m], 4 h. Kum  [1219 m], 3‘/» h. — Ve¬
like Kozje  [987 m], čez Zalipno, 2*/« h.

Karol Kummer

139

SEZNAM SLOVENSKIH GORA.

Z nadmorsko višino.

a)  Višina do 1000 m.

Boč  980 m
Crngrob  425 m
Donati  803 m
Bost- Tolsto  838 m
Gora Oljka  734 m
Grmada (Kr.)  900 m
Grmada (St.)  897 m
Križna Gora  860 m.
Krvavica  906 m
Laško Sleme  869 m
Lisca  947 m
Livek  695 m
Mali Kras  458 m
O soj niča  759 m
Osojnik  800 m
Otalež  603 m
Pečovnik  722 m
Rabeljnik  519 m
Rašica  641 m

Rogaška Gora  803 m
Rudnica  946 m
Sovič  674 m
Studor  999 m
Sv. Duh (Št.)  907 m
Sv. Jošt  860 m
Sv. Križ (Kozjak)

582 m

Sv. Ožbolt  861 m
Sv. Planina  985 m
Sv. Primož (Kr.)  845 m
Sv. Sacerb  451 m
Sv. Urban  595 m
Sv. Trije Kralji  886 m
Šenturška Gora  647 m
Šmarna Gora  671 m
Šmarjetna Gora  665 m
Tinjan  372 m
Volnik  545 m

b)  Višina do 2000 m.

Baba  1892 m
Babji Zob  1128 m
Belšica  1960 m
Bistriška Planina

1723 m

B/egaš  1563 m
Boskovec  1590/72
Čaven  1308 m
Črna Prst  1845 m

Dobrča  1636 m
Goljak Mali  1496 m
Goljak Veliki\AS\ m(!)
Golica  1836 m
Goli Vrh  1787 m
Golobor  1808 m
Gorjanska Planina
1695 m

Gradiča  1964 m

140

Grintavec Mali (Stor¬
žič)  1818 m
Javornik  1200 m
Klek  1754 m
Klopni Vrh  1335 m
Kobilja Glava  1475 rn
Kočna (Karav.)  1940 m
Košutina  1972 m
Kozjak (Velenje)

1273 m

Kranjski Snežnik

1796 m

Kriška Gora  1474 m
Krnska Glava  1882 m
Krvavec  1853 m
Kum  1219 m
Lege  1498 m
Lepenatka  1422 m
Lipnik  1867 m
Lovec  2071 m
Lubnik  1027 m
Mali Vanjaški Ske¬
denj  1958 m
Matajur  1641 m
Medvedjak  1566 m
Medvedov Vrh  1242 m
Migavec  1885 m
Mirni Vrh  1337 m
Mokrica  1852 m
Mo žič  1604 m
Mrzlica  1100/72
Mrzli Vrh  1360 m
Nanos  1299 m
Novi Vrh  1968 m
O j štrk  1682 m

Olševa  1929/77
Pavličeva Stena

1653 m

Porezen  1632 m
Ratitovec  1668 m
Rodica  1965 m
Rogatec Vel.  1557 m
Roglja  1517 //z
Rožica  1777 m
Rupe  1807 /77
Snežnik Kranj.  1796 m
Sovinjak  1637 m
Stegovnik  1691/77
Stol Kobariški  1668 m
Strelovec  1796 m
Sv. Areh  1250/77
Sv. Andrej  1622 m
Sv. Jošt (Kozjak)

1063 /?2

Sv. Križ  1044 m
Sv. Višarje  1792 m
Špik (Kozjak)  1107 m
Tolsti Vrh  1714/72
Tožeč  1021/77
Učka  1396 m
Uršula  1696 m
Ute  1955 /72
Velika Kopa  1542 m
Velika Planina (Kr)
1666/77
Velika Planina (Št.)

1206 /77

Veliki Travnik  1634/«
Veliki Vogel  1937 m

141

Vernikov Grintovec Vršič  1816 m

1654 m Zahomska Planina

Vivodnik  1508 m  1816 m

Voge  1923 m Zeleni Vrh  1622 m

Vranšica  1026 m Žigertoo Vrh  1345 m

c)  Višina nad 2000 m.

Baba (Kor.)  2123 m
Baba (pri Planjavi)
2314 m

Begunjski Vrh  2461 m
Begunjščica  2063 m
Bovški Grintovec

2344 m
Brana  2253 m
Bukovnik  2272 m
Cmir  2391 m
Cerneljska Špica

2328 m
Črni Vogel  2386 m
Dedec  2023 m
Divja Koza  2503 m
Dobrač  2167 m
Dolgi Hrbet  2454 m
Dovski Križ  2646 m
Gamsova Mati  251 6 m
Grintovec  2558 m
Jalovec  2643 m
Jerebica  2106 m
Galski Greben  2223 m
Kanin  2592 m
Kanjavec  2568 m
Kepa  2144 m
Kladvo  2098 m
Kočna  2539 rn

Konc  2380 m
Konj  2287 m
Košuta  2135 m
Kredarica  2515 m
Križ  2410 /tz
Krn  2246 m
Krofička  2086 m
Kuk  2417 m
Krnski Turm  2033 m
Krnski Vršiči  2300 m
Laška Planja  2449 m
Mangrt  2678 m
Mojstrovka  2332 m
Montaž  2735 m
Monte Zabuš 2244 m
Mrzla Gora  2202 m
Obir  2141 m
Ojstrica  2349 m
Osternik  2035 m
Peca  2114 m
Pihavec  2414 m
Planja  2453 m
Planjava  2399 m
Poludnik  2002 m
Ponča V.  2272 m
Prestreljenik  2503 m
Prisojnik  2547 m
Raduha  2062 m

142

Razor  2601 m
Rjavina  2534 m
Ricovero Catiin  2008 m
Rinka  2441 m
Rogica  2382 m
Sart  2324 m
Skuta  2532 m
Srednji Vršič  2536 m
Stenar  2501 m
Stol  2236 m
Stol Mali  2198 m
Storžič  2132/72
Strma Peč  2380 m
Široka Peč  2531 m
Škrlatica  2738 m
Špik  2492 m
Štaj. Rinka  2256 m
Tolstec  2270 m
Triglav 2863 m
Turska gora  2187 m

Velika Baba  2449 m
Vel. Draški  147? 2242m
Veliki Vanjaški Ske¬
denj  2117 m
Vel. Vrh (Košuta)

2085 m

Vel. Vrh (Ojstrica)
2111 m

Vel. Vrh (Bovec)

2208 m

Vevnica  2351 m
Visoka Bela Špica
2254/77

Viš  2666 m
Vrh Krnice  2235 m
Vrtača  2180/77
Zelenica  2159 m
Žabniška Krnska

Špica  2355 m

SEZNAM PREHODOV IN SEDEL.

Z nadmorsko višino.

a)  Višina do 1000 m.

Črnilec  902 m Lipa  702 m

Sedlo Peračec  855 m

b)  Višina do 2000 m.

Arničev Vrh  1032/77
Bašeljsko Sedlo

1629 /77

Bela Škrbina  2000 m
Forcella di Canalut
1842/77

Globoko  1800/7?
Globoko (Tolmin)

1588//7

Hlipovec  1462/7?
Javornikovo Sedlo
1370/77

143

Jekel/  1400 m
Jezersko Sedlo  2000 m
Jezerski Vrh  1216 m
Jezik  2000/7/
Kamniško Sedlo

1924/tz

Karnicko Sedlo  1674/77
Klanska Škrbina

2000 /77

Kokrsko Sedlo  1791/77
Kranjski Rak  1031 m
Kr niško Sedlo  1757 m
Ljubelj  1370/77
Luknja  1758/77
Mošniška Korita

1699 m

Njivica  1082/77
Pavličev Vrh  1337 m
Pastirkovo Sedlo

1440/77

Podgorsko Sedlo

1434/77

Pražniško Sedlo

1486/77

Predel  1156/77
Prehodci  1453/77
Presedi)'ej  1612/77
Rabeljska Škrbina
1333 /77

Rupe  1807 /77

Savinjsko Sedlo

2000/77

Sedlo Belšica  1838 m
Sedlo Glavca  1740/77
Sedlo Jepca  1442 m
Sedlo Kočna  1560
Sedlo Korito  1699
Sedlo Krnica  1101
Sedlo Male Babe

1900 /77

Sedlo Mlinica  1582 m
Sedlo Nabojce  1962 m
Sedlo v Planjeh  1670/7?
Sedlo Predolina

1340/77

Sedlo Rožica  1594 m
Sleme  1351 m
Stožje  1733 m
Škrbina  1905 m
Skrbinica Beli Potok
1696/77

Šrbina (Ojstrica)

1791 777
Št. Lenartsko Sedlo
1433/77

Velika Vrata  1927 m
Vraška Planinica

1799/77

Vršič  1611 /77

c)  Y r išina nad 2000 m.

Brežič  2036 m Križ  2301 /7?

Dolska Škrbina Krniška Škrbinica

2334 m  2230 m

S S S

144

Mlinarsko Sedlo

2336 m
Okno Prestreljenika
2300 m

Ponča  2124 m
Sedelce  2030 m
Sedlo Kamen  2025 m
Škarje  2135 m
Škrbina Huda Polica
2377 m

Škrbina nad Tratico
2300 m

Skrbinica pod Pelcem
2200 m

Špranja Prednja

2122 m

Špranja Zadnja

2271 m

Travniško Sedlo

2100/72

Trbiška Skrbinica

2100/72

Turski Žleb  2188 772
Vratiče  2350 m

^jojojojšjojojajojojojojSjojojajajojojojojdjojojojojdjojojajajojojŽ

145

SEZNAM SLOVANSKIH HOTELOV
IN GOSTILNIC.

Kratice glej »Kratek vodnik itd.“

I. Bosna-Hercegovina.

iČIani S. P. D. dobijo 15°/o popusta pri sobnih cenah.)

Banjaluka:  H. „Bosna“.

Breka:  Grandhotel „Posavine“.

Bugojna:  Grandhotel „Grof“.

Gorazde:  H. „01ehla“.

Jablanica:  deželno - erarični H.

Jajce:  deželno - erarični Grandhotel.

Mostar:  H. „Marinta.“

II. Dalmacija.

Dubrovnik:  H. de la Ville, H. Imperial.

Gruž:  H. Rob. Hollmann [Čeh], H. Petka.
Hvar  [otok]; kopal, hotel Elizabeta.

Kastel Lukšič  [pri Spljitu]: penz. dra. Jindre
Šontaveho.

Kotor:  H. kot grada Gradca, H. kot Grada Trsta.
Rab:  češki hotel „Praha“.

Solin  [pri Spljitu]: rest. Ante Ivic.

Spljit:  H. Bellevue, H. Troccoli, H. Novak.
Šibenik:  H. Krka.

Zader:  H. Bristol.

III. Goriško.

Breginj:  g. Anton Lazar*.

Dol  pri Ajdovščini: g. A. Polanc [prenoč.].

• Divača,  rest. na kolodvoru; g. s s. za tujce več.
— Izleti:  Škocijanske Jame [D. O. A. V.] 3 / 4  h;
Vilenica ‘/ 4  h; Vramšica [1026 m] 2—3 h. — Vstop¬
nica in vodnik za Cesarjevič Rudolfovo Jamo pri
vratarju na postaji. Člani S. P. D. plačajo proti
izkaznici polovico vstopnine.

Gorica:  H. pri „Jelenu“; g. pri „Petelinčku“
[Iv. Gleščič*]. Kavarna: Central [Iv. Pečenko*]. —

10

146

Izlet: Sv. Gora [682 m] čez Solkan 2h; tu 2g. s
prenočišči. — 86 m, P. B. Ž; sedež podružnice S. P. D.

Kanal:  H. pri »Zlatem levu.“

Komen : g. J. Kovačič; g. A. Smrdelj.

Krn  pri Kobaridu: g. Miha Gregorčič.*

Kromberg:  g. Jer. Komel.

Libuša Gornja : g. A. Klemenčič.*

Ljubin  pri Tolminu: g. A. Drekonija.*

Sv. Lucija : H. A. Mikuž; rest. Fr. Fischer*; g.
Jos. Munich*. Vsak dan pelje ob 4 h pop. voz v
Cerkno, drugi v Tolmin.

Matavun-Škocjan:  g. Iv. Gombač [tu se naroče
vodniki in kupijo listki za znamenite „Škocijanske
Jame“, katere opravlja D. O. A. V.; g. Mar. Ma¬
horič [prenoč.].

Nabrežina-,  g. I. Nemec; izleti k raznim jamam*;

Novaki  [Dolnji]: g. Jos. Mlaker.*

Otlice:  g. J. Bizjak.

Rapnič:  rest. M. Nilič [prenoč.].

Sežana:  H. Štolfa; rest. Mahorčič.

Žaga:  g. M. Braz; g. A. Žagar.

IV. Gradiška.

Devin:  H. Ples; morsko kopališče, razvaline
starega gradu. — P. B. Ž.

Seljan:  g. Šuc; morsko kopališče, parnik v
Trst: P. žel. postaja Vižovlje.

Slivan:  g. Kocman, 20 min. od Devina; morsko
kopališče; trojni vir Timava.

V. Istra.

Baška  [na otoku Krku]: češko morsko kopa-
pališče; H. Baška, H. Grandič, H. Zvonimir. H.
Praga. — P. B.

* Trstelj skozi Gorjansko in Ivanjigrad 3 h, odhod po
gorskih višinah skozi Renče v Voljčjo Drago 2‘/s h.

147

Boljun-Vranja : Buzetič. — P. B.

Boršt:  rest. „Mocco“ [F. Ferluga]. P. B. —
Izlet:  Mali Kras [458 m] l 1 /* h, razgled na Trst,
morje, v Zaveljsko Dolino in Istro.

Buzet-.  Nar. dom. P. B.

Dekani:  g. Jos. Piciga. P. M. — Izlet:  po
Rižanski Dolini—Črni Kal 1 3 / 4  h. Z razvalin sta¬
rega gradu krasen razgled. V gradu dobro ohra¬
njeni podzemski poti.

Dolina:  g. Pangerc. P. — Izlet:  Sv. Sacerb
[451 m] ‘/2  h, krasen razgled, jama s kapniki.

Draga:  P. B. Ž. — Izleti:  Cerkev sv. Lov¬
renca — Veliko Gradišče [742 m] 1 'h  h, obsežen
razgled; Sv. Mihael [486 m]. Klanec [440 m] 1 h;
vas Pesek [477 m]. Ožeg ali Kokoš [670 m], ob¬
sežen razgled.

Draga Mošenica  [pri Lovrani]: Dunaj. rest.

Krk:  češki H. penz. „Adria".

Lovrana:  H. Lovrana, češ. penz. „Villa Evge-
nia“. P. B. A; letovišče.

Lupoglav:  g. Sandalj. P. B. — Izlet:  Učka
[1396 m] 4‘/t h.

Malinsko:  Penzijonat dr. J. Majnarič; g. Marga¬
reta Radič; g. Marija Radič.

Opatija:  Vila „Jug“ [Rud. Jovan]; Vila Justi
Miran; rest. H. „Pension David"; g. Mil. Kundič,
P. B. T. A; letovišče. — Izlet:  Učka [1396 m] 5 h.

Osp : g. Jos. Slavec. — Izleti:  jama „Osapski
Grad"; Tinjan [372 m]. Dekani [68 m] 2*/« h. S
Tinjana najlepši razgled na Trst, morje in Julijske
Alpe.

Pazin:  g. Nar. Dom [Iv. Miklavc*]. P. B. T. Ž.
Sedež podruž. S. P. D.

Poreč:  H. Riviera; češ. penz.„Matterada.“ P.

B. Z.

10 *

148

Pulj : Nar. Dom (Vialee Carrara). P. B. T. Z.
Ricmanje : g. Nar. Dom.

Slivje  pri Materiji: g. Bubnič. Tu se dobi ključ
in vodnik za jamo „Dimnice“.

Vela Učka  — Poklon : g. Pernuč; 1 ‘/a h pod
vrhom Učke (1396 m).

Volosko '■  H. Liburnija (Mar. Medved). P. B.
T. — Zel. postaja Matulje - Opatija.

VI. Koroško.

Apače:  g. J. Božič, p. d. Jakobčič.

Beljak:  g. Tiger (Slov. prijazen). — Tura:
Dobrač (2167 m) 6 h.

Borovlje:  g. Mišič.

Derveša Vas  pri Pliberku: g. Fr. Potočnik.
Dobrava  pri Borovljah: g. P. Mišič, p. d. pri
Tončku.

Dobrla Vas:  rest. Jos. Wedenig,

Dob  pri Prevaljih: g. Leitgeb.

Dolane:  g. Sablačan, p. d. pri Neuwirtu.
Dolinčice  pri Rožeku: g. Rutar.

Dravograd  (Spod.): g. Narodni Dom.

Celovec:  H. Trabesinger (40 s.), zbirališče Slo¬
vencev, posebno ob sredah; Benediktinska klet.
Fara  pri Prevaljih: g. Fr. Kristan.

Freibach  pri Apačah: g. Ibovčnik. — Tura:
Obir čez „Šajdo“.

Glinje :  g. Boštjan Zablačan, p. d. Dreml.
Globasnica:  g. I. Cirgoj.

Goseljna Vas.  g. Sim. Eberwein.

Gozdanje : g. Neuwirt.

Grebinj:  g. Hornez (P. Ručigaj), prenoč. z več p.
letna stanovanja za letovičarje, najboljša postrežba.
Guštanj:  g. pri „Kroni“. — T ura:  Sv. Uršula5h.

149

Homeliše  pod Obirom: g. Malij.

Št. Ilj:  g. Jože Lederhaz.

Št Janš  v Rožu: g. Mih. Gabriel, p. d. Tišlar.
Javorje  pri Črni: g. Franc Stopar.

Kot:  g. Jože Božič (P. Št. Jakob Rož).
Koprivna:  g. Jak. Murnik, p. d. Mežnar. —
Tura:  Peca 2 1 /, h; v Solčavo 2 h.

Krčanje  nad Grebinjem: g. Medved, p. d. Gole.
Št. Lenart  ob staj. m.: g. V. Karničar (spotn.
knjiga).

Št. Lenart  (Zil. D.): g. Martin, p. d. Majerč.
Lese ; g. Jan. Sitar, p. d. Kompanj.

Lipalja Vas  (Kdnal. Dol.): g. Kovač.

Loče  (v Rožu): g. Matevž Renner.

Loga Vas  (Vrb. Jezero): g. Mih. Šlaicher.
Mušica : g. vse nem.

Nabor jet:  g. Errat. — Trdnjava.

Ovčja Pas:  g. Martinz (pri cerkvi).

Plešivec  pri Kotmari Vasi: g. M. Prosekar.
Pliberk:  g. F. Plešivčnik; izvošček do kolodv.
60 v.

Podljubelj:  g. pri Kajzerju.

Podsinja Vas  v Rožu: g. Gašpar.

Podravlje  pri Beljaku: g. Jan. Košpernik.
Poljana  pri Prevaljih: g. Andrej Hrast.
Pontabelj:  g. I. Cerošek.

Prevalje:  rest. Fr. Lahovnig.

Rabelj : H. Grafenkrone (Slov., prijazen).
Resnica  pri Borovljah: g. Mlinar.

Rožek:  g. I. Kravina, p. d. pri Košetu.

Sele  pri Fari: g. Tom. Olip.

Sinča Vas:  g. nem. (dobra Leitgeb).

Strmec  (nad Vrb. Jez.): g. Mežnarija.

Šmihel  pod Pliberkom: g. Likeb (V. Božič).
Štebenj  pri Beljaku: g. V. Graber.

150

Štebenj  pri Globasnici: g. Ferd. Krajgar.

Trata  pri Glinjah: g. pri Cingelcu (najemnik
I. Fric).

Velikovec;  g. Nar. Dom (P. Cingler); poštna
zveza k vsakemu vlaku.

Zihpolje : g. Rozman (pri kolodvoru).

Žitara Vas : g. Jože Rutar.

VII. Kranjsko.

Bela Peč:  g. nem. — 789 m, P. B. Ž.

Bitnje  v Bohinju: g. Luka Zgaga.

Borovnica:  rest. A. Drašler. — 305 m, P. B. Ž.
— Izlet:  Pekel (slapovi) IV« h; Cerknica 3*/a h.

Boštanj:  g. Al. Dermelj.

Brezje:  g. Iv. Rozman*; g. Finžgar; sloveča
božja pot; žel. post. Otoče ali Podnart; poštna
vožnja v Radovljico.

Bučka  : g. Al. Selah.

Cerklje  (Dol.): g. J. Vahčič.

Cerknica:  H. Iv. Ziner*; H. Žumer; g. na „Vagi“
(Jos. Mele). — 576 m, P. B.; izlet k jezeru V« h.

Čatež:  g. na Griču.

Čemšenik:  g. Val. Kolenc*; pošta v Medijo—
Izlake.

Črni Potok  pri Litiji: g. Ig. Zore*.

Črni Vrh:  g. Filip Rudolf*; g. Iv. Rupnik*;
trg. Iv. Vidmar*. — Izlet:  Javornik (1242 m) 2 h,

Dole  pri Sv. Križu: g. Iv. Novak.

Domžale:  g. Andrej Slokar*.

Glince:  g. pri „Travnu“.

Golovec  pri Ljubljani: H. Anžič.

Gorje:  g. Jakob Kunstelj*.

Gorjuše:  g. Martin Soja.

Gozd  pri Kranjski Gori: g. Iv. Oman*; g. P.
Blenkuš.

151

Hrušica:  H. Jasno Selo; 6 min. od žel. postaje,
vhod v romantično sotesko »Doveršnik

Idrija : H. Didič*; g. Alojz Kobal*; g. Jos. Kos*;
g. Leni Lapajne*; g. Fr, Vidmar*. — Rudnik za
živo srebro. — 333 m, P. B. A.; sedež podružnice
S. P. D. — A. v Logatec 5 krat na dan (2 oz. 3 K
za osebo). — Izleti:  Divje Jezero 3 / 4  h; Sv. Mag¬
dalena (541 m) VI*  h; Vrh sv. Treh Kraljev (884m)
5h; Jelenk (1106 m) 3'/>sh; Javornik (1242m)4‘/2h
(Pirnatova Koča);  Vojsko (1087 m) 4 h; Po-
rezen (1632 m, koča S. P. D.), z vozom do Cerk¬
nega, od tam 4 h.

Idrija  (Spodnja): g. Fr. Božiček. — Izlet:
Jelenk (1106 m) 2*L h.

Ilirska Bistrica : H. Ilirija (Jos. Vilič*)H. Tom¬
šič; g. A. Žnidaršič. — 411 m. P.  B.; sedež po¬
družnice S. P. D. — Tura:  Kranjski Snežnik
(1796 m) 6 h.

Izlake:  g. Alojzija Prauhnikar (P. toplice); g.
Lamb. Mally.

Javornik  pod Sv. Joštom; g. Jan. Kristan*, p, d*
Končovec.

Ježica  pri Ljubljani: g. Anton Vilfan*. — Iz¬
let:  Rašica (641 m) 3 h.

Kandija:  g. Stembur (Zurc).

Kamna Gorica : g. pl. Kapus (postrvi); g. Ig.
Bajželj.

Komenda  pri Kamniku: g. A. Mejač*.

Koprivnik  pri B. Bistrici; g. Iv. Korošec.

Kostanjevica : g. Leop. Bučar: g. Ot. Sever.

Kotredež:  g. Iv. Mihael.

Krško:  H. Gregorič; g. K. Schenir; g. Jan.
Vanič; g. K. Havelka.

Lancovo  : g. Val. Mulej*.

Lesce : g. Legat; g. Wucherer.

152

Lipnica  (Spod.): g. Jos. Mulej*.

Litija:  g. Joško Borišek*; g. pri Pošti; H.
Chikago ; g. Uršula Preinfalk ; g. Alojzij Haslinger.
— P. B. Z.; sedež podružnice.

Ljubno  pri Podnartu: g. Ambrožič.

Ljubljana-.  H. in rest. „Zlata kaplja" (Leop.
Tratnik*); g. „Beli volk"; rest. „Narodni Dom"
(E. Kržišnik*); rest. Avg. Zajc*; rest. pri „Zvezdi“
(P. Krisch*); rest. pri „Novem svetu"; rest. pri
„Fajmoštru“ (Jos. Balon*), Sv. Petra nasip; g. Fr.
Bergant* (na Sv. Petra trgu); g. Josip Maček*
(Francovo nabrežje); g. pri „Štefanu“ (Al. Pogač¬
nik*) ; g. Fani Rostohar* (Karlovška cesta). —
Kavarna „Narodna“ (Fr. Krapeš*). — 297 m, P.
B. T. Ž.: sedež Osrednjega Odbora S. P. D.

Logatec  (Dolenji): rest. pri „Virantu“ (Art.
Servini). Vožnja z avtomobilom v Idrijo.
Mokronog:  g. Mevželj; g. J. Majcen.

Moste:  g. I. Peternel, p. d. pri Svetinu.

Molnik:  g. Fr. Senica (ključ S. P. D.). Poštna
vožnja v Kamnik in na Vransko. — Tura:  Menina
(Gornjegrajska Koča, 1457 m) 3*.'» h.

Novo Mesto  (Rudolfovo): H. Jakac; H. Koklič.
Otoče : g. Iv. Markelj*.

Planina : g. A. Lavrič, p. d. pri „Zamorcu“.
Podbrezje : g. A. Pavlin*, p. d. Franček.
Podnart:  g. pri „Rezi“.

Pokluka:  g. ima gozdar pri Mrzlem Studencu.
Polhov Gradec:  g. Fr. Tomšič.

Poljče  pri Lescah: H. V. Sturm; letovišče.
Polje  v Bohinju: g. J. Prislan.

Postojna:  Narodni H. (Fr. Paternost*); g. M.
Ambrožič*; rest. Emil pl. Garzaroli*. V svetovno-
znano jamo 10 min.; v Utoško Jamo */< h; Magda-
lensko Jamo 1 h. —Ture:  Sovič (674 m) V« h;

153

Predjama (Luegg, 507 m) 2’/s h; Javornik (1270m)
2‘/s h; Nanos (1299 m) 2 Si  h.

Primskovo  (Dol.): g. Fr. Drachsler.

Pristava  pri Tržiču: g. Jos. Primožič. —Tura:
Storžič (2132 m) 3*/, h; Košuta 4 h.

Radeče-,  g. A. Gmajnar.

Raka:  g. Alojz Bon.

Rakek:  g. Domicelj. — Izleti:  k Cerkniškemu
Jezeru 1V 2  h; k prirodnemu mostu pri Škocijanu

l 1 /, h.

Rakovca:  g. Vek. Indihar*. — Jzlet:  Sv. Jošt
(881 m) 1 h.

Razdrto:  g. Filip Kavčič (prenoč.) — Izleti:
Predjama (Luegg, 507 m) 27, h; Nanos (1299 m) 2 h.
Ribno  pri Bledu: g. Gabr. Ferjan.*

Sava  (Dol.): Leop. Berdajs.

Sava  pri Jesenicah: g. Mat. Vergles*; g. Klinar*;
g. pri Jelenu: g. Ferjan.

Selca  nad Škofjoloko: g. Fr. Šlibor.

Selo  pri Žirovnici: g. A. Kunaver, p. d. Kunt;
g. Jože Zupan, p. d. Verbanovec.

Senožeče:  g. A. Zelen.

Stahovica:  g. pri Korlu (K. Prelesnik*; sin
vodnik, voz). — Izlet:  Izvir Bistrice 2 1 / 2  h,
Sv. Primož (845 m) 1 h, Krvavec (1853 m) 5 h.
Stare Fužine:  g. pri Mihovcu.

Stražišče:  g. Val. Benedik.

Sv. Ana  pri Tržiču: g. Iv. Ankele.

Sv. Duh  ob Boh. Jezeru: H. in Pension.

Sv.Jošt:  g. Sedej* (spom. knjiga). 861 m, krasen
razgled: kranjski Rigi.

Sv. Križ  pri Kostanjevici: g. A. Stritar, g. Jan.
Ruper.

Šiška  (Gorenja): g. Jak. Matjan*.

Škocijan:  g. Jan. Globevnik.

154

Šmartno  pri Litiji: g. Ivan Robavs*; g. Ig.
Zore ; g. Iv. Slavec; g. Ana Rus, p. d. pri Vakoniku.
Špitalič : V gradu g. (grajščinar).

Št.Janš  (Dol.): g. jan. Majcen.

Št. Jernej:  g. I. Ribselj; g. Jože Polanc; g. A.
Bučar.

Št. Peter  na Krasu: H. Sv. Peter; rest. K.
Spiegel; g. Iv. Cetnič*; g. Matija Zafred*. —Ture:
Kranjski Snežnik (1796 m) 77 a  h; Sv. Trojica
(Martin Krpan) 2 h; Silertabor 1V 2  h.

Št. Rupert :  Jože Frelih.

Toplice:  g. Ig. Siter; g. pri Mostu (Zupanc).
Kopališče, slatina.

Trata  pri Škofji Loki: g. pri Jožku (Hafner).
Tržišče:  g. Fr. Prijatelj.

Velika Dolina : g. M. Dolinar.

Vintgar  pri Bledu: rest. Žumer; znam. tesni.
Vipava:  H. Wassmayer; g. Hrovatin. — Ture:
Nanos (1299 m) 4 h; Javornik (1270 m) 3 h.

Višnja Gora:  g. Jože Turk.

Vojsko :  g. Srečko Likar (spom. knjiga).
Vrhnika:  g. Fr. Korenčan* (mes.); g. Fr. Dolenc
„Mantuva“. — Sv. Trije Kralji ali Vrh (886 m) 4 h.
Zabreznica:  g. Zupan Josip.

Zagorje  ob Savi: g. Tom. Koprivec, p. d. pri
Medvedu: g. <Mar. Weinberger; g. Mar. Miiller; g.
Jože Ranzinger; g. Fr. Weinberger.

Zalilog  nad Železniki: g. Urban Weber.
Zgoša  pri Lescah: g. Iv. Fajdig*; g. pri Kle-
menčku.

Zapota:  g. Fr. Knez.

Žabnica  pri Kranju: g. A. Cegnar*.

Železniki:  g. Gab. Thaler*.

Žužemberk:  g. Pehani.

155

Vlil. Štajersko.

Bistrica  nad Mariborom: g. Rotner. — P.

Bizeljsko: g.  Jože Pečnik: g. M. Osojnik
(Škof). - P.

Braslovče:  g. A. Plaskan (tudi voz); do kolo¬
dvora K 1 '20 do 2'— P. B. 309 m. — Ture: Gr¬
mada (897m) 2h, razgled; razvalina Žovnek lh.

Brežice:  g. Klavžar — 165 m, P. B. Z.

Buče:  g. Ivan Bah.

Celje:  Nar. Dom; Sokol Dom; Beli vol; g.
pri „Jelenu“ (I. Bezenšek), — 241 m, P. B. T. Ž.
Znamenitosti: Muzej pri župni cerkvi; lobanje celj ¬
skih grofov za glavnim altarjem v nemški cerkvi;
lep park; cinkarna; razvalina starega gradu (441 m)
3 / 4  h; Kopel v Savinji („Diana“). — Ture: Lisca
(934m) 1 h; Tolsto (= Dost, 838 m) 2 h; Pečovnik
(722 m) 1 3 / 4  h; Peklenski graben (pot z žicami in
klini, romantično, 1 h; mestni log 1—2 h; Mrzlica
(1100 m) 5 Va h-

Čadram:  g. A. Klinc.

Dobrna:  H. Union. ■— 373 m, P. B. A. Žensko
kopališče.

Fram:  g. M. Turner. — Tura: Pohorje k
Ruški Koči (1249 m) 4 h. — 275 m. P. T.

Grobelno:  g. Fr. Vuga* (trgov.). P. B. Ž.

Hoče:  g. Jos. Rojko. — P. B.

Kamnica  pri Mariboru: g. Vogrinc.

Kaplja : g. Strablek. — 802 m.

Kokarje : g. Jos. Praznik (Govek).

Konjice : Nar. Dom. 332 m, P. B. Ž. — Tura:
Gora (800 m) 2 ‘/ 2 h, Žičke razvaline 1 h, Velika
Kopa (1542 m) 8 h.

Laško : rest. Delniške pivovarne. — 231 m,
P. B. Ž. — Tura: Mrzlica (1100 m) 3 ‘/a h. — Franc
Jos. kopališče.

156

Limbuš:  g. Jul. Robič. — 292 m, P. Ž. — Tura :
Sv. Križ (582 m) 2 h.

Letaš: g.  N. Zanier & Sind* (trgov.). — 342 m.

Ljutomer:  g. Fr. Seršen. — 174 m, P. B. Ž.

Marenberg:  vse g. nem. — 371 m, P. B. Ž.

Maribor:  g. Nar. Dom. — 274 m, P. B. T. Ž. —
Znamenitosti: Muzej „Zgodov. društva" (Nar. Dom),
spomenik Tegetthof, lep park, v stolni cerkvi
Slomškov spornem, frančiškanska cerkev. — Ture:
Sv. Urban (595) 2 h, lep pogled na valovite Slo¬
venske Gorice: Pohorje k Ruški Koči (1249 m.
4*/ 2  h: Sv. Križ (528 m) mimo Kamnice; Sv. Duh
(9G7 m) mimo Sv. Urbana 5 h.

Oplotnica:  g. Št. Založnik. — P. B.

Ormož:  g. Marija Gomzi. — 220 m. P. B. T.
Ž. — P. enkrat na dan v Ljutomer, K 2'40.

Paka  (postajališče): Sv. Jošt (1063 m) —Špik
(1107 m) 1 i/. h.

Pesnica:  pri Mariboru: g. Frid. Zinauer. — P. B.

Podčetrtek:  g. Staroveski (4 p). — 240 m, P. B.

Poljčane  Spodnje: g. Vodenik (ob cesti proti
Studenicam). — 271 m, P. B. Ž. — Tura:  Boč
(980 m) 2V, h.

Polzela:  g. J. Cimperman. — 292m, P. B. Ž.

Ptuj:  g. Nar. Dom; g. pri Zamorcu; g. A. Ma¬
horič. — 232 m, P. B. T. Ž. — K Sv. Barbari K P20,
v Zavrč K P20, Vurberg K F—, Št. Vid K I'— v
Leskovec K F20, v Ptujsko Goro K 1'20, v Št.
Andraž K 1'20.

Račje:  g. M. Grizold*. — Tura:  Fram (333 m)
— čez Planico 'mimo g. pri Momu — Sv. Areh
(1249) 4 h.

Radgona  (Gornja): g. „Angelj“ (Karbaš). —
265 m, P. B. Ž.

Ribnica  (na Pohorju): g. Pur. — P.

157

Rimske Toplice:  g. Wanžura. — 260 m, F. B. Z.
Sevnica:  g. Starki; g. Cimperšek. — 186 P. B.
Ž. — P. v Planino 1 krat na dan, K 2'—. — Se¬
dež Posavske podruž. S. P. D. Tura:  Lisca (947 m)
ob Sevniščici, čez Krakovo in Sv. Jošt, 3 h.

Slovenjgradeč:  g. Nar Dom;  druge nem. —
I 409 m, P. B. Ž. — T u r e : Sv. Uršula (1696 m) 3 V* h,
1 krasen razgled, nem. koča; Velika Kopa na Po¬
horju (1542 m) 3 h; Šoštanj (Podgorje — Sv.
Miklavž) 4 h.

Slovenska Bistrica : H. Austria, najem. R. Sta-
rovašnik. — 284m, P. B. Ž. — Tura:  Ruška Koča
(1249 m) na Pohorju mimo .Sv. Martina (780 m) 3‘/a h.
Smolnik  pri Rušah: g. Ferdo Oswald*.
Središče:  g. Horvat. — 191 m, P. B. Ž.
Studenice:  g. Koropec. — Tura:  Boč (980m)
1 ‘la h. — P.

Sv. Kungota  (Gornja): g. Št. Mahone.

Sv. Urban  (na Kozjaku): g. U. Hauptmanovi
dediči. — 595 m.

Šmarje pri Jelšah:  g. Iv. Habjan. 232 m, P. B.
Sv. Barbara  v Halozah: g. A. Korenjak (mes.).
Šmartno  pri Slovenjgradcu; g. Ferd. Kac in
rest. pri kolodvoru. — 435 m, P. B. Ž. — Tura:
Velika Kopa (1542 m) 3 h.

Št. Ilj  ob Mislinji: g. Fr. Rozman. — Tura:
Roglja [1517m] čez Pesek in po jami 3 h; var. od
Peska po Valovcah 3‘/ 2  h.

Št. Jurij  ob juž. žel.: g. Al. Nendel (mes.): g.
J. Breznik. — Znamen: Kmetijska šola. — P. B. Z.

Št. Lovrenc:  g. Koder [310 m], P. B. Ž. — T ura:
Roglja [1517 m] 5 'L  h, Klopni Vrh [1335 m] 2 h;
Sv. Duh [907 m, po Sturmovi jami] 1 3 / 4  h.

158

Št. Pavel  pri Preboldu: g. Vedenik; trgovina
N. Zanier & Sin. — Predilnica, grad Prebold. —
[280 m], P. B. — Tura:  Mrzlica [1100 m] 3 h.

Št. Peter  v Savinjski Dolini: rest. Šribar pri
kolodvoru. — 275 m, P. B. Ž. — Trgovina N. Za¬
nier & Sin.

Teharje:  g. Cajhen. — P. Ž.

Velenje:  g. Ježovnik; g. J. Skaza. — 386 m, P.
B. Ž. — Tura:  Kozjak [1273 m] 2i/ s  h.

Vojnik:  g. Jos. Wrečer st. — P. B.

Vuhred:  rest. Andrej Kozjak. — 321 m, P. Ž.
Vuzenica:  g. Em. Mravljak. — 334 m, P. B. Ž.
— Tura:  Velika Kopa [1542 m] mimo „Samca“ 5 h.

Žalec:  H. Virant; g. E. Hausenbichler; rest.
Delniške pivovarne: g. Fr. Roblek*. — 257 m, P.
B. T. Ž. — Tura:  Mrzlica [IlOOm] 4 h. P. v Griže
dvakrat, K —'30.

IX. Trst z okolico.

Barkovlje:  g. Narodni Dom, letovišče, morska
kopel, elek. tranraj v Trst. — P. B. T.

Bazovica:  g. J. Urbančič, društvena g. — P.
B. T.; v g. prenočišča. — 377 m.

Grljan  [Grignano]: tik gradu Miramar [krasen
park], morsko kopališče, parnik in avtomobil v
Trst; Hotel, P. B. T. Ž.

Sv. Ivan:  g. Narodni Dom. — P.

Konkonel:  g. St. Ferluga. — 449 m.

Sv. Križ:  rest. Ipavec: g. Magajna. : — P. B.
P. 208 m.

Lonjer:  Društvena gostilna. — Izleti: Bazovica
[377 m] 3 / 4  h, Razklani Hrib [405 m] ‘Z* h.

Opčine:  g. Malalan; g. pri Mičelu; društvena
g. — Na kolodvoru imajo vsi vlaki državne želez-

159

niče zvezo z električno vzpenjačo v Trst in iz
Trsta [vagon pri postaji] — 320 m, P. B. T. M.
Krasen pogled na Trst in morje. — Izlet: Volnik
[546 m], Napoleonova Cesta-Prosek.

Prosek:  g. K. Luxa. — 250 m, P. B. T. Ž.
Izleti: Sv. Lenart [401 m], Nabrežina 2Vah, Volnik
[546 m, 2 'h  h, Sv. Primož (279 m).

Rocol : Konsumno društvo.

Rojatv.  Konsumno društvo. — P.

Skedenj:  Gospodarsko društvo in konsumno
društvo. — P.

Trebče:  Društvena gostilna. Blizu Lobodnice
(321 m globoka jama, zdaj nedostopna).

Trst:  glej popis. — Sedež podružnice S. P. D.
g. N. D. O. (Hinko Kosič) na voglu ulice Ghega
in Carradori 18, v bližini juž. kolodvora; g. Anton
Babnik* (Giotto 11); kavarna Iv. Kogl*; H. Balkan.

Trst.

Rojak, dospevši v Trst, dobi prenočišče in vso
oskrbo v hotelu (s kavarno) „Balkan“  (na Piazza
Caserma, 3 min. od Južnega kolodvora, postaja
vzpenjače na Opčine); tu je Tržaški Narodni Dom.

Priporočljiv je sledeči pregled mesta: Iz Na¬
rodnega Doma zavijemo na desno h glavni pošti
potem po Via delle Poste  k Rdečemu mostu črez
morski kanal. Ob njem je renesančna cerkev S v.
Antona Novega  in zraven slikovita pravo¬
slavna cerkev.  Tu prekladajo razne jadrenice
živila in les. Pri morju sta še dva mosta, ki se
odpirata opoludne za prehod ladjam.

V začeti smeri nadaljuje, dospemo na glavno
izprehodno ulico, Corso in Borzni Trg (stara
borza  v grškem slogu, zraven veliki Tergestej,
v katerem se vrši opoludne borza) in za tem na

160

Veliki  Trg  (Piazza grande), ki je odprt proti
morju; tu stoji na levo Lloydova, a nasproti njej
namestniška palača, v ozadju občinska hiša z bo¬
gatim pročeljem: na stolpiču bijeta uri „Mikec in
Jakec". Z obale sega v morje 250 m dolgi pomol
Sv. Karla,  pristajališče za Dalmatinske in Be¬
neške brzoparnike; tudi priljubljeno izprehajališče.
S pomola se vidi palača Carciotti (ob kanalu z
zeleno kupolo), Hotel de la Ville, grška cerkev in
zraven namestnije veliko poslopje, v katerem se
nahaja lepo obč. gledišče Verdijevo, a zraven Lloyda
na bregu novi velikanski hotel „Excelsior“.

Povrnivši se na Veliki Trg, krenemo izpod
obokov obč. hiše po strmi poti navzgor po sta¬
rem mestu  mimo visoke cerkve jezuitov (na
levi strani) in više mimo rimskega oboka Ar c o
di Ri c c ar d o (na desni) do vrha griča k staro¬
davni baziliki Sv. Justa  s kastelom. S trga tu
pred cerkvijo je lep razgled, popolna panorama s
starorimskega zvonika, v čigar pritličju so stare
ječe (cerkovniku mala napitnina). Z lin se vidi ves
Tržaški zaliv. Na zahodnem obzorju se vidi kopa¬
lišče Gradež, proti severu Furlanska ravnina z
Oglejem (83 m visok zvonik) in Tržič (Monfalcone),
staroslavni Devinski grad (Duino), Miramar, nad
tem Kontovel in Prosek (252 m). Za mestom se
vzdiguje deloma pogozden Kraški rob z Opčinami
(obelisk, 316 m) in Konkonelom (446 m) ter se
nadaljuje proti judu do razvalin Socerbskega gradu
(Strmec) in prehaja okoli Miljskega zaliva v hri¬
bovito Istrsko obal; na obzorju je še viden Piran.

Dobro se da tu gori pregledati mesto, posebno
vsa Tržaška luka.  Nje najvažnejši del, Porto
n u o v o (Nova luka) ob Južni železnici, služi ve¬
likemu tovornemu prometu, ima velikanske štiri-

161

nastropne hangarje (skladišča), 5 pomolov, a pred
njimi 1 km dolgi valolom. Od kanala do svetilnika
se razteza Stara luka  z raznimi pomoli, ob
katerih pristajajo manji parniki in jadrenice za
vseobčni pobrežni promet. Pri svetilniku je novi
državni kolodvor,  a za njim pod Sv. Andre¬
jem najnovejša, še nedograjena luka s tremi mo¬
gočnimi pomoli; trije dolgi valolomi ščitijo ves
Miljski zaliv.

Z griča se vračamo bodisi po isti poti mimo
arheološkega lapidarja,  zanimivega za
starinoslovce (napitnino čuvaju) na Veliki Trg, ali
pa jo zavijemo po vozni cesti med zvonikom
Sv. Justa  in kastelom ob zidovju, vedno na levo
na drugo stran griča h kapucinskemu samostanu,
odkoder se nam razprostira drugi pogled na mesto
in okolico; na desno leži Sv. Jakob  (delavsko
predmestje z izdatno slovenskim prebivalstvom in
Cir.-Met. šolo).

Od kapucinov dol po širokih dvojnih stopni¬
cah dospemo nakrat na obširni trg Piazza Gol¬
doni.  Pod temi stopnicami je vhod v široki 350 m
dolgi predor Montuzze,  ki vodi tudi k Sv. Ja¬
kobu in naprej k pokopališču Sv. Ane. Pod Sv. Ja¬
kobom se gradi še drugi nadaljevalni predor, ki
bo vodil proti Skednju. Na Goldonijevem Trgu,
kamor se steka tudi Corso iz Velikega Trga sem,
najdemo tramvaje za vse črte; v Rocol (via Sette
Fontane), Rojan, k Sv. Ivanu (Boschetto), k držav¬
nemu kolodvoru (Čampo Marcio) za 12 vin., v
Skedenj (Servola), v .Barkovlje (Barcola) za 22 v.
Z Goldonijevega Trga pridenm-koj v široko via
Carducci,  odkoder vodi pri obokih Chiozza
široka via Stadion  k Rossetijevem spomeniku
in mestnemu vrtu (prej na levo še židovski tempelj

162

v postranski ulici) ter naprej k S v. 1 v a n u (že
slovensko predmestje). Omenjena via Carducci
vodi na Piazza Caserma, kjer tudi dobimo tramvaj
v Rojan in Barkovlje ter na zobčasto vzpenjačo
na Opčine (1 K), odkoder se nam nudi krasen raz¬
gled na ves Tržaški zaliv, posebno obsežen z bliž¬
njega Konkonela.

Najbolj pač zanima tujca življenje ob obali, po¬
sebno ono v N o v i 1 u k i, ki je carinsko zagrajena.
Vhod v njo je za Ribjim Trgom  pri dolnjem
mostu kanala ali pri Južni čeleznici. Veliki Žerjali
(dvigala) izkladajo (z vodnim pritiskom ca 60 atm.)
tovore iz ladij na kopno ali obratno. Parniki okoli
60.000 tonelat so večinoma last Avstr. Lloyda (črn
dimnik, dostopni za ogledovanje) ali Avstro-Ame-
rikane (rdeči-belo-rdeči dimnik) ali Cunand-Line
(rdeči dimnik, največji) i. dr.

Prehodivši vso mestno obal, dospemo do 33 m
visokega svetilnika,  s katerega imamo krasen
pogled na mesto in luko. Brezplačne vstopnice na
svetilnik daje „Capitanato del porto“ blizu držav¬
nega kolodvora. Dvakrat na minuto zasijajoča luč
petrolejeve žarnice 1600 sveč daje smer ladjam do
20 pom. milj. Top pod svetilnikom streli točno
opoludne na znak iz observatorija. Pred kolodvo¬
rom je ljudsko in vojaško kopališče, obče dostopno,
prvo brezplačno.

Iz zgornje promenade bližnjega izprehajališča
Sv. Andreja je zanimiv pogled na vso še nedogra¬
jeno luko in ves Miljski zaliv. Nadaljujč pot proti
Škednju bodisi peš ali s tramvajem mimo stroj¬
niških delavnic Stabilamento tecnico  pri¬
demo k zanimivi ladjedelnici avstr. Lloyda
(vstopnina 1 K za osebo od 7. do 4. ure), dalje k
ladjedelnici Štab. tecnico, kjer gradijo vojne ladje

163

(vstop oteškočen), a naprej mimo mestne plinarne
in drugih tovarn do pod Škedenj, kjer je lesno
skladišče in za njim dva plavža Kranjske Industr.
Družbe. Povratek po isti poti s tramvajem skozi
vse mesto, po Korzu, čez Goldonijev Trg v ulico
Carducci do obokov „Chiozza“.

Priporočamo v ogledovanje:

^ Naravoslovni muzej,  nedaleč od Veli¬
kega Trga na Piazza Lipsia št. 4, z velikimi zbir¬
kami, posebno rib. Dostopen brezplačno v sredo,
soboto in nedeljo, od 10. do 1. h; za tujce event.
vsak dan proti naznanilu. — Tam blizu v Via
della Sanita 27 Museo Revoltelle, precej obsežna
in lepa moderna galerija slik. Dostop brezplačen
vsak dan od 9. do 2. h.

Ob začetku šetališča Sv. Andreja zoološka
postaja z Akvarijem  Jadranskega Morja,
prirodoslovcem zelo priporočljiva in dostopna. V
poslopju Hotel de la Ville potovalna agentura; v
poslopju stare borze ob tramv. progi informa¬
tivni bureau  za tujce.

Za silo javno prenočišče Alloggio popolare za
30 v. Via G. Gozzi (pri J. kol.) oziroma Via Pon-
darbs.

S pristajališča blizu Velikega Trga vozijo
redno po večkrat na dan parniki v Gradež, Tržič
(Monfalkone), Sesljan (Sistiana), Grljan (Grignano),
Miramar, Barkovlje, Milje (Muggia), Koper (Capo-
distria), Piran in Portorose; povsod kopališča.
Vozni red in cene (dovolj zmerne) povedo pomor¬
ski stražniki (piloti) na obrežju.

Prva slovenska pivovarniška

Delniška družba

Združenih pivovaren Žalec
in Laški Trg v Ljubljani

priporoča svoje

marčno, dvojemarčno,
termalno in granatno

. . piVO.

Franc Ksv. Petek

priporoča svojo

gostilno *.P5. e "°" trgovino

čisči in

(nahrbtniki, palice in konjak.)

-Kopalna soba.-

Vozovi na vse strani, ki se naj na«
prej, tudi brzojavno naročijo.

165

PREGLED INSERATOV.

Čevlji gorski:  Julija Štor v Ljubljani (str. 18).
Denarni zavodi-.  Južnoštajerska hranilnica v Celju
(ovitek); Ljubljanska kreditna banka (ovitek);
Mestna hranilnica ljubljanska (ovitek).

Juha :  Maggijeve kocke (str. 144).

Kosmetična krema  (proti solnčni opeklini): Lekarna
„Zlati jelen“ v Ljubljani (ovitek).

Nahrbtniki : Goričar & Leskovšek v Celju (ovitek);

Jos. Petek na Ljubnem (str. 164).

Obleka : Josip Hočevar v Celju (str. 28).

Palice'.  V vseh trgovinah gorskih krajev.

Papir : Goričar & Leskovšek v Celju (ovitek).

Pivo:  Delniška pivovarna Žalec in Laški Trg (str. 164).
Postrvi : R. Bratanič v Lučah (str. 70).

Razglednice  (planinske); Goričar & Leskovšek v
Celju (ovitek).

Strd:  A. Herle v Solčavi (str. 15).

Slatina Tolstovrška  (str. 28 in ovitek).

Tiskovine:  Goričar & Leskovšek v Celju (ovitek).
Trgovine:  Karol Kummer v Kamniku (str. 138); —
N. Zanier & Sin v Št. Pavlu (ovitek).

Vozovi:  R. Bratanič v Lučah (str. 70); Fr. Ks. Petek
na Ljubnem (str. 164).

Žepne lekarne:  Lekarna „Zlati Jelen 11  (ovitek).
Žganje:  R. Diehl v Celju (str. 28); »Florijan 11 , Edv.
Kavčič v Ljubljani (str. 28).

VSEBINA.

Stran

Koledar.. . 3

Splošne določbe c. kr. pošte. 15

Lestvica za pristojbine kolekov .....  17

Izdatki.   19

Fotografični posnetki.23

Zapisnik za ture.29

Prihod vlakov.37

Odhod vlakov . ,.• • . . . 40

Razglednice.43

O turistovski obleki.49

Zdravljenje bolezni v gorah.55

Vremenska napoved.57

Ključ.59

Znamenje v sili. 60

Iz prakse, starega turista . •.61

Kako se zavedamo po straneh neba ... 65

Čitanje zemljevidov.66

Odprava carine.66

Varujte planinke . . •.67

Pregled specijalnih zemljevidov .....  68

Mednarodni brzojavni ključ.70

Določila maksimalne tarife izvozčekov v Ljub¬
ljani .71

Slovensko planinsko društvo.72

Vrednost novcev. 78

Seznam planinskih koč in zavetišč ....  79

Seznam vodnikov S. P. D.112

Pregled slovenskih koč S. P. D.114

Kratek vodnik po slovenskih planinskih krajih

in letoviščih.115

Seznam slovenskih gora.139

Seznam prehodov in sedel.  142

Seznam slovenskih hotelov in gostilnic. . . 145

Pregled inseratov.165













v


o o«. w »o o o

- ^ v ^ v V G




naročajte, ponudite, zahtevajte to oijle le

lolsMko slatino

ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se
naroča v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, železniška po¬
staja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj,
Koroško. — Brzojavna naslova: Oset, Streiteben. —
Tam se nahaja tudi gostilna s spominjsko knjigo Slov.
Planin. Društva in shajališče hribolazcev in trgovina z
mešanim blagom, vinom in sadjem. — Prazne stekle¬
nice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke.
Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in
franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna
osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih pisem.

— V lastni uporabi pri mnogo odličnih zdravnikih cele
Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene! — Slov.
turisti! Bodite dosledni in rabite le domače blago, ki
zdaj ni več slabše od tujega. Podpirajte podjetje, gotovo
boste zadovoljni! — Del čistega dobička gre v narodne
namene in tudi za Slovensko Planinsko Društvo!

{ Norbert Zanier&Sin J

| Gostilna „Pri Raduhi" v Lučah |
| in gostilna „Zanier“ v Letušu |

1 priporoča dobra prenočišča, jedila, vina in piva. ■

Trgovini z meša¬
nim blagom

%  na debelo in drobno v
Št. Pavlu pri Preboldu,
pri Sv. Petru v Sav.
dolini. Podružnice:
v Lučah, Letušu in v
Dolenji Vasi.

Trgovina vina

I raznih vrst inlastnega
1 pridelka na debelo,

■  odlikovana leta 1911.

v Topl.-Schonau, Po¬
li žunu, Karlovih Varih,

■  Parizu in Londonu z
velikimi zlatimi ko¬
lajnami.

v Ljubljani, v lastni hiši

PreSernova ulica štev. 3.

Največja slovenska hranilnica!

Denarnega prometa koncem leta 1911

614*5 milijonov kron. — Stanje hra¬
nilnih vlog nad 42 milijonov kron.

— Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.

Sprejema vloge vsak delavnik.

Sprejema tudi vložne knjižice drugih de¬
narnih zavodov.

Obrestuje po brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hra¬
nilnice in mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in z
vso davčno močjo. — Poslovanje
nadzoruje

c. kr. deželna vlada.

Izključena je vsaka špekulacija in izguba
vloženega denarja.

Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% ob¬
restim in najmanj Va 0 /o amortizacije.

Za varčevanje ima vpeljane lične

domače hranilnike.

Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.