l GDK: 450:41 ;(497.12) Varstvo gozdov pred podlubniki v letu 1993 Janez POGAČNIK' UVOD Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 22. 12. 1992 imenovalo komisijo za strokovno pripravo in vodenje izvajanja dodatnih ukrepov za obvladovanje podlubnikov v letu 1993. To so narekovale nastale razmere v gozdovih v letu 1992, saj je bilo drevje fiziološko oslabljeno (suša, semenjenje smreke, emisije, ujme), vre- menske razmere in stanje v gozdovih pa so omogočali razvoj treh generacij podlub- nikov in nakazovali prenamnožitev podlub- nikov v kalamitetnem obsegu. Komisija je imela v letu 1993 13 sej in opravila dvakrat v letu preveritev usmeritev in izvedenih ukrepov na 8 najbolj ogroženih gozdnogo- spodarskih območjih v Sloveniji. V skladu z delovnim programom je komi- sija obravnavala: 1. Analizo stanja gozdov v letu 1992 in oblikovala Uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje pod- lubnikov v letu 1993, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 9/93, dne 11. 2. 1993. 2. Usmerjala in spremljala je pripravo in izvajanje načrtov varstva gozdov. 3. Izdelala podrobna tehnična navodila za izvajanje dodatnih ukrepov, obračun stroškov in evidenco, jih spremljala in do- grajevala. 4. Izdelala in izvajala republiški program za informiranje lastnikov in širše .iavnosti. Iz nakazane problematike so razčlenjeni osnovni podatki, ki kažejo dinamiko razvoja podlubnikov, problematiko izvajanja in spremljanja ukrepov ter stroškov, dana je ocena doseženih rezultatov ter predlog us- meritev za delo v letu 1994. * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, SLO 2 DINAMIKA RAZVOJA PODLUBNIKOV . V letu 1993 je bilo ogroženih ali poten- cialno ogroženih 45% gozdov. Relativno so bolj ogroženi zasebni gozdovi (48 %). Konec leta 1992 smo imeli evidentiranih 5.291 žarišč, v polletju 1993 12.875, med- tem ko konec leta 1993 že 15.670. Tako se je število žarišč potrojilo v primerjavi z letom 1992. Iz preglednice je razvidno, da je število žarišč najbolj naraslo v l. polletju, število večjih žarišč in tudi srednjih pa je relativno bolj naraslo v drugem polletju zaradi širjenja lubadarja predvsem v že obstoječih ali prepozno evidentiranih žariščih. V primer- javi s polletjem je v drugem polletju število žarišč najbolj naraslo v ljubljanskem in celjskem območju, relativno najmanj pa v kočevskem, slovenjgraškem in maribor- skem območju, čeprav sta zadnji dve ob- močji med najbolj ogroženimi. Dokončno sanirali smo v letu 1993 le okoli 1 O% vseh evidentiranih žarišč, vendar očitno merila oziroma določitev, kdaj je žarišče sanirana, ni enako po območjih. Prevladujejo mala žarišča (66,5 %), pri katerih je bilo povprečno posekana 6,4 dreves oziroma 5,8 m3 na žarišču, v srednje velikih žariščih (23 %) je bilo posekana povprečno 14,2 dreves oziroma 12,4 m3 na žarišče in v večjih žariščih (10,5%) pa 55 dreves oziroma 42,5 m3 na žarišče. Zaradi izdelave lubadark v žariščih je nastalo 1.799 ha novih pomladitvenih površin. Stopnjo ogroženosti gozdov kažejo zlasti naslednji podatki: - da je 1 ,44 žarišč/100 ha gozdne po- vršine; v ogroženih in potencionalno ogro- ženih gozdovih kar 2,65 žarišč/1 OO ha, - da je v zasebnih gozdovih 1,68 ža- rišča/1 OO ha na vsej površini oziroma na Gozd V 52, 1994 169 1 " - Preglednica 1: Število evidentiranih žarišč Velikost žarišč mala žarišča srednja žarišča velika žarišča v letu 92 3.341 1.416 534 5.291 I-VI93 6.117 1.148 319 7.584 Evidentirano II-XII 93 956 1.043 796 2.795 v letu 93 7.073 2.191 1.115 10.379 Grafikon 1 : število evidentiranih žarišč po gozdnogospodarskih območjih 3000 2500 .... 2000 ICI) 'i: .:s 1500 ..2 ·;; .s ICI) 1000 soo o o _J a::: ...., o o ~ a::: w <( (.') Il) f- Il) ::.:: _J a.. ::.:: z Il) l) z en ~ Grafikon 2: š tevilo dreves in povprečno drevo glede na velikost žarišč 100000 90000 80000 Cl) 70000 41 > 60000 41 .... 'O 50000 ..2 ·;; .s 40000 ICI) 30000 20000 10000 o malaž. srednja ž. velika ž. 170 Gozd V 52, 1994 leta92+93 10.414 3.607 1.649 15.670 en w ~ en 1.5 1.3 C') 1 .1 E o 0.9 > 41 .... 'O 0.7 o c .... 0.5 41 .... Q. > 0.3 o c.. 0.1 -0.1 l ogroženi in potencionalno ogroženi površini 3,46 žarišč/1 OO. Glej še graf 1, 2, 3 in 4. 3 IZVEDENI UKREPI VARSTVA GOZDOV PRED PODLUBNIK! 3.1 Nep'osredni ukrepi Iz rlačrtov varstva gozdov so razvidna osnovna razmerja o ogroženosti gozdov med zasebnimi (63% vseh gozdov) in jav- nimi gozdovi (37 %, v katerih so vključeni tud·, še vsi gozdovi v vračanju). Pri tem lahko ugotavljamo: - da je več žarišč na enoto površine v zasebnih gozdovih; - da so večja žarišča v povprečju v javnih gozdovih; Grafikon 3: število evidentiranih in sani ranih žarišč po velikosti žarišč 12000 1 oo oo ·~ ~~ 6000 ~ >N 6000 .!2 ·;: 4000 ,'!l •w 2000 o malaž. srednja ž. velika ž. 1 c:::::J evidentiran o -li-sanirana j Grafikon 4: Površina žarišč po velikosti žarišč maraž. srednja ž. velika ž. GozdV 52, 1994 171 Preglednica 2: Značilni kazalci ogroženosti gozdov ~ap. Kazalec st. Zasebni gozdovi Javni gozdovi Skupaj 1. š tevilo žarišč 10.194 73% 3.778 27% 14.664 2. Površina žarišč v ha 1.194 66% 605 34% 1.799 3. število dreves 118.865 57% 89.819 43 % 208.478 4. Količina v m3 110.198 63 % 64.539 37% 174.738 Preglednica 3: Opravljeni ukrepi v letu 1993 ~ap. Opis ukrepov Količina % Povprečno drevo st. m3 načrta m3 1. Polaganje ali tretiranje !ovnih dreves, debel in kupov 14.583 80 0,97 2. Polaganje kontrolnih dreves, debel in kupov 1.117 96 0,90 3. Izdelava kontrolnih dreves, debel in kupov 3.899 81 0,90 4. Izdelava ali tretiranje dreves, debel in kupov 234 91 0,90 5. Izdelava lubadark 57.751 85 0,68 6. Tretiranje, požig ostankov in/ali vzpostavitev gozdnega reda 26.675 7. Izdelava praznih lubadark 41.603 94 0,95 8. Posek in transport lubadark na me han iz. skladišča 49.751 88 0,87 9. Druga manjša dela pri zatiranju lu bad arja 10. Postavitev !ovnih in kontrolnih pasti - da je v javnih gozdovih bistveno manjše število dreves napadenih od luba- darja (povprečno 29%). Pri spremljanju izvajanja načrta varstva gozdov navajamo skupine združenih ukre- pov v preglednici 3. Izredni obseg opravljenih del pri obvlado- vanju podlubnikov je zahteval izredni obseg strokovnega dela tako gozdarjev, lastnikov gozdov, upravnih in inšpekcijskih organov, saj smo opravili prek 85 % vseh načrtovanih (predvidljivih) del. Hkrati lahko ugotavljamo resnično raz- sežnost in težavnost obvladljivosti proble- matike v razdrobljeni zasebni posesti, zato z rezultati ne moremo biti povsem zadovolj- ni. Ob primerjavi načrta s stanjem na terenu ugotavljamo: - da smo predvsem zaostajali s pravo- časnim ukrepanjem pri preventivnih in zati- ralnih ukrepih ; - da ni bilo po vseh območjih ustrezno intenzivno poskrbljeno za zadostno število !ovnih in kontrolnih dreves poleg lovno kontrolnih nastav v obliki pasti; - da zaradi splošne oslabelosti gozdov, 172 Gozd V 52, 1994 1.682 30,98 7.646kom 78 predstavlja stoječe drevje stalno poten- cialno nevarnost, vendar je zahtevano pra- vočasno evidentiranje in ukrepanje največ­ krat prepozno, kar kaže tudi podatek o visokih količinah posekanih praznih tuba- dark; - da so strokovni in pravočasni ukrepi pri skrbnih lastnikih ponekod premalo učin­ koviti, ker nekateri sosedje ustrezno ne ukrepajo, intervencije gozdarske službe pa niso povsod pravočasne ali zadostne; - da so nastale večje motnje pri stro- kovno tehničnih in administrativnih delih zaradi obsežnega dodatnega dela v času, ko je razpadal gozdarski sistem in se je moral vzpostavljati novi režim na osnovi izrednih ukrepov; - da so gozdna gospodarstva morala opraviti v zasebnih gozdovih preventivno ali zatiralno delo pri poseku 26.285 m3 (ca 25 %) in izvesti treti ran je, požig ostankov ter vzpostaviti gozdni red v številnih prime- rih; - da je zaradi preventivnih in zatiralnih ukrepov posekano in izdelano 161.527 m3 ; - da je ostalo še ca. 25.000 m3 že evidentiranih in prav toliko po ocen itvi nee- videntiran ih lubadark (skupaj torej 50.000 m3), v katerih prezimujejo podlubniki, vidne znake hiranja pa je drevje pokazalo šele v zimskih mesecih; · - da v prihodnjem letu lahko pričaku­ jemo pri skrbnem celovitem izvajanju ukre- pov najmanj podoben obseg potrebnih iz- rednih 'ukrepov; - da pri neugodnih razmerah - povečan nered v gozdovih in ugodnejše vremenske razmere - (v drugi polovici leta 1993 so hladnejše razmere preprečile razvoj tretje generacije podlubnikov, kot je bil to primer v letu 1992) lahko šele pričakujemo kulmi- nacijo gradacije podlubnikov v Sloveniji. 3.2 Posredni ukrepi za varstvo gozdov pred podlubniki 1. Navajamo nekatere dejavnosti s po- dročja izobraževanja in osveščanja, ki so bile uspešno opravljene: - Večina gozdnogospodarskih območij je opravila obsežne priprave in izobraževaw nje lastnikov gozdov s posredovanjem teo- retičnih in praktičnih znanj za prepreče­ valne in zatiralne ukrepe pri obvladovanju podlubnikov na enodnevnih seminarjih in s pisnimi obvestili ter navodili lastnikom go- zdov; - Biotehniška fakulteta (dr.Titovšek) je pripravila navodila za lastnike gozdov (in razširjena za gozdarje) v brošuri "Zatiranje smrekovih lubadarjev"(5.000+1.200 kom.); - ponatisnil se je plakat "Lubadar'' (10.000 kom); - objavljenih je bilo vrsta člankov v raz- ličnih časopisih in revijah, radio oddajah in TV obvestilih ali v širših TV informacijah (Zelena ura, Klub klobuk); - v Kmečkem glasu in Brazdah je bila objavljena posebna priloga z navodili za lastnike gozdov in Uredba o dodatnih ukre- pih za preprečevanje in za zatiranje podlub- nikov v letu 1993; - bilo je več strokovnih posvetovanj in prireditev v tednu gozdov na temo varstvo gozdov pred podlubnik! (npr. vrsta dejavno- sti v okviru gozdarsko-kmetijskega sejma v Kranju in podobno); - vsako četrtletje je republiška komisija organizirala tudi novinarsko konferenco na to temo. 2. V okviru občin ali več občin skupaj so bile imenovane posebne komisije, ki so v svojem okolju skrbele za izvajanje uredbe in pomagale zagotavljati pogoje za izvedbo določenih ukrepov v obliki javnih del ali dodatnih sredstev. Zlasti dejavne so bile naslednje občine: Ruše, Idrija, Kamnik, Radlje, Lj.-Šiška, Logatec. 3. V skladu z uredbo in zakonskimi dolo- čili se je aktivno vključila tudi inšpekcijska služba, ki je redno spremljala dogajanja v zvezi z lubadarji na ogroženih območjih. Dala je prednost svetovalni vlogi in opozo- rilom. Pri svojem delu je leta 1993 na tem področju varstva gozdov izdala tudi 138 odločb in 26 prijav sodniku za prekrške. 4. V okviru Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je bila organizirana pravočasna skupna nabava kemičnih sredstev za zati- ranje lubadarjev (insekticidov in feromonov) ter potrebne opreme (lovne pasti, škropilni- ce, zaščitna sredstva). Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je pripravil računalni­ ške programe za spremljavo in obračun ukrepov varstva pred podlubniki, jih dogra- jeval in priučeval strokovne delavce ter pripravljal redna poročila. V letu 1993 je bilo porabljeno 3.850 kg insekticida, nabav- ljeno 6.061 Theysonovih pasti, 351 cevnih pasti in 27.454 vrečk feromonov. V gozdu smo tretirali le 33.417 m3 ali 20% dreves, debel, kupov ali ostankov le-teh, sicer so bili izvedeni mehanični ukrepi zatiranja. 4 STROŠKI VARSTVA PRED PODLUBNIK! IN OCENJENA ŠKODA Za dela pri varstvu gozdov pred podlub- niki smo načrtovali 181.512.953 SIT stro- škov, ki bi jih morali zagotoviti na osnovi uredbe kot izredna sredstva iz proračuna. Izrednih sredstev v proračunu ni bilo, kori- stila so se prioritetno za vse namene var- stva gozdov sredstva, ki so bila v proračunu namenjena za redno obnovo, nego in var- stvo gozdov v zasebnih in v moratorijskih gozdovih (le ca. 8 mio SIT iz kmetijskega dela proračuna). Neizvedena nujna vlaga- nja bodo prispevala k poslabšanju gozdov (oziroma povečala se bo posredna škoda v gozdovih zaradi lubadarja). V neposredne stroške izrednih ukrepov so vključeni: Gozd V 52, 1994 "\ 73 1. v zasebnih in moratorijskih gozdovih sredstva za preventivne kontrolne ukrepe, spodbude za lastnike, izobraževanje lastni- kov, dodatna oprema in usposabljanje de- lavcev, obveščanje in osveščanje javnosti ter plačilo nadstroškov izvajalcem ukrepov v moratorijskih gozdovih. Ti stroški so: - za zasebne gozdove 68.958.064 SIT - za moratorijske gozdove Skupaj 68.038.249 SIT 136.996.313SIT 2. Stroški skupne na- bave materiala za zasebne in moratorijske gozdove 54.490.290 SIT 3. Ocena neposrednih izrednih stroškov varstva pred podlubniki in nadstro- škov v javnih gozdovih 102.000.000 SIT 4. Ocena neizplačanih nadstroškov v zasebnih go- zdovih (odštete izplačane vzpodbude 23.500.000 SIT) 160.000.000 SIT Vsega skupaj neposred- nih stroškov 453.486.603 SIT oziroma 2.807 SIT/m3 Opomba: Stroški pod 3. in 4. bremenijo neposredno lastnike oziroma pri javnih gozdovih sklad kmetijskih in gozdnih zem- ljišč . Ocenili smo jih primerjalno z evi- denco stroškov pod točko 1 in 2. V skupno oceno škode pa moramo vključiti tudi vso posredno škodo, ki pri tem nastaja, in to : 1 . izredni stroški stro- kovne službe, v višini okoli 7 % stroškov službe 120.000.000 SIT 2. izgube zaradi predča­ sno posekanega lesa - okoli 20% povprečne pro- dajne cene posekanega lesa (161.527 m3), t.j. 1200 SIT/m3 193.800.000 SIT 3. povečani stroški ob- nove in nege na 1.800 ha gozdov, t.j. vsaj 15% umetne obnove in nege, tj. 174 GozdV 52, 1994 270 ha x 800.000 216.000.000 SIT 4. škoda zaradi izpadlih nujnih del pri vlaganjih v gozdove zaradi prerazpo- reditve sredstev 200.000.000 SIT Skupaj posredna škoda 729.800.000 SIT Skupaj neposredna in posredna škoda zaradi izrednih ukrepov pred podlubniki je ocenjena na 1.182.286.000 SIT, s tem da posredno škodo zaradi zmanjšanja stabil- nosti in oslabitve drugih funkcij gozdov še ni mogoče oceniti. 5 ZAKLJUČNA UGOTOVITEV IN USMERITEV Velika namnožitev lubadarjev je v letu 1993 zajela kalamitetne razsežnosti, saj je na 45 % površine ogroženih in potencialno ogroženih gozdov evidentirana povprečno 2,65 žarišč na 1 OO ha oziroma je bilo potrebno posekati zaradi lubadarja kar 161 .527 m3 drevja. Stanje gozdov konec leta pa kaže, da je ostalo še okoli 50.000 m3 neposekanih lubadark, čeprav je hlad- nejše vreme v drugi polovici leta upočasnilo razvoj lubadarja. Tako lahko trdimo, da nevarnost za nam- nožitev lubadarjev ni odstranjena, kljub ob- sežnim, pretežno strokovno uspešno izve- denim dodatnim ukrepom za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1993. Zato predlagamo: - da se podaljšajo oziroma dopolnijo določila o dodatnih ukrepih uredbe za pre- prečevanje širjenja in za zatiranje podlubni- kov iz leta 1993 na osnovi novega zakona o gozdovih, dokler ne bo stanje normalizira- no, - da komisija pri Ministrstvu za kmetij- stvo in gozdarstvo skrbi za strokovno pri- pravo in vodenje ukrepov za obvladovanje podlubnikov in v ta namen pripravi program dejavnosti pred novim rojenjem lubadarja, - da čimprej ustrezno izvedemo še vsa nedokončana dela iz leta 1993 v skladu z dosedanjimi navodili po uredbi.