7-8/2017 letnik CXIX198 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Najprej nam je Jure Justinek, vodja ONS in čebelar, pred- stavil in opisal pravila o razvrščanju in nameščanju čebel na pašo, kaj moramo upoštevati in na kaj moramo biti pozor- ni. Tako s strani prevoznikov čebel kot tudi s strani upra- vljavcev pasišč. Več o tej temi si lahko preberete v SČ 5/2017, str. 136. V nadaljevanju razprave nam je g. Stanislav Čiček, čebe- lar, predsednik ČD Moravske Toplice in upravljavec pasišča za to območje, predstavil, kako razmeščanje čebel izvajajo v njihovem društvu. So srednje veliko društvo po številu članov, z 69 člani, ki čebelarijo z 2900 čebeljimi družinami. Letno v povprečju na pašo sprejmejo 44 prevoznikov z 2000 čebeljimi družinami. Čebelarje prevoznike razmeščajo na stalna stojišča za posamezno pašo, seveda z upoštevanjem predpisanih odmikov. Večjih težav pri nameščanju čebel nimajo, po večini ugodijo vsem vlogam za dovoz čebel. Se pa tudi pri njih pojavljajo neplačniki. Tistega, ki ne plača pašnine naslednje leto, ne sprejmejo in ga na ta način sank- cionirajo. Pojavljajo se tudi prevozi na črno, ki pripeljejo čebele brez dovoljenja društva in celo brez potrdila o zdra- vstvenem stanju čebel. Trenutno za takšne premike uradno ni učinkovitega ukrepa, zato jih poskušajo urejati znotraj društva. Svoj način prevažanja čebel nam je predstavil g. Šte- fan Šemen, ki čebelari s 700 čebeljimi družinami, čebelar, predsednik ČD Beltinci in upravljavec pasišč. Večji del dru- žin ima nameščenih v sedmih prevoznih enotah. Upora- blja tovornjake, na katerih so stalno nameščeni AŽ-panji. Tovornjake vozi na različne paše po vsej Sloveniji, saj le tako lahko pridobiva sortni med in v čim večji meri izko- risti pašo. Enote namesti na različne lokacije ob začetku medenja določene rastline. Seveda je vse odvisno od stanja rastlin v času cvetenja in vremenske prognoze. G. Šemen je povedal, da lahko pred začetkom sezone načrtuješ, na katere lokacije boš čebele namestil, vendar žal do zadnjega dne pred pričakovanim medenjem ne veš, ali boš premik opravil ali ne. Pri samem premiku je pozoren, na kakšno mesto postavi čebele. Ker čebele izletavajo na obeh straneh kamiona, pazi, da sta izletni strani obrnjeni proti vzhodu in zahodu. Da ga ne postavi na vetrovno, vlažno in zelo senčno mesto. Ob postavitvi kamion uravna in pod kolesa namesti lesene deske, da prepreči ugrez posameznega ko- lesa. Veliko pozornost nameni čistim vodnim virom, saj si na takšen način prihrani veliko časa pri napajanju čebel. V veliko pomoč mu je tudi čebelarska tehtnica, ki mu podat- ke sporoča preko SMS-sporočil. Tehtnice mu morajo poleg teže sporočati tudi zunanjo temperaturo in zračno vlago. Kar je še posebej pomembno in koristno, kadar ima čebele nameščene na gozdnih pašah, predvsem smrekovi in hojevi paši, kjer nekoliko višja vlaga pozitivno vpliva na izločanje mane. Zadnji, ki je tudi predstavil svoj način opazovanja in na- meščanja čebel na pašo, je bil g. Matjaž Levičar, čebelar, ki čebelari z manjšimi prevoznimi enotami. Panje ima nareje- ne po principu omar tako, da ima v eni omari šest 11-satnih AŽ-panjev. Na teh omarah ima nameščena kolesa, da jih naklada in razklada ter namešča na terenu. Premika jih s pomočjo kombija na različne lokacije po Sloveniji. Preden se odloči za določeno lokacijo, tam predhodno izvede pre- gled rastlin, ki bi lahko medile. Če pregled napove dobro medenje, tam namesti panj s tehtnico. Ko in če tehtnica pokaže donose, pa tja pripelje čebelje družine. S takim na- činom lahko čebele postavi na dokaj nedostopna mesta in na ta način izkoristi pašo na manjšem območju in ob priso- tnosti manjšega števila medovitih rastlin. Ob koncu razprave o prevozu čebel na pašo smo se vsi strinjali, da največjo težavo predstavljajo tako imenovani prevozi na črno, ko čebelarji prevozniki ne sporočijo svoje- ga premika in čebele namestijo v neposredno bližino dru- gega stojišča ali čebelnjaka. Zgodi se celo, da za premik ni- majo potrdila oz. dovoljenja Nacionalnega veterinarskega inštituta. V torek, 25. aprila 2017, smo v prostorih čebe- larstva in apiturizma Štefana Šemena pripravi- li strokovno razpravo o prevozu čebel na pašo. Razprave se je udeležilo več kot 50 udeležencev, ki so aktivno z vprašanji in svojimi izkušnjami tudi sodelovali pri tej vedno bolj aktualni temi. Povzetek strokovne razprave o prevozu čebel na pašo Fo to : J ur e J us tin ek 7-8/2017 letnik CXIX 199 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V zadnjih letih prevoznikom velike težave povzroča že sama narava, saj dostikrat do zadnjega dne začetka mede- nja ne vemo, kam bomo čebele namestili. In letošnje leto to ne velja samo za gozdna medenja, temveč nas je na začetku čebelarskega pašnega leta dobro izigrala že po navadi zane- sljiva paša na akaciji. Po zaključku strokovnega dela nam je g. Šemen še pred- stavil in pokazal enega od svojih kamionov, na katerem ima nameščenih 66 10-satnih AŽ-panjev. Za konec se lepo zahvaljujemo vsem udeležencem na tokratni razpravi, še posebej gostom in gostitelju g. Šemenu, ki jo je omogočil in tudi razkazal svoje čebelarstvo. Povzel Aleš Bozovičar svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si V prvi poskus je bilo vključenih deset nakladnih panjev s satniki AŽ-mere – pet na hladno in pet na toplo stavbo. V drugi in tretji poskus so bili vključeni štirje prirejeni na- kladni panji na štiri sate, in sicer dva panja na hladno in dva na toplo stavbo. V panjih na hladno stavbo so čebele poljubno prehajale na satje, panja na toplo stavbo pa sta bila prirejena tako, da so čebele na satje prehajale zgolj na majhnem delu satja. V prvem poskusu sem poleg pestrosti in količine nabranega cvetnega prahu kot odvisni spremen- ljivki spremljal še zvezo med površino nepokrite čebelje za- lege ter količino in pestrostjo nabranega cvetnega prahu, v tretjem poskusu pa sem ugotavljal še zvezo med plesnim sporazumevanjem čebel, izraženim v številu čebel plesalk na posameznem satu, ter pestrostjo in količino nabrane- ga cvetnega prahu. V vseh treh poskusih so bili panji po- stavljeni v parih: panj na toplo stavbo skupaj s panjem na hladno stavbo. Na žrela panjev sem namestil osmukalnike cvetnega prahu ter ga med posameznimi poskusi v določe- nih obdobjih ali vsak dan odvzemal posameznim čebeljim družinam. Cvetni prah osmukanec sem posušil, ga ročno in s pomočjo računalniškega programa FijiImageJ sortiral po barvah, vzorčke pa sem tudi stehtal. Pridobljene podatke sem uporabil za statistično analizo. V prvem poskusu sem statistično izračunal visoko po- zitivno zvezo med količino nabranega cvetnega prahu in površino nepokrite zalege (p < 0,0001). Prav površina nepo- krite zalege v panju je na- mreč ključni mehanizem, ki v čebelji družini sproži potrebo po nabiranju cve- tnega prahu. V tretjem poskusu sem poleg ugotavljanja vpliva orientacije satja na pestrost in količino nabranega cvetne- ga prahu spremljal tudi število čebel plesalk na posame- znem satu v posameznih panjih. Pri panjih na hladno stav- bo (H1 in H2) sem čebele plesalke opazil predvsem na satih II in III, v dveh primerih sem po eno čebelo plesalko opazil tudi na satih I in IV. Pri panjih na toplo stavbo sem plesalke opazil predvsem na prvem satu, v treh primerih pa sem po eno čebelo plesalko opazil tudi na drugem satu. Rezultati pojasnjujejo moje domneve, da gre v panjih na toplo stavbo za enotnejše sporazumevanje o najdišču čebelje paše, zato je tudi pestrost nabranega cvetnega prahu manjša. Pri ugotavljanju vpliva orientacije satja na pestrost in količino nabranega cvetnega prahu sem izračunal statistič- no značilno razliko (p = 0,0001) med količino nabranega cvetnega prahu kot odvisno spremenljivko ter orientacijo Ključno vprašanje v moji magistrski nalogi o razmerah čebelarjenja je bilo, ali lahko različna postavitev satja na hladno in toplo stavbo vpli- va na pestrost in količino nabranega cvetnega prahu. Zato sva z mentorjem prof. dr. Jankom Božičem v letih 2009, 2012 in 2014 načrtovala vrsto poskusov smukanja cvetnega prahu na vzorčnih panjih. Pestrost nabranega cvetnega prahu v različnih razmerah čebelarjenja Slika 1: Povezava med površino nepokrite zalege in maso nabranega cvetnega prahu v enem dnevu Več nepokrite zalege pomeni, več nabiranja cvetnega prahu.