2- seja koordinacijskega odbora sozda - 26.3.1986
Vesna Bleiweis
Sanacija naj ne bo samo na papirju
Bolj kot samim poslovnim rezultatom sozda, doseženim v letu 1985, se je koordinacijski odbor (KO) sindikata sozda posvetil posledicam nediscipliniranega obnašanja posameznih organizacij. Zamude in malomarnost v pošiljanju zahtevnih podatkov hrome delo strokovnih služb in onemogočajo pravočasno celovito informacijo.
Poslovni rezultati sozda niso bili osrednja tema 2. seje. Na tej seji so čalni KO sindikata sprejeli leze za svoje delo v letu 1986, čeprav jih v vseh podrobnostih niso izoblikovali v konkretne akcije. Oblikovali so stališče v zvezi s samoupravnim sporazumom o združevanje sredtev skupne porabe, izpostavili nekatere slabosti kritične analize delovanja političnega sistema in se seznanili z uresničevanjem sporazuma o sodelovanju s potršniki.
Komentar poročevalca o poslovnih rezultatih sozda, magistra Franceta Kastelica, je bil vse prej kot prijazen v tistem delu, ki je zadeval odnos članic do sporočanja podatkov. Nepravočasnost in malomarnost v natančnosti podatkov povzročata nepravočasnost informiranja sozda o sozdu, prav tako pa nas nemalokrat spravlja v slabo luč, ko bi morali postreči s podatki. Zavedati se moramo, da lahko le z močjo številk in njihovih analiz predstavljamo skupne in specifične probleme pred organi, ki odločajo o načelih gospodarske politike in njihove konkretne izvedbe.
Kaj s temi organizacijami, ki so praviloma »stalne stranke«, se je vprašal tudi KO sindikata. Odločitev koordinacijskega odbora v zvezi s tem najbrž ni slaba: odbor je prevzel obveznost, da bo o zamudništvu, tistem, ki meji na indolenco, obveščal osnovne organizacije sindikata in odbore
samoupravne delavske kontrole v prizadetih organizacijah ter jih opozarjal bodisi na dolžnosti poslovodnih organov bodisi strokovnih delavcev.
Teze za delovni program v letu 1986 so sprejete - konkretna izvedba je v posameznostih še nedorečena. Trdno pa stoji obveznost, da bo koordinacijski odbor bdel nad izvajanjem sanacijskih programov predvsem v tistih organizacijah kjer izgube kraljujejo že dalj časa, sanacijski programi pa so vzorci brez vrednosti. Predstavniki KO sindikata bodo namreč obiskali vse organizacije, ki so leto 1985 končale z- izgubo in v neposrednih stikih z njimi oziroma njihovimi osnovnimi organizacijami sindikata ugotavljali spremenljivost in sprejemljivost stanja pri uresničevanju sanacijskih programov. Prve obiske članov koordinacijskega odbora lahko pričakujejo predvsem v tistih organizacijah, ki so trdile, da se sanacijski programi izvajajo že dalj časa pred njihovo potrditvijo na delavskem svetu sozda. Člani odbora so namreč menili, da bi morali biti rezultati tega izvajanja vidni že ob rezultatih prvega trimesečja letošnjega leta.
Dokumenti sindikalnih kongresov bodo osnova za akcijsko delo - tisto, ki je v dometu koordinacijskega odbora. V njegovem dometu pa je prav gotovo tudi sprejetje načelnega stališča do solidarnosti v sozdu. To je bilo
oblikovano v zvezi z razpravo o osnutku sporazuma o združevanju sredstev skupne porabe. Solidarnost da, vendar le s tistimi, ki so do nje resnično upravičeni. Dosedanjih, tudi slabih izkušenj s tega področja ne gre zanemariti, prav tako pa se je samo zaradi njih ne gre odreči. Solidarnosti smo imeli in jo mnogokrat še imamo samo polna usta, najsi to radi priznamo ali ne. Soglasja ob tako različnih stališčih do solidarnostnih regresov za letni dopust najbrž ne bo lahko doseči. Zato je treba najti in ponuditi drugi vir in način za oblikovanje sredstev, ki naj jih za regres dobijo upravičene organizacije oziroma njihovi delavci.
Šibke točke kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja so bile izpostavljene v tistem njenem delu, ki ne pomete z razmejitvijo ravni in pristojnosti v odločanju, podvajanje procedur in neodgovornostjo na vseh ravneh.
Organiziranost potrošnikov pri organizacijah združenega dela je dala v obliki in načinu, ki si ga je zamisli SOZD MERCATOR-KIT, dobre rezultate. Spodbudila je številne razprave v organih, ki so zadolženi za normativno (zakonsko) ureditev statuta tistih svetov potrošnikov, ki so organizirani drugače od svetov potrošnikov pri krajevnih skupnostih. Za zdaj v jadra resnih namenov, da se odnos trgovina — potrošnik ureja na podlagi medsebojnih interesov, piha zdaj tak, zdaj drugačen veter. Piha pa s prave idejne strani, tako da se najbrž ni bati, da bi komaj splavljeno barko že peljali v razrez.
Uresničevanje temeljnih zadev skupnega pomena
Marko Žagar - M-Interna banka
Ocena učinkov skupnih dejavnosti sozda
Gledano splošno, so rezultati poslovanja sozda MERCATOR-KIT v letu 1985 boljši kot leto poprej, takšni rezultati pa imajo seveda tudi svoje hibe. Ta razmeroma dober poslovni rezultat smo dosegli zahvaljujoč tistim organizacijam, ki so imele indekse akumulacije In sredstev za reprodukcijo večje od 200. Poudariti pa moramo, da smo v sozdu, v primerjavi z gospodarstvom SRS, dosegli bistveno večjo rast teh dveh kategorij, in sicer pri akumulaciji indeks 196 (SRS 156), pri sredstvih za reprodukcijo pa 191 (v SRS 174). Zanimivo je pri vsem tem pogledati, kako smo uresničevali temeljne zadeve skupnega našega sozda.	'
S samoupravnim sporazumom o združitvi v sozd smo se odločili, da bomo za dosego ciljev opravljali naslednje zadeve skupnega pomena:
□	skupno načrtovanje,
□	skupno določanje in izvajanje skupne poslovne politike,
□	skupno uresničevanje razvojnih naložb z združevanjem,
□	skupno opravljanje bančnih, posojilnih in denarnih poslov,
□	skupno zunanjetrgovinsko dejavnost,
□	skupni informacijski- sistem in
□	visoko stopnjo vzajemnosti in solidarnosti.
V letu 1985 smo se, kljub težavam, ki so bile pogojene s prvim letom delovanja novega sistema SOZD MERCATOR-KIT in s slačim gospodarskim položajem trudili kar v največji možni meri uresničiti skupne cilje. Od njihove Uresničitve so odvisni končni učinki, tako za vsako posamezno organizacijo, kakor tudi za sistem kot celoto. Temeljne zadeve skupnega pomena smo izva-isiUarkoprdinirali preko delovnih Sti eozda in Mercator-ln-'rnejfenl^
Skupno načrtovanje
Leto 1985 smo lahko povsem upravičeno imenovali leto izdelave in sprejemanja raznovrstnih planskih aktov. Zato je bilo na področju načrtovanja v sozdu na vseh ravneh veliko aktivnosti. Rezultat je bil pravočasna izdelava in sprejetje vseh planskih aktov:
□	Dolgoročne razvojne usmeritve SOZD MERCATOR-KIT 2000,
□	Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990,
□	Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Mercator-lnterne' banke za obodbje 1986-1990,
□	Srednjeročni plan SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990,
□	Srednjeročni plan Mercator-lnterne banke za obdobje 1986-1990,
□	Plan razvoja SOZD MERCATOR-KIT za leto 1986 in
□	Plan Mercator-lnterne banke za leto 1986.
V vseh teh dokumentih smo začrtali in uskladili enotno poslovno politiko sozda. Zavedamo
se, da lahko le pod tem pogojem pričakujemo tudi v prihodnje uspešen razvoj sozda MERCATOR-KIT.
Skupno določanje in izvajanje poslovne politike
S skupnim določanjem in izvajanjem poslovne politike smo omogočali nepretrgan reproduk-nadaljevanje na 2. strani
	
	
	■
»	.!■
	
Glasilo je namenjeno na naslov:
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Leto XXIII
Ljubljana, april 1986
Rumuni v M-Blagovnem centru
Andrej Dvoršak
Zanimajo se
za izvozno-uvozne možnosti
Konec marca je Mercator-Blagovni center obiskala osemčlanska romunska delegacija, ki jo je vodil član politbiroja romunske partije in predsednik Centralne zveze potrošnih zadrug SR Romunije (Centrocoop), Paul Niculescu-Mizll.
Poleg njega so bili v delegaciji še Dimitru Popa, izredni polno-pooblaščeni _ veleposlanik v SFRJ, Adrian Tudor, sekretar kabineta predsednika Mizila in njegov spremljevalec, Georgij Cos-neanu, šef oddelka za medna-' rodne odnose Centrocoopa, Ion Sadru, predsednik Regionalnega združenja Zveze in član izvršnega odbora Centrocoopa ter llie Mirea, šef oddelka za menjavo blaga Centrocoopa.
Z naše strani je visoko romunsko delegacijo sprejel podpredsednik PO SOZD za kmetijstvo, Slavko Glinšek s sodelavci. Romuni so se predvsem zanimali za organizacijo in velikost sistema MERCATOR-KIT in medsebojne povezave med članicami ter za naš izvoz na zahodna tržišča. Bili so skorajda malo razočarani, ko jim je 'predstavnika M-Med-narodne trgovine pojasnil, da iz Romunije nič ne uvažamo. Zato so predlagali, naj pripravimo listi izdelkov, ki jih želimo izvažati in tistih, ki bi jih bili pripravljeni uvažati iz Romunije, saj si njihova zadruga zelo prizadeva povečati izvoz v Jugoslavijo.
Centrocoop je zadružna kooperativna organizacija z lastno trgovsko mrežo, razpredeno po vseh vaseh Romunije. V njenih trgovinah kupuje kar 60 odstotkov Romunov. Imajo tudi zelo
razvito lastno proizvodnjo, posamezna specializirana podjetja Centrocoopa pa skrbe za izvoz. Preko njih poteka celoten romunski izvoz medu, orehov in drugih pridelkov, vključno z mesom.
V razgovoru so Romuni potožili, da izvažajo veliko konjskega mesa na italijansko tržišče, skorajda zastonj, in da na njihov račun bogate kapitalistični trgovci, zato močno razmišljajo, da bi ta izvoz zmanjšali, morda celo ustavili, ali pa ga preusmerili drugam, kjer bi doseglf višje cene.
Delegacija si je nato ogledala skladišča M-Blagovnega centra in našo discontno trgovino na Slovenčevi ulici. Bili so presenečeni nad bogato ponudbo, predvsem suhega in svežega mesa ter drugih izdelkov. Pravijo, da njihove trgovine niso tako dobro založene, kar je razumljivo, saj se je vodstvo Romunije odločilo za pospešeno odplačevanje svojih dolgov tujini. Razumljiva posledica tega je oster padec standarda.
Naši gostje so povedali, da Mercator v Romuniji ni neznano ime, saj hodijo Romuni, ko pridejo v Beograd, običajno nakupovat v Mercatorjevo blagovnico v Novem Beogradu. Od naših izdelkov sta jih še posebej zanimala alpsko mleko in benko.
% -.....
Romunsko dslgacljo jo vodil Paul Nlcolescu Mlzll (prvi desno), v njoj pa je bil tudi veleposlanik Dimitru Popa (drugi desno)
Ocena učinkov skupnih dejavnosti sozda
nadaljevanje s 1. strani
cijski proces, ki zagotavlja ne samo dokaj nemoteno tekoče poslovanje, ampak tudi hitrejši razvoj. Zato smo se v sozdu odločili (in jo tudi izvajali) za enotno nabavno politiko od surovin preko repromateriala do končnih izdelkov. S tem smo poskušali zagotoviti optimalne nabavne pogoje, po drugi strani pa zagotoviti trajno osnovno preskrbo prebivalstva.
Navajmo samo najpomembnejše koristi, ki so izvirale iz enotne poslovne politike sozda.
Na osnovi samoupravnega sporazuma o trajnem združevanju dela in sredstev in letnih pro-izvodno-prodajnih planov smo obračunali skupni prihodek v višini 320 milijonov dinarjev, ki je bil, sorazmerno z deležem nabavljenega blaga, razdeljen med trgovinske ozde. Za skupno ekonomsko propagando smo od organizacij zunaj sistema pridobili več kot 8 milijonov dinarjev, za sovlaganje v skupne službe pa smo od zunanjih zagotovili okoli 42 milijonov dinarjev.
Na osnovi skupnih pogodb je bilo nakupljenih 40.000 ton mineralnih gnojil. Zaradi skupnega nakupa so kmetijske organizacije na ta način prihranile več kot 15 milijonov dinajrev. Uspeli smo zagotoviti devizna sredstva za uvoz rezervnih delov v vrednosti preko 30 milijonov dinarjev.
Preko Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane smo pridobili 23 milijonov dinarjev, ki smo jih brezobrestno usmerili v farmo prašičev Krško, s 5-letnim moratorijem in z odplačilno dobo 10 let. Poleg tega smo dobili tudi dodatna sredstva za pokritje zagonskih stroškov farme v Krškem.
Nadaljevala se je aktivnost za dobivanje cenejših virov sredstev (Zveza vodnih ' skupnosti, ŽPS, Republiški sklad za intervencije v kmetijstvu), na primer kratkoročnih posojil z nizko obrestno mero (10 do 20 odstotkov). Preko 70 milijonov dinarjev teh sredstev je bilo razdeljeno članicam sozda.
Skupno uresničevanje razvojnih naložb z združevanjem sredstev
Razpoložljiva sredstva za naložbe po posameznih ozdih niso zadostna za uresničitev večjih naložb, zato je predpogoj za hitrejši razvoj združevanje razdrobljenih sredstev za naložbe skupnega pomena. Pravilnost take usmeritve potrjujejo zgrajene zmogljivosti v dosedanjem delovanju sozda.
Združevanje sredstev za naložbe skupnega pomena je sicer potekalo po načrtih. Od celotne obveznosti, 754 milijonov, je bilo do konca marca 1986 združenih 727 milijonov dinarjev (97 %). Nekateri ozdi med letom, kljub nenehnih urgencam, niso disciplinirano združevali teh sredstev, kar je, milo rečeno, zelo neodgovorno.
Združevanje sredstev za skupne naložbe poteka sukcesivno, kar pomeni, da članice bivšega sozda Mercator niso združilie okoli 27 % sredstev za reprodukcijo, kot se splošno misli, temveč le nekaj več kot 17 %, bivše članice sozda KIT pa ne okoli 18 %, temveč le nekaj več kot 9 % sredstev za reprodukcijo.
Od skupno načrotvanih naložb v višini 3.633 milijonov dinarjev je pričelo z uresničevanjem 50 naložb s skupno predračunsko vrednostjo 3.612 milijonov dinarjev.
Zanimiva je tudi sestava denarnih virov naložb z združeva-
njem sredstev, ki je bila v lanskem letu takšnale:
□	združena sredstva 38,2 % (leta 1984 34,7 %),
□	temeljne banke in drugi viri 22,0 (24,6 %),
□	izvajalci del in dobavitelji opreme 6,4 % (13,8 %),
□	lastna sredstva investitorjev 33,4 % (26,9 %).
Po podatkih je razviden vse večji pritisk na združena sredstva na ravni sozda in na lastna sredstva investitorjev. Iz tega sledi, da je združevanje na ravni sozda nujno, če želimo v bodoče še investirati v naložbe skupnega sozdovskega pomena.
Vsi porabniki redno vračajo revalorizirana sredstva, in to v rokih, dogovorjenih s pogodbami preko Mercator-lnteme banke, članicam sovlagateljicam. V letu 1985 je bilo skupaj vrnjenih 63 milijonov dinarjev. Od tega je bilo vračila, združenih sredstev za 26 milijonov in učinka revalorizacije za 37 milijonov dinarjev.
Strokovne službe v Mercator-Interni banki niso izdelale investicijskih programov za vse predvidene naložbe (le 11 programov), ampak so jih investitorji izdelali sami ali pa jih naročili pri zunanjih ustanovah. Lastni izdelavi elaboratov ne nasprotujemo, če je delo kakovostno opravljeno, nasprotujemo pa storitvam tujih partnerjev, ki so praviloma precej dražje.
Skupno opravljanje bančnih, posojilnih in denarnih poslov
Ena najpomembnejših funkcij Mercator-lnterne banke je opravljanje plačilnega prometa, zato smo se v letu 1985 zelo trudili, da bi ga dobro organizirali. Uspeli smo, saj se je število članic, za katere Mercator-lnterna banka opravlja plačilni promet, povečalo s 60 ob koncu leta 1984 na 105 ob koncu leta 1985. Zaenkrat sami opravljata plačilni promet le še M-ZKZ Mozirje in M-Nanos Postojna. V letu 1986 bo M-ZKZ Mozirje v celoti prešla na poslovanje preko Mercator-lnterne banke, M-Nanos pa postopno, in sicer v prvi fazi interni plačilni promet, v drugi, fazi pa ostalo.
V letu 1985 smo poravnali 33 milijard dinarjev medsebojnih obveznosti. Pri medsebojno poravnanih obveznostih smo prihranili 417 milijonov dinarjev. Zaradi združevanja sredstev za tekoče poslovanje je skupna potreba po žiralnem denarju manjša tudi za stanje pozitivnih saldov na internih računih članic, iz katerih se likvidnostno kreditirajo negativni interni računi. Povprečno stanje na internih računih članic je bilo 1.434 milijonov, pri čemer smo za obresti prihranili 961 milijonov dinarjev. To pomeni, da je skupni prihranek pri obrestih 1.378 milijonov dinarjev; kar potrjuje ekonomsko upravičenost združevanja sredstev za tekoče poslovanje.
Iz tega sledi, da za višino internih poravnav medsebojnih obveznosti in za višino povprečnih dnevnih pozitivnih stanj na internih računih članic, iz katerih se likvidnostno kreditirajo negativni interni računi, ni bilo treba aktivirati žiralnega denarja. Odliv obresti za likvidnostna posojila, ki se prelivajo med članicami, ne predstavljajo odliva iz sozda.
Zaradi ustvarjanja dodatnega posojilnega potenciala smo se v M-Interni banki odločili za zbiranje prihrankov delavcev in izplačevanju njihovih osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic pri M-Interni banki. Rezultati na tem področju niso zadovoljivi. Ob koncu leta 1985 smo imeli 6.000 varčevalcev ali 60 % več kot v začetku leta, hranilna služba pa je poslovala na 33 blagajniških mestih. Hranilne vloge na vpogled so v letu 1985 povprečno znašale 188 milijonov dinarjev. Te vloge je M-Interna banka obrestovala po 25-odstotni obrestni meri in zato izplačala varčevalcem 44,5 milijonov dinarjev obresti, kar je 3-krat več, kot bi prejeli v temeljnih bankah.
Zgoščanje sredstev znotraj sozda nedvomno vodi k zmanjševanju odvisnosti od . bančnih posojil in drugih depozitov. Ne moremo se strinjati s trditvami nekaterih naših ozdov, da na poslabšanje njihovih likvidnostnih razmer močno vpliva — poleg drugih vzrokov - tudi združevanje sredstev v M-Interni banki. Mislim, da navedeni podatki to našo trditev podpirajo.
Skupna zunanjetrgovinska dejavnost
V sozdu MERCATOR-KIT je nosilec zunanjetrgovinske dejavnosti delovna organizacija M-Mednarodna trgovina. S tem smo poskušali doseči enotno nastopanje članic sozda na tujih trgih. V letu 1985 smo:
□	ustvarjene devize usmerjali oziroma porazdelili v skladu s sprejeto poslovno politiko, .
□	priskrbeli surovine in re-promaterial iz uvoza,
□	preko 85 % potrebnih deviz za uvoz gnojil in zaščitnih komponent za krmila usmerili iz virov zunaj sozda, tako da so bile naše članice obremenjene skupno le s 350.000 ameriškimi dolarji,
□	z enotnim nastopanjem poskušali zagotoviti vsem ozdom v sozdu večje možnosti za ustvarjanje in plasiranje blagovnih fondov za izvoz.
Skupni informacijski sistem
Naloga, da bi oblikovali oziroma zgradili Mercatorjev informacijski sistem, je ostala, na žalost, zgolj na papirju, oziroma so bili porojeni le prvi zametki. Zavedati se moramo, da je od učinkovitega informacijskega sistema odvisna tako uspešnost posameznih ozdov kot sistema v celoti. Zato bomo morali temu problemu v letu 1986 posvetiti največjo možno pozornost, da bi ga čimprej učinkovito rešili. Osnova za ta sistem - računalniška dejavnost - je
organizirana v petih centrih, center, ki je v delovni skupnosti sozda, pa vodi in koordinira njihovo delo.
Pozivamo vse tiste ozde, ki še ne ali premalo uporabljajo storitve naših računalniških centrov, da to začnejo v čim večji meri, saj so cene konkurenčne.
Visoka stopnja vzajemnosti in solidarnosti
V	skladu z našimi samoupravnimi akti smo pred zaključnim računom 1984. leta pokrivali izgubo vsem ozdom, ki so poslovno leto zaključili z izgubo, v višini 104 milijonov dinarjev. Organizacijam smo izgubo pokrili kot nepovratno v višini 66 milijonov dinarjev. S tem smo na eleganten način pokrili izgubo v sistemu, organizacije pa so imele za ta delež manjše obveznosti do skladov za skupne rezerve in manjše obveznosti pri obračunu davka iz dohodka organizacij združenega dela.
V	letu 1985 smo oblikovali solidarnostna sredstva skupne porabe v višini 6,3 milijonov dinajrev. Namenili smo jih nekaterih ozdom za regresiranje dopusta.
Razen tega smo imeli neprestane stike s skladom skupnih rezev SRS, da bi dobili čim cenejša sredstva za tekoče poslovanje, predvsem za tiste kmetijske organizacije, ki so imele velike težave s pomanjkanjem kakovostnih obratnih sredstev.
Za ozde, pri katerih nastopajo motnje v poslovanju, obstaja možnost predčasnega vnovčenja certifikatov - pa ne samo pri pokrivanju izgub ob zaključnem računu, ampak tudi med letom — seveda, če ima sklad skupnih rezerv dovolj likvidnostnih sredstev. Tako smo v drugi polivici leta 1985, na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma zbrali certifikate večine naših organizacij v višini 143,6 milijonov dinarjev. V juliju smo izvedli prvo akcijo predčasnega vnovčenja certifikatov v vrednosti 12,7 mili-‘ jonov dinarjev, ki smo jih name-
Emona projekt in M- Tehna združena
Lani je Emona projekt zašel v šripce, katerih posledica je bila uvedba začasnega kolektivnega poslovodnega organa. Ta je v devetih mesecih uspešno saniral poslovanje organizacije. Ker pa je bila to majhna organizacija, je bilo vprašljivo, kako bi delovala v prihodnje, saj ni imela vseh pogojev, ki jih takim organizacijam nalaga zakon.
Rešitev je bila le v združevanju s sorodno organizacijo in pokazalo se je, da bi bilo najustreznejše združiti Emona projekt z Mercator-Tehno. Da je bila odločitev pravilna, kaže tudi izdi referenduma o združitvi, ki je popolnoma uspel. Od 1. aprila dalje je nekjadnji Emona projekt »naš«, njegovi delavci pa bodo občutno okrepili kadrovsko sestavo v Investi oziroma M-Tehni.	a.D.
nili za M-Ljubljanske mlekarne, tozd Posestva Ljubljana.
V avgustu smo z začasnim depozitom certifikatov 18 naših ozdov dobili od sklada skupnih rezerv brezobrestno posojio v znesku 71,6 milijonov dinarjev. Sredstva smo namenili za M-Ljubljanske mlekarne, tozda Prašičjere-ja, Stična in Posestva, M-KZ Krka, tozd Krmila, M-KŽK, TOK Kooperacija in M-KZ Črnomelj, tozd Živinoreja. Sredstva je bilo treba na odpoklic vračati v treh obrokih, od tega zadnji, največji del, 21.2.1986.
Let 1985 je z izgubo zaključilo 9 ozdov v skupnem znesku 625 milijonov dinarjev. Izgubo smo jim pokrili, in sicer: 318 milijonov nepovratno, 168 milijonov povratno in 139 milijonov iz drugih virov. Z akcijo pokrivanja izgube iz leta 1985 smo, kljub težkemu gospodarskemu položaju, doka-
Marko Žagar
zali visoko stopnjo medsebojne solidarnosti in razumevanja.
Iz tega zapisanega je razvidno, da smo v letu 1985 nekatere temeljne zadeve skupnega pomena uspeli uresničiti bolj, nekatere manj. Veliko dela nas še čaka. V letu 1986 moramo te zadeve čimbolj dosledno uresničevati, da zagotovimo uspešnost poslovanja sozda in odpravimo probleme iz leta 1985.
Prvi rezultati sodelovanja tozdov na Dolenjskem
Jože Kirm - M-KZ Krka, Novo mesto
Združujejo
prodajalne
Kljub temu, da lanski referendum za združitev tozda Standard iz Mercator-Velepreskrbe in tozda Oskrba iz Mercator-KZ Krka Novo mesto ni uspel, pa delovna organizacija Standard in tozd Oskrba vendarle uspešno sodelujeta.
Zaradi splošne krize in zmanjševanja dohodka podeželskih prodajaln je bila dana pobuda za združitev prodajaln Standarda in Oskrbe v nekaterih krajih novomeške občine.
Pripravljen je elaborat (»pože-gnati« ga morajo še samoupravni organi) o združitvi prodajaln z živili in mešanim blagom v Škocja^ nu in v Mirni peči. Predvideno je, da bo združeno prodajalno v Škocjanu prevzel Mercator-Stan-dard, združeno prodajalno v Mirni peči pa tozd Oskrba iz sestava M-KZ Krka.
'
Z združitvijo prodajaln bomo zmanjšali stroške, dosegli večjo specializacijo in izbiro blaga, zmanjšali podvajanje zaiarg^ln hitreje posodobili prodajalne. *
9- seja poslovodnega sveta SOZD - 25. 3. 1986
Vesna Bleivveis
O Balkanskih igrah naj odločata Janez in Suljo
Kakšna nova kakovost je SOZD MERCATOR-KIT? Odgovor naj nam dajo poslovni rezultati sozda, doseženi v letu 1985. Nedvomno je vse prisotne pritegnil podatek o sredstvih, ustvarjenih za akumulacijo in sredstvih za reprodukcijo, ki visoko bleščijo nad republiškim povprečjem, so pa še vedno nižja kot sredstva, ki smo jih namenili za obresti na posojila za obratna in osnovna sredstva. Po drugi strani pa so v številkah izraženi učinki opravljanja zadev skupnega pomena prav tako pomembni za presojo kakovosti združevanja v SOZD.
Tako kot po eni strani tarnamo nad ceno kapitala, ga po drugi strani z lopato mečemo skozi okno in sami premalo storimo,
Iz dela organov sozda
da bi strnili tistega, ki nam ga nudi vpeljavanje hranilne službe Mercator-lnterne banke v vse tiste organizacije, kjer je to objektivno mogoče. Direktorji so to pot sprejeli obveznost in odgovornost, da do konca letošnjega leta vpeljejo varčevanje delavcev ozdov pri Mercator-lnterni banki. Za okrepitev tega bi morali biti
vsi delavci temeljito seznanjeni z ugodnostmi - precej višja obrestna mera za običajne vloge na vpogled pri Mercator-lnterni banki in cenejši vir kapitala za pokrivanje potreb po likvidnostnih posojilih ozdov, ki sestavljajo MER-CATOR-KIT. V uvodu smo zapisali poslovne rezultate leta 1985 — doseženemu je skupen imenovalec udar obresti, pod drob-, nogledom pa zadevi marsikje lahko dodamo prepočasno lastno prilagajanje - bolj splošno se drugih lastnih vplivov ne da označiti.
Izgube so pokrite. Levji delež je v zbiranju sredstev za njihovo pokritje nosil sektor za blagovni promet, ki je pridobil sredstva od poslovnih partnerjev, pa tudi vzajemnost se je pokazala na visoki stopnji, čeprav tudi ta ne brez solističnih nastopov. Solidarnost na dveh ravneh: ena za pokrivanje izgube, druga za izplačila regresov za letni dopust, je bilo temeljno vprašanje, načeto ob razpravi o osnutku sporazuma o
združevanju sredstev skupne porabe. Večina je soglašala s predlogom, da je treba sredstva zagotoviti, vendar pod jasno določenimi pogoji glede osnov za združevanje sredstev in pogoji, pod katerimi se sredstva dajejo in vračajo. Če tega ni mogoče izpeljati z ustreznim aktom, ki je trenutno v javni obravnavi, naj bi našli drug vir za kreditiranje tovrstnih sredstev.
Če si odmislimo, da je kakršenkoli regres za letni dopust, oblikovan in izplačan po družbeno dogovorjenih merilih, zaradi cen počitnic že sam po sebi farsa, je farsa tudi način, kako v zvezi s solidarnostjo z njim v sozdu barantamo. Temu je nedvomno prispevalo svoje tudi obnašanje nekaterih organizacij, ki so solidarnost in blagost meril za ugotavljanje upravičenosti zmanipulirale do te mere, da že razgovor o tej zadevi meji na sporazumevanje med slepim in gluhim.
Donatorstvo je najprimernejša
oblika za zagotavljanje tistih sredstev, ki nam manjkajo za izvedbo velikopoteznih, pa tudi čisto majčkenih družbenozaseb-nih spomenikov - za vsem pa naj z darovi stojijo veliki gospodarski sistemi, pa tudi majhni niso izvzeti. Vse hujši pritisk na tovrstne oblike financiranja prireditev širšega in ožjega pomena nujno terja odgovor, oziroma skupno stališče o obnašanju. Eden od predlogov je bil izjemno zanimiv: o donatorstvu naj odločajo neposredno samoupravljal-ci, kajti zagotavljanje sredstev za Cankarjeve in hlapca Jerneja domove ter balkanske igre naj teče po redni poti in zanje naj vedo tako Janezi kot Sulji. Res vse bolj meji na karikaturo, vendar na karikaturo s temo pomembnosti in nepomembnosti samoupravnega odločanja. Žal se spet vračamo na slepe in gluhe — menda imamo celo disertacijo na temo: »Vloga slepih in gluhih v sistemu samoupravnega obveščanja.«
V pripravi je družbeni dogovor o merilih za opravljanje prometa na debelo
Franc Prvinšek
Dva grosista na tri detajiiste
V sestavu našega sozda imamo kar 32 organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo in ki so lani s to dejavnostjo ustvarile 47 odstotkov vsega prometa na debelo v sozdu. Čeprav mnogi grosisti negodujejo nad slabimi pogoji in dohodkov, prav nič ne kažejo želje, da bi se začeti združevati, s čimer bi racionalizirali poslovanje.
Najbrž bodo posamezne organizacije končno le morale, v skladu z elaboratom o združitvi v sozd, popustiti in del svoje dejavnosti prepustiti organizaciji, ki ima za to boljše pogoje. Podvajanje zalog je nesmiselno, še zlasti, če se te podvajajo na razmeroma majhnem zemljepisnem območju. Zato bo treba težiti k specializaciji, ki jo sedaj še pogrešamo.
Kako gleda na našo grosistično dejavnost Franc Prvinšek, podpredsednik PO sozda za blagovni promet in gostinstvo? Objavljamo njegov prispevek.
Glede na vašo uvodno ugotovitev moram poudariti, da je trgovina na debelo v Jugoslaviji na-splošno neracionalno organizirana. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, posluje v Jugoslaviji na eno organizacijo na debelo le 1,2 organizacije na drobno. V Sloveniji je položaj še slabši, saj Pride na eno organizacijo na debelo le 1,1 organizacije na drobno. Podobne so razmere tudi v naši sestavljeni organizaciji: na eno organizacijo na debelo posluje 1,6 trgovskih organizacij na drobno.
V	naši sestavljeni organizaciji se s prometom na debelo ukvarja kar 32 organizacij. Le šest organizacij opravlja izključno pro-niet na debelo in ustvarja približno 50 % celotnega prometa na debelo v sozdu. Štiri večje so M-Blagovni center v Ljubljani, tozd Veleprodaja na Ptuju, tozd Grosist v Postojni in tozd Veleprodaja v Kopru.
V	sklopu dejavnosti trgovine na drobno imamo kar 16 organizacij, ki se ukvarjajo tudi s prometom na debelo. Te ustvarijo Približno 20 % prometa na debe-
lo v sozdu. V veliki meri gre za organizacije, ki imajo poleg maloprodajne dejavnosti kot stransko dejavnost registrirano tudi opravljanje prometa na debelo. Iz te skupine bi seveda morali izdvojiti Mercator-Sadje zelenjavo, kot specializirano organizacijo za promet s svežim sadjem in zelenjavo, in tozd Steklo, kot specializirano organizacijo za promet s steklom, porcelanom in keramiko, ki imata v svojem sestavu kot stransko dejavnost tudi del maloprodaje. Sicer pa gre v skupini organizacij s prometom na debelo kot stransko dejavnostjo pretežno za lokalna, regijska ali občinska skladišča za promet na debelo s prehrambenimi izdelki, za'oskrbo lastne maloprodaje iri v manjši meri tudi kupcev zunaj lastne organizacije (Novo mesto, Kočevje, Portorož). V okviru maloprodajnih organizacij posluje tudi večje število lokalnih skladišč z ozkim prodajnim programom, pretežno alkoholnih in brezalkoholnih prijač, katera s širšim programom v glavnem oskrbujejo interni grosisti v sozdu, poleg njih pa tudi zunanje grosi-
stične organizacije (Ribnica, Ormož, Lendava, Hrastnik, Sevnica).
V okviru proizvodnih organizacij se jih 10 razen s proizvodnjo ukvarja tudi s prometom na debelo in predstavljajo približno 30 % v strukturi prometa na debelo v sozdu. Mednje uvrščamo dve mlečni proizvajalki, dve z vinskimi kletmi, eno proizvajalko kmetijske mehanizacije in kar šest mesnih predelovalk. Razen s proizvodnjo se omenjene organizacije ukvarjajo tudi z distribucijo svojih izdelkov do končnih potrošnikov z dopolnilnim nakupom pri zunanjih proizvajalcih in prodajo sorodnega blaga iz svoje stroke.
Ob takšnem stanju se seveda postavlja vprašanje, kje so vzroki za tako veliko število organizacij, ki se ukvarjajo s prometom na
Mercator-Kmetijska zadruga Krka, ki ima svoje prodajalne v vseh večjih krajih na področju občine Novo mesto, skuša v okviru razpoložljivih sredstev posodabljati trgovsko mrežo ter slediti potebam in željam pčo-trošnikov.
10. marca je TZO Žužemberk odprla preurejeno prodajalno v Žužemberku. V odtlje klasični prodajalni so v razmeroma kratkem času preuredili približno 120 m2 prostora v samopostrežbo, na približno 80 kvadratnih metrih pa so uredili klasično prodajo metražnega tekstilnega blaga, trikotaže in konfjekcije. V okviru te prodajalne poslujeta še ločeno oddelka — mesnica in oddelk z železnino, kmetijskim reprodukcijskim blagom in odkupom kmetijskih pridelkov.
Potrošniki so z zadovoljstvom
debelo in zakaj taka razdrobljenost te dejavnosti v sozdu? Vzroki so predvsem naslednji:
□	nekatera bivša občinska ■ ali regionalna podjetja so kot samostojne organizacije že prej opravljale promet na debelo na svojem področju in so ob vključitvi v našo organizacijo obdržale to dejavnost v svojem sestavu;
□	neekonomske marže v
preteklem obdobju v trgovini na drobno in predpisi na področju oblikovanja cen so spodbudili organizacije v trgovini na drobno za pridobivanje dohodka v stranski dejavnosti, prometu na debelo;	gradnja občin-
skih skladišč za blagovne rezerve je tem organizacijam, poleg poslovanja z blagom blagovnih rezerv, omogočila tudi poslovanje z nekaterimi blagovnimi skupinami v prometu na debelo, ki prinašajo razmeroma dober dohodek (pijače).
Dejavnost prometa na debelo v proizvodnih organizacijah se je razvila predvsem zaradi administrativnega poseganja na področju oblikovanja cen v preteklem obdobju, ki so bile često . neekonomske, oziroma niso zagotavljale akumulacije. Zato je proizvodnja iskala dohodek v dodatni dejavnosti — prometu na debelo z lastnimi izdelki in seveda tudi z dokupom blaga od ostalih proizvajalcev v svoji stroki. Predvsem mesno predelovalna dejavnost je pri oblikovanju cen nenehno pod družbenim nadzorom, zato na tem področju najdemo največje število organi-
sprejeli prizadevanja TZO za posodobitev postrežbe. Promet se je že v prvem mesecu povečal za 70 %.
V	teh dneh bo odprta tudi v samopostrežbo preurejena prodajalna tozda Oskrba v Straži. S preureditvijo smo poleg dosedanjih dobili še 40 m2 novih prodajnih površin. Prodajalna bo imela, poleg samopostrežbe z mesnico, še prodajo tekstilnega blaga, trikotaže in konfekcije.
Preurejene prodajalne bodo omomogočale kulturnejšo postrežbo, boljšo izbiro, hitrejše obračanj zalog, manjšo fizično obre menitev zaposlenih in znižanje stroškov.
V	tozdu že razmišljajo o pre-
ureditvi in posodobitvi prodajlne Vrelec v Dolenjskih Toplicah, ki je v neposredni bližini zdravilišča.	Jože Kirm
zacij, ki kot stransko dejavnost opravljajo tudi promet na debelo.
Posledice takega stanja so negativne značilnosti te dejavnosti v sozdu:
□	velika razdrobljenost dejavnosti prometa na debelo in neracionalna distribucija blaga v sistemu;
□	velika razdrobljenost nabavnih količin pri proizvajalcih in kot posledica tudi manjša poslovna učinkovitost v nastopu do proizvodnih organižacij;
□	kot posledica nepopolne razporejenosti grostističnih skladišč v posameznih blagovnih skupinah se kaže tudi slabša založenost maloprodajne mreže;
□	podvajanje zalog in nepotrebna vezava obratnih sredstev v podvojene zaloge;
□	močna odvisnost naše maloprodajne mreže od zunanjih specializiranih grosističnih organizacij, zlasti na področju tekstila, tehničnega blaga, pohištva itd.;
□	prednosti tistih organizacij v trgovini na drobno, ki s stransko dejavnostjo, prometom na debelo, ustvarjajo dodatni doho-
dr'oucariti moram, da smo zaradi takšnega stanja v sozdu v preteklem obdobju poskušali izvesti notranjo združitev trgovine na debelo, da bi dosegli večjo zgoščenost te dejavnosti in večjo racionalnost poslovanja. Zaradi vpliva organov družbenopolitičnih skupnosti, zlasti v občinskih strukturah, ekonomske nezainteresiranosti trgovine na drobno, ki se ukvarja tudi s prometom na debelo, in v veliki meri tudi zaradi zaprtosti poslovodnih delavcev v lastno organizacijo, žal dosedaj s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem nismo dosegli nobenih pozitivnih organizacijskih premikov.
Glede na takšno stanje dejavnosti v Jugoslaviji je Splošno združenje trgovine Jugoslavije že pripravilo osnutek družbenega dogovora o merilih za opravljanje dejavnosti prometa na debelo, ki bo verjetno sprejet že v tem letu. Družbeni dogovor bo obvezoval vše organizacije, ki ne bodo izpolnjevale meril iz družbenega dogovora, da se ustrezno reorganizirajo. Osnovni namen tega družbenega dogovora je predvsem v odpravi neracionalne organiziranosti te dejavnosti, v občutnem zmanjševanju števila organizacij v trgovini na debelo, v specializaciji te dejavnosti in tudi večji zgoščenosti prometa na debelo v Jugoslaviji. Uveljavitev tega družbenega dogovora bo seveda bistveno vplivala tudi na organiziranost te dejavnosti v naši sestavljeni organizaciji, žal po administrativni poti, saj nam sistem samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja ni omogočil smotrnejše organizacije.
Pomlad tudi v prodajalne
Število prebivalcev v Žužemberku, Straži in Dolenjskih Toplicah zaradi razvoja industrije in turizma ter dokaj hitre stanovanjske gradnje hitro narašča. Vzporedno s tem rastejo tudi potrebe in kupna moč.
Razprava na 10. kongresu ZKS
Janez Videtič - naš delegat iz Metlike
O položaju trgovine, še posebej na drobno
V zadnjem času je bilo o trgovini že dosti napisanega in spregovorjenega. V aktivnostih ob pripravah na 10. kongres ZKS smo komunisti v trgovini, bolj kot kdajkoli prej, kritično ocenili položaj trgovine, ki se slabša že skoraj 15 let in ima še vedno trend slabšanja. Nimam namena naštevati vse problematike, s katero se trgovina ukvarja. Želel bi opozoriti na nekaj osnovnih vzrokov za takšno stanje, v katerem se delavci v trgovini nahajamo.
Lahko rečem, da smo se bili zaposleni v trgovini prisiljeni obnašati tako, kot nam je narekovala ekonomska politika, že od samega začetka, ker nam ni bila nikoli naklonjena. Program gospodarske stabilizacije ni bil za nas nič novega, presenetljivega in bi ga tudi lažje reševali, če z raznimi administrativnimi ukrepi ne bi vplivali na našo ekonomsko moč, na našo vlogo, ki jo imamo v re-proverigi, na našo osnovno funkcijo — oskrbo tržišča itd.
Administrativno urejanje družbenoekonomskega položaja trgovine je privedlo trgovino kot dejavnost na rob družbenega interesa. Takšnemu stanju botruje tudi pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, za optimalne naloge, za osnovno preskrbo široke potrošnje. Zato najemamo kratkoročne kredite, ki so predragi in nam poberejo velik del dohodka.
Vloga trgovine je potisnjena v sfero distribucije in je v glavnem kriva za vse, kar se negativno odraža v tej dejavnosti. To pa je daleč od pojmovanja trgovine kot enakopravnega, dohodkovno samostojnega in tržno povezanega sistema, ki naj bi bil sposoben partner proizvodnje, da bi uspešno organiziral svoje poslovanje, spremljal proizvodnjo, razvijal moderno in napredno trženje, uresničeval koncepcijo razvoja v povezavi s proizvodnjo in za napredek proizvodnje.
Da je temu tako, naj navedem nekaj podatkov, ki govore o trendu upadanja vloge in moči slovenske trgovine. Leta 1971 je bil v trgovini na drobno dohodek na delavca 16,9 % višji kot v gospodarstvu; leta 1979 za 5 % nižji in leta 1983 za 14,9 % nižji. Še slabši je položaj trgovine na drobno, če primerjamo sredstva za reprodukcijo na delavca. Leta 1971 je trgovina na drobno ustvarila 15,4 % več sredstev kot gospodarstvo; leta 1979 že 31,8 % manj in leta 1982 47,2 % manj, kot gospodarstvo.
Enako je pri osebnih dohodkih delavcev. Medtem ko so bili osebni dohodki v trgovini leta 1971 za 8 % višji kot v gospodarstvu, so leta 1979 zaostali za gospodarstvom za 5,4 % in leta 1982 že za 9,7 %.Danes pa Imajo podskupine v dejavnosti trgovine tudi do 30 % nižje osebne dohodke kot so v gospodarstvu. To pomeni, da če bi v trgovini izplačali osebne dohodke samo tolikšne, da bi se izravnali z ostalimi v gospodarstvu, bi velika večina trgovin na drobno poslovala z izgubo.Zaradi tega smo dostikrat opravičeno nejevoljni, ko moramo nekomu pokrivati izgube, na tak ali na drug način, potem pa ugotavljamo, da ima le-ta dosti višje osebne dohodke, večje regrese za letni dopust, malico itd. Trgovinski delavci smo prepričani, da je glavni vzrok za takšno stanje preveliko administriranje na področju cen v trgovini in razni predpisi, ki vplivajo celo na z Ustavo določene samoupravne pravice delavcev v trgovini. V kolikor teh negativnosti v kratkem ne razrešimo, se bojim, da bodo glavne funkcije trgovine zaradi tega, vse bolj ogrožene, s tem pa ne le njeno redno poslovanje, temveč tudi preskrba prebivalstva.
Seveda ne gre za to, da bi trgovci zahtevali nekako prioriteto, ampak naj bi se nas obravnavalo tako, kot ostale delavce v gospodarstvu. Imamo namreč občutek zapostavljenosti, kakor da nismo potrebni, oziroma zaželjeni, kajti za vse, kar se v trgovini ali preko nje dogaja, smo krivi mi. Krivi smo, če ni blaga, če so podražitve, za potrošniške mrzlice; krivi smo, če blago leži pri proizvajalcu, ki čaka nove višje cene; mi pa tega blaga ne dobimo in na to ne moremo niti vplivati, in še bi lahko našteval.
Res pa je, da smo nekaterih slabosti v tgovini krivi tudi sami trgovci.Po mojem mnenju gre za preveliko razdrobljenost trgovine, kar lahko trdim za dolenjsko regijo. Tudi komunisti smo tisti, ki se dostikrat oklepamo starih, okorelih, organizacijskih oblik v maloprodaji, kakor tudi v grosistični dejavnosti. Vsi smo največkrat zadovoljni s svojo organiziranostjo in pri vsakem še tako pametnem predlogu preračunavamo, kaj bomo dobili in koliko izgubili. Ne gledamo pa družbenega interesa, ki bi ga moralo imeti za svojega. Na žalost ta stališča zagovarjajo ravno tako vodilni delavci — komunisti in dogaja se nam, da imamo dostikrat podvojene kapacitete tudi na tistih podeželskih krajih, za katere že leta in leta tarnamo, da niso rentabilni; nismo pa se sposobni dogovoriti in napraviti delitev dela ter specializacijo trgovin. Seveda gre to na lastno in tudi družbeno škodo. Menim, da so razvno komunisti tisti, ki bi morali sprožiti takšno akcijo, katere rešitev bi pomenila korist za slehernega delavca in obenem koristila družbi, ne pa, da se oklepamo ozkih občinskih ali regijskih plotov in da so vsi, ki se le-teh dotaknejo, naši sovražniki. Mislim, da bomo morali takšne stvari začeti urejati na osnovi razuma, analiz, na osnovi argumentov, ne pa po nekakšnih merilih, ki se rojevajo največkrat v glavah nepoznavalcev položaja in kar na pamet ustanavljajo nekakšne regijske sozde, ki naj bi reševali vso problematiko trgovine v regiji, ne oziraje se na to, kaj je bilo na tem področju že pametnega storjenega.
S tem, da bi pokazali malo več volje in če bi bili bolj enotni, bi imeli lahko bolj urejeno trgovsko dejavnost, kot jo imamo. Zavedati se moramo, da nam tega ne bo nihče drug reševal, ampak se bo treba upreti na lastne moči; na naše sedanje zmogljivosti in naše potenciale. Potrebno bo dati več poudarka specializaciji trgovin; prilagajati delovni čas v trgovini tako, da bo odgovarjal potrošnikom in delavcev; skratka, racionalizirati poslovanje povsod, kjer te možnosti še obstajajo in s čimer bi še lahko vplivali na nižje cene, za katere je trgovina na drobno še kako zainteresirana; da bi blago potovalo od proizvodnje do trgovine po čim-krajši poti, brez preveč posrednikov, brez tovariških »komercev«, ki so bili največkrat samo na papirju.
Problematika cen je iz dneva v dan vse težja. Cene se spreminjajo tako hitro, da jih tudi mi trgovci težko spremljamo, kaj šele
povprečni žep potrošnika. Smo prvi, ki si v tej reproverigi želimo stabilnosti, reda, umirjenosti na tržišču; prvi, ki željno pričakujemo, da ne bo nepotrebnega popisovanja zalog, spreminjanja cen, sprememb posameznih davkov itd. Stroški za omenjena opravila so zelo veliki, posledica tega pa so povišani stroški poslovanja, izgubljene delovne ure. Za tisto, s čimer bi se dejansko moralo ukvarjati in temeljiteje poglabljati, pa nam največkrat zmanjkuje časa.
Bojim se, da našteti problemi in neugoden položaj delavcev v trgovini že zdaj vplivajo na kadrovsko problematiko, ki se bo odražala tudi dolgoročno. V Sloveniji je pomanjkanje delavcev v trgovini na drobno očitno že več let, kar se je do sedaj odražalo samo v centrih. S slabšanjem pogojev trgovskega delavca, pa se je pomanjkanje kadra pojavilo tudi v ostalih krajih. Zaradi nizkih osebnih dohodkov in neprimernega delovnega časa odhajajo delavci v druge dejavnosti, največkrat v neproizvodne, kjer dobe za manj dela boljši osebni dohodek. Mladi v zadnjih letih ne prosijo za razpisane štipendije, oziroma le takrat, ko drugod niso bili sprejeti in se zato vpišejo v šole trgovske stroke, čeprav ni-
majo nobenih želja po takem delu. Zavedati se moramo ob tem dejstvu, da bo naš potrošnik postrežen vedno slabše, ker bomo izgubili kvalitetne kadre; boljši delavci iz trgovine odhajajo v druge dejavnosti, kakor tudi boljši učenci.
Velik problem vidim tudi v investicijski politiki do maloprodajnih objektov v novih naseljih, ki jih trgovina s svojo akumulacijo še dolgo ne bo sposobna obvladovati. Mislim, da bi odnos do investicij v trgovske lokale moral biti takšen, oziroma pod enakimi pogoji, kot je do stanovanjske izgradnje in ostale infrastrukture. Enako naj bi veljajo tudi za gradnjo trgovin v turističnih krajih, t.j. pod pogoji, ki veljajo za turistične objekte. Ne zamišljam si dobre ponudbe brez dobro organizirane trgovine.
Verjetno nisem povedal kaj dosti novega. Ti problemi so že bolj ali manj znani. Moja želja je bila, da tudi s tega mesta apeliramo na vse komuniste in ostale subjektivne sile, da s skupnimi napori v čimkrajšem času, z večjo prizadevnostjo in boljšim delom pridemo do večjih rezultatov in da bi se trgovinska dejavnost najmanj v tem srednjeročnem obdobju izenačila z ostalim gospodarstvom.

N
Centralni
komite
Zveze
komunistov Slovenije TomSlfieva B 61000 IJubUana
hlA
A*
O
Razprava na X. kongresu ZKS
Ivan Andrašec - M-Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva
O kmetijstvu
Ker sem član republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije in smo se lani vse leto srečevali s težavami v kmetijstvu, pa tudi v letošnjem letu ni bolje mislim, da sem dolžan opozoriti X. kongres Zveze komunistov Slovenije, da bi se morale take pomanjkljivosti bolj sprotno odpravljati, da ne bi bilo takih težav, kot so sedaj v kmetijstvu. Vemo, da imajo delavci v kmetijstvu precej nizke dohodke glede na ostale dejavnosti, prikrajšani so tudi pri regresih in različnih drugih dobrinah iz sklada skupne porabe.
Sem iz okolice Ljubljane in povedati moram, da na tem območju gradijo na najboljši rodovitni zemlji. Z agromelioracijami skušamo nadomestiti pozidano zemljo. Ugotavljamo pa, da na tej zemlji zraste precej manj kot na »pravi«. Deset let traja, da se ta meliorirana zemlja toliko izboljša, da da nekaj od sebe.Mislim, da naša družba premalo skrbi za to, da bi se rodovitna zemlja zaščitila. Ne samo danes, ne gre samo za nas, tudi naši otroci, vnuki bodo morali jesti. Mislim, da mora biti skrb vseh nas, ne samo kmetijstva, da se rodovitna zemlja zaščiti.
Imamo mnogo takih površin, ki bi jih lahko pozidali (obrobja, griče), kjer ni toliko škode. Seveda bi bili stroški nekoliko večji, vendar bi bilo to lažje narediti. Mislim, da tisti, ki delajo v kmetijstvu, ne bodo tako hitro lačni, gotovo bodo lačni prej tisti, ki ne delajo v kmetijstvu. Dokler smo vsi siti, problemov ne zaznamo, ko bo nekdo lačen, pa bo že prepozno.
Kar zadeve probleme v živinoreji, bi opozoril, da je kritična mlečna proizvodnja. Na vseh območjih Slovenije imajo s tem probleme, vsi razmišljajo, da bi opustili rejo krav molznic. Tako smo iz Kočevja dobili opozorilo, da bodo zmanjšali čredo z 900 na 200 krav, enako opozarja Emona. Lani smo dostikrat opozarjali, da je tako stanje, kot je bilo, nevzdržno in da bo treba na tem področju nekaj storiti. Doslej se ni nič spremenilo, prišlo je že tako daleč, da bo treba živino poklati. To v kmetijstvu težko naredimo! Živino damo v klavnico, vendar smo s tem takoj brez mleka in brez podmladka.
Pet let ne bo ne krave, ne teleta, ne mleka. Mislim, da moramo na take slabosti kongres opozoriti, kot člani ZK smo dolžni vsak po svojih močeh, najbolj pa CK ZK Jugoslavije, da bi se na forumih dogovorili za ustrezno odpravljanje takih problemov. Če bo šlo tako naprej, kmetijci ne prevzemamo odgovornosti. Tega se moramo zavedati!’-Na kongresu so nas mladi opozarjali na to, kakšen je položaj v kmetijstvu. To pomeni, da se dolgo časa nismo zbudili tudi kot člani Zveze komuni-
lv»n Andrsiac
stov, kot Republiška skupščina, da bi take pomanjkljivosti odpravili - nasprotno, mladi nas morajo opozarjati na to.
w~^LLu l^M
UV’ eOvv
A—
- Spomnil sem se tiste narodne »So ptičice zbrane«!
Štafetni intervju
Andrej Dvoršak
Iz razprave na sindikalnem kongresu
Metod Škrjanec
Poenotenje opreme — želja vseh
Ni pomembno, kaj in kako, temveč kje delaš!
Kaj in kako narediti za boljšo in smotrnejšo tehnično opremljenost trgovin ter tipizacijo opreme v sedanjih in novih stavbah, s čimer na bi izboljšali pogoje dela ter dosegli boljše higienske razmere, je bilo prvo vprašanje, ki so ga Pavlu Erzinu, direktorju Merca-tor-Tehne, zastavili kadrovniki Mercator-Rožnika.
Dejavnosti, ki jih je v naših ozdih povzročilo usklajevanje samoupravnih splošnih aktov s sporazumi dejavnosti oziroma usklajevanje politike nagrajevanja z družbenimi usmeritvami, so pripeljale do nekaterih težav in nalog.
Drugo vprašanje, ki so mu ga zastavili, je bilo, ali bi projektanti novih zgradb lahko pripravili takšne projekte, ki bi ustrezali spremenjenim zahtevam po prodajnem programu v posameznih prodajnih enotah.
»Z raznovrstnostjo opreme nimajo težav le trgovci, ampak tudi Mercator-Tehna. Naš tožd Cibes se, enako kot oni, zavzema za poenotenje opreme v trgovinah našega sozda. Pravkar potekajo razgovori s predstavniki trgovskih organizacij o poenotenju opreme (blagajn, ekspres avtomatov, salamoreznic, mlinov in podobnih). Razlogov za skupne želje ob poenotenju je več«, je začel odgovarjati direktor Pavle Erzin.
»Mercaor-Tehna želi postopno prevzeti v servisiranje vso opremo tmovin sozda MERCATOR-KIT. Ce bi bila ta enotna, bi ogromno prihranili pri zalogah rezervnih delov. Razen tega bi zaradi večjih količin pri nakupu opreme dosegali ugodnejše pogoje. V primeru okvare bi lahko posamezne aparate enostavno zamenjali z drugimi, medtem ko bi ti bili na servisu.
Nič manj pomembna ni tipizacija opreme za projektante, ki bi lahko pripravili tipske projekte priključkov za ranovrstne stroje.
Ker smo v preteklih letih, vse od leta 1980 dalje, vsako leto urejali politiko delitve na osnovi dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, je bil ta pred sprejejmom sporazuma dejavnosti v večini ozdov edina osnova za oblikovanje sredstev oseb ne in skupne porabe. V dogovoru opredeljeni
Kajpak bi lahko naši projektanti ustregli zahtevam trgovine glede izboljšanja tehnologije, delovnih pogojev in možnosti prilagoditve prostorov zahtevam kupcev. Težava je le v tem, da doslej ni bilo dovolj sodelovanja pri načrtovanju, kar pa se v zadnjem času izboljšuje, saj se naša organizacija, specializirana za projektiranje, tesneje povezuje z uporabniki svojih storitev.
Menim, da bi lahko brez večjih problemov trgovine opremljali s takšno opremo, kot jo žele in zahtevajo trgovci. Mercator-Tehna ima namreč z vsemi proizvajalci opreme tako trdne odnose, tudi sporazume, da bodo ti zagotovo pripravljeni upoštevati vse naše predloge. Torej ni ovir za izpeljavo projekta, kakršnega si žele delavci v trgovini. Odvisno je le od nas - o spremembah se •moramo skupno dogovoriti.
Štafetno palico z vprašanjem je Pavle Erzin predal Tonetu Nagliču, namestniku direktorja tozda Contal iz sestava Mercator-Mednarodne trgovine, ki ima zastopstva za številne tuje firme.
Sprašuje ga, kako to, da izdelke tujih proizvajalcev, ki jih zastopa tozd Contal, servisirajo zasebni serviserji? V okviru Merca-tor-Tehne deluje servis, tozd Cibes, imamo pa tudi samoupravni sporazum na ravni sozda, ki določa, da imajo člance sozda pod enakimi pogoji prednost pred zunanjimi organizacijami. Merca-tor-Tehni oziroma Cibesu Contal doslej še ni posredoval pogojev o možnostih servisiranja aparatov, ki jih v Jugoslavijo uvažamo z njegovim posredovanjem.
global je bil v celoti prenešem v posamezno organizacijo združenega dela.
Pri tem smo naredili prvo napako, ki se je z leti samo stopnjevala. Ob uveljavljanju dogovora se reševanja problema nismo lotili selektivno, zato so se začasne razlike z leti samo stopnjevale. Te razlike niso bile rezultat dela, temveč so izhajale iz različnega položaja pridobivanj dohodka, administrativnega določanja marž ter prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti materialne in nematerialne proizvodnje. Posamezne dejavnosti (gostinstvo, kmetijstvo, trgovina, maloprodja. del družbenih služb) so se znašle v položaju, v katerem uspešnost poslovanja zagotavljajo le z nizkimi osebnimi dohodki in večnim zmanjševanjem deleža skupne porabe pod družbeno dogovorjenimi merili. Indeksiranje sredstev osebne in skupne porabe se je v letu 1984, z uveljavljanjem kakovostnejših kazalcev za ocenjevanje in primerjanje rezultatov dela in poslovanja, nehalo, pri tem pa smo zopet naleteli na vrsto težav, na katere smo že opozarjali: na različne pogoje pridobivanja dohodka in druženo nemoč pri razčiščevanju posameznih problemov.
Samoupravni sporazumi dejavnosti odpravljajo oblikovanje sredstev za osebno in skupno porabo z odstotkom zaostajanja za rastjo dohodka. Določajo, da se sredstva osebne in skupne porabe oblikujejo na podlagi enotnih, dogovorjenih kazalcev uspešnosti dela in poslovanja v primerjavi z odzi v primerjalni skupni, planom in preteklim obdobjem. To pomeni, da bi lahko bila v nekaterih ozdih osebna in skupna poraba celo manjša, in to v času, ko prihaja do velike razlike med rastjo življenjskih stroškov in rastjo osebnih dohodkov - do realnega padca osebnih dohokov tudi v poslovno in dohodkovno uspešnih ozdih.
Zaradi realnega znižanja osebnih dohodkov se je v ozdih s slabšo poslovno uspešnostjo in v ozdih, ki so v objektivno slabšem ekonomskem in družbenem položaju, začela pojavljati uravnilovka. Rast zajamčenih osebnih dohodkov in osebnih dohodkov enote enostavnegadela je hitrejša od rast dohodka, ki je objektivno merilo za rast osebne in skupne porabe. Poleg tega pa se je pojavila tudi težnja, in to celo v zveznih dokumentih, po uravnilovki med osebnimi dohodki enakih del in nalog, ne glede nado-seženo stopnjo delovne in poslovne uspešnosti.
Ocenjujemo, da so zadnjetež-nje zelo nevarne zadosledno uveljavljanje stimulativnega nagrajevanja. Pojavljati so se začeli tudi pritiski ohranjanja ali celo pove.evanjarazmerij, ne da bi imeli zato osnovo v dohodkovni in poslovni uspešnosti. Uveljavljanje teh teženj zaznamo ravo ob uveljavljanju sporazumov v ozdih.
Ne glede na to, da irhlimo v Zakonu o združenem delu, v vseh ostalih družbenih dokumentih in v sporazumih dejavnosti določeno, da je lahko osnova za oblikovanje osebne in skupne porabe le dohodek, ki izhaja iz
dela, je bil in je ves dohodek, ne glede na njegov izvor.
Ob razporejanju dohodka se ne upošteva monopolnih položajev nekaterih odzov, ki so hitreje povečevali prodajne cene svojih izdelkov in storitev od povečanja proizvodnih stroškov; za oblikovanje osebne in skupne porabe so upoštevali dohodek od pozitivnih tečajnih razlik, dohodek iz prodaje deviznih sredstev (seveda pod okriljem sporazumov o združevanju dela in sredstev) in druge izjemne dohodke, ki v nekaterih ozdih presegajo celo 45
v strukturi prihodkov. Zaradi tega se povečujejo razlike med povprečno osebno in skupno porabo na delavca med ozdi enake delovno uspešnosti in, na primer, celo enake kvalifikacijske strukture. Zato ni čudno, da se je v ozdih in družbeni skupnosti pojavila parola, da ni pomembno, kaj in in kako, temveč kje delaš.
V dosedanji praksi so v ozdih uporabljali različne metodologije zaugotavljanje zahtevnosti del in nalog — verjetno toliko metodologij, kolikor je ozdov. S sporazumi dejavnosti smo poenotili strukturo vpliva zahtevnosti, to pa še ne pomeni, da lahko v dejavnosti ali celo v vseh dejavnostih urejamo zadeve po »enotnih izhodiščnih metodah« , kot je to predvideno z zveznimi dokumenti. Ozdi se težko odločajo za spremembe, kakdar je dotedanji sistem vrednotenja usl-pešen.
Relativna ramerja tipičnih del In nalog v samoupravnih splošnih aktih ozdov in v sporazumih dejavnosti kažejo, da razlike so in dabo potrebno usklajevanje med dejavnostmi. Prav poseben problem pa predstavljajo dokončna relatina razmerja.
Čeprav imamo v strokovnih podlagah In predlogu družbenega dogovora opredeljeno razmerje od 1 : 3 do 1 : 6 (v zveznem 1 : 7), so težnje in želje v ozdih čimbolj povečali relativno povečati relativno razmerje mimo kazalcev, ki opredeljujejo razmerje, oziroma ne glede na organizacijsko, tehnično in ekonomsko moč posameznega ozda. Da je položaj še težji, se te težnje prenašajo iz področja vrednotenja tudi nadelitvena razmerja : razmerja med najvišjim in najnižjim izplačanim osebnim dohodkom.
Razširjena reprodukcija in ni-mulo delo se, kot prvini gospodarjenja z družbenimi in naložbenimi sredstvi, zelo počasi uveljavljata. Verjetno prepočasi. Odstotek vplivnosti sredstev osebnih dohodkov iz minulega dela v skupnih sredstvih osebnih dohodkov se že vedno giblje okrog ostotkov osebnega dohodka v odvisnotl od skupne delovne dobe, toda v različnih pojavnih oblikah.
Prva naloga bi še nadalje morala biti usmerjanje in vztrajanje pri tistih sistemih, ki jih je že potrdila praksa. Te naloge bi se morali lotiti tudi tisti, ki sistem nagrajevanja in minulega dela na široko propagirajo (gospodarska zbornica, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter družbene dejavnosti). Številčno kritične ugotovitve ne zamnjšujejo dejstva, da uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela ne poteka In ne dosega nekaterih dobrih rezultatov v ozdih — jih samo blokira pri še hitrejšem uveljavljanju.
Glavna težava pri vsem tem je v zelo različnih pogojih pridobivanja dohodka v neenakem družbenoekonomskem položaju delavcev posameznih dejavnosti.
Mercator
9. sednica posiovodnog sveta SOUR-a — 25. 3. 1986. god.
Vesna Bleivveis
O Balkanskim igrama neka odlučuju Janez i Suijo
Kakav novi kvalitet predstavlja SOUR MERCATOR-KIT? Odgovo-vor na ovo pitanje treba da dadu poslovni rezultati SOUR-a, posti-gnuti u 1985. godini. Brez sumnje je pažnju svih prisutnih privukao podatak o sredstvima, ostvarenim za akumulaciju i sredstvima za reprodukciju, koja su visoko iznad republičkog proseka, ali ipak niža od sredstava koja smo odvojili za kamate na kredite za obrtna i osnovna sredstva.
Kao što s jedne Strane kukamo nad cenom kapitala, tako ga s druge Strane lopatom bacamo kroz prozor i sami nedovoljno či-nimo da bismo objedinili onaj ko-ji nam je potreban za uvodjenje službe štednje radnika OOUR-a Mercator-lnterne banke u sve one organizacije gde je to objektivno moguče. Direktor! su sada prihvatili obavezu i odgovornost da če do kraja ove godine uvesti štednju radnika OUR-a kod Mercator-lnterne banke. Da bi se to realizovalo, svi radnici bi morali da budu detaljno upoznati sa po-godnostima — prilično veče ka-matne stope za obične uloge po vidjenju kod Mercator-lnterne banke i jeftiniji izvor kapitala za pokrivanje potreba za likvidnos-nim kreditima OUR-a koji sasta-vljaju MERCATOR-KIT. U uvodu smo zapisali poslovne rezultate godine 1985 — zajednički imeni-telj postignutog je udar kamata, a, gledano kroz mikroskop, ovo-me možemo dodati i nedovoljno brzo sopstveno prilagodjavanje — ostali sopstveni uticaji ne mo-gu se generalnije označiti. Gubici su pokriveni. Lavlji deo u pri-kupljavanju sredstava za njihovo pokrivanje snosio je sektor za robni promet, koji je skupio sredstava od poslovnih partnera, pa i uzajamnost se pokazala na visokom stepenu, iako ni ova nije prošla bez solističkih nastupa. Solidarnost na dva nivoa — jed-na sa pokrivanjem gubitaka, a druga za potrebe isplačivanja regresa za godišnji odmor, bilo je osnovno pitanje, pokrenuto prili-kom diskusije o načrtu sporazuma o udruživanju sredstava za-
jedničke potrošnje. Večina je bila saglasna s predlogom da se sredstva obezbede, ali pod jasno preciziranim uslovima
Ako apstrahiramo da je bilo kakav regres za godišnji odmor, formiran i isplačen prema društveno dogovorenim kriterijumi-ma, več sam po sebi farsa zbog cena, farsa je i način, kako iz naslova solidarnosti s njim cenjka-mo u SOUR-u. Tome je, bez sumnje, svoj udeo dalo i ponašanje odredjenih organizacija, koje su solidarnost i blagost kriteriju-ma za utvrdjivanje opravdanosti izmanipulisale do te mere da več razgovor o toj stvari liči na sporazumevanje izmedju slepog i gluvog.
Donatorstvo je najbolji oblik za obezbedjivanje onih sredstava koja nam nedostaju za spro-vodjenje velikopoteznih (megalomanskih), pa i sasvim malih ličnih spomenika — a za svim ovim neka sa darovima stoje veliki pri-vredni sistemi, pri čemu ni mali nisu izuzeti. Sve veči pritisak na oblike finansiranja ove vrste za izvodjenje priredbi od šireg užeg značaja neophodno traž odgovor, odnosno zajednički stav u pogledu ponašanja. Jedan od predloga bio je izuzetno inte-resantan: o donatorstvu neka odlučuje neposredno samoupra-vljači, jer obezbedjivanje sredstava za Cankareve i sluge Jerneja domove te Balkanske igre, neka teče redovnim putem i o njima neka znaju kako Janezi, tako i Sulje.
Mercatbr-Mesna industrija proizvodnja mesnih izdelkov p.o.
Ljubljana, Mesarska 1
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	ekonomskega tehnika
pogoj: končana šola V. stopnje zahtevnosti in 2 leti delovnih izkušenj, 3 mesece poskusnega dela
2.	knjigovodjo obračuna poslovalnic
pogoj: končana šola III. stopnje zahtevnosti, smer poslovni manipulant, in 2 leti delovnih izkušenj ter 2 meseca poskusnega dela
3.	2 šifrirca za delo v fakturnem oddelku
pogoj: končana osemletka, zaželjene delovne izkušnje, 1 mesec poskusnega dela, delo za določen čas
4.	zajemalca podatkov v fakturnem oddelku
pogoj: končana osemletka, 1 leto delovnih izkušenj in 2 meseca poskusnega dela
5.	prodajalke
pogoj: končana šola IV. stopnje zahtevnosti; smer prodajalec, in 1 leto delovnih izkušenj
6.	čistilko za čiščenje proizvodnih prostorov v popoldanskem času
pogoj: končana osemletka .
7.	čistilko za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanskem času
pogoj: končana osemletka, delo za določen čas in sicer 1 leto — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod točko 1.,2.,4.,5. in 6., pod točko 3 in 7. pa za določen čas.
Objava velja 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v . 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Mercator-Mesna industrija Ljubljana, Mesarska 1.
2.	sednica KO sindikata SOUR-a 26. 3. 1986
Vesna Bleivveis
Sanacija neka ne bude samo na papiru
Više nego samim poslovnim rezultatima SOUR-a, postignutim u 1985. godini, koordinacioni odbor sindikata posvetio je pažnju posledicama nediscplinovanog ponašanja pojedinih organizacija. Za-kašnjenja i nemarnost u dostavljanju traženih podataka parališe rad stručnih službi i onemogučava blagovremenu i kompleksnu in-formaciju.
Poslovni rezultati SOUR-a nisu bili centralna tema 2. sednice. Na toj sednici so članovi KO sindikata usvojili teze za svoj rad u 1896. godini, iako ih u svim detaj-lima nisu oblikovali u konkretne akcije. Formulisali su stavove u vezi sa sarrjoupravnim sporazumom o udruživanju sredstava za-jedničke potrošnje, istakli neke slabosti kritičke analize delovanja političkog sistema i upoznali se sa realizacijom sporazuma o saradnji sa potrošačima.
Komentar izvestioca o poslovnim rezultatima SOUR-a, magistra Franca Kastelica, bio je sve pre nego blag u onom delu koji govori o odnosu članica prema dostavljanju podataka. Neblago-vremenost i nemarnost u preciznosti podataka, prouzrokuju ne-blagovremenost informisanja SOUR-a o SOUR-u, a isto tako nas često postavlja u nezgodnu situaciju, kada bismo trebali iznosih podatke. Biti moramo sve-sni toga da samo argumentom brojki i njihovih analiza, pred or-ganima koji odlučuju o principi-
Ima nešto važno
ma- privredne politike, možemo predstavljati zajedničke i specifične probleme. Šta s ovakvim organizacijama koje su u pravilu »stalne stranke«, priupitao se i KO sindikata. Odluka koordina-cionog odbora u vezi s tim po svoj prilici nije loša: odbor je preuzeo obavezu, da če o zaka-šnjavanju - onom, koje graniči sa indolencijom, informisati osnovne organizacije sindikata i odbore samoupravne radničke kontrole
Teze za program rada u 1986. godini su usvojene - konkretno sprovodjenje u svim pojedinosti-ma još nije dorečeno. Ali, čvrsto stoji obaveza da če koordinacioni odbor bdeti nad izvodjenjem sanacionih programa, pre svega u onim organizacijama, gde gubici caruju več duže vreme, dok sanacioni programi predstavljajo uzorke bez vrednosti. Predstavnici KO sindikata če naime poseliti sve organizacije koje su 1985. godinu zaključile sa gubitkom te u neposrednim kontaktima s njima, odnosno njihovim osnovnim organizacijama sindikata, utvrdji-vati promenjljivost i prihvatljivost stanja ostvarivanju sanacionih programa. Prve posete članova koordinacionog odbora mogu se očekivati pre svega u onim organizacijama koje su tvrdile da se sanacioni programi sprovode več duže vreme
Dokumenti sindikalnih kongresa biče osnova za akcioni rad — onaj koji je u dometu koordicio-nog odbora. A u njegovem je dometu, bez sumnje, usvajanje principijelnog stava o udruživanju sredstava zajedničke potrošnje. Dosadašnja, i loša iskustva s tog područja, ne treba zanemari-vati, a se samo zbog njih ne odreči solidarnosti. O solidarnost smo često i još uvjek, govorili punim ustima, hteli mi to priznati ili ne. Konsenzus uz ovako različite stavove prema regresu iz solidarnosti za godišnji odmor verovatno neče biti Iako postiči. Stoga treba pronači i ponuditi drugi izvor i način za formiranje sredstava koja neka za regres dobiju one organizacije, odnosno njihovi radnici, koji imaju pravo na to.
Loše tačke kritičke analize delovanja političkog sistema socia-lističkog samoupravljanja bile su istaknute, pre svega , u onom njenom delu, u kome se ne ukazuje dovoljno jasno na razgrani-čenje nivoa u nadležnosti u odlu-čivanju, podvaja njem procedura i neodgovornošču na svim nivoi-ma.
Organizovanost potrošača u organizacijama udruženog rada je u formi i načinu, kakav je zami-slio SOUR MERCATOR-KIT, dala dobre rezultate. A pre svega je postakla brojne diskusije u orga-nima koji su zaduženi za normativno (zakonsku)- regulaciju statusa onih saveta potrošača koji su organizovani drukčije od saveta potrošača u mesnim zajed-nicama.
Obisk Vojvodincev
Pretekli mesec je bila na krajšem obisku pri nas 50-članska delegacija kooperantov Agroindustrij-skega kombinata Novi Sad, s katerim nas vedejo močne poslovne vezi. Vojvodinski gostje so se ustavili v M-Blagovnem centru, kjer jih je sprejel Zvonimir Bertok, član poslovodnega odbora sozda za zadružništvo in jim predstavil naš sistem. Nato so si skupaj ogledali še M-KZ Medvode in kmetijo enega njenih kooperantov. Novosadčani so po ogledu nadaljevali pot v Tolmin. Foto A.Dvoršak
MAGROS 1986
Mag. France Kastelic, dipl.oec.
Zakon zavira razvoj
Splošno združenje trgovine Jugoslavije in Supermarket, časopis za prakso sodobne trgovine, sta organizirala MAGROS 1986, tradicionalni in največji strokovni simpozij trgovinskih delavcev iz vse Jugoslavije. Tema je bila »Izgledi i odpori realizaciji društvenih sta-jališta o unutrašnjoj i vanjskoj trgovini«. Simpozij je bil 3. in 4. apri-
la v Zagrebu.
Na simpoziju smo razpravljali ° najbolj perečih vprašanjih strategije razvoja naše trgovine: o fiiestu trgovine v našem gospodarskem sistemu, vlogi trgovine Pri uresničevanju dolgoročnega načrta ekonomske stabilizacije, izvajanju ukrepov o akcijski konferenci ZK in sklepov sveta republik in pokrajin skupščine SFRJ ter o novih predpisih v sistemu ekonomskih odnosov s tujino.
Teme, obravnavane na simpoziju, so bile teoretične in praktične. V prvi sklop so sodile:
□	Zoran Vasiljevič, član CK ZKJ in izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ: ocena dosedanjega uresničevanja sklepov akcijske konference ZK v trgovini;
□	Jože Marolt,	delegat v
skupščini SFRJ in predsednik odbora za tržišče in cene: Uresničevanje sklepov sveta republik in pokrajin skupščine SFRJ o delovanju trgovinske mreže;
□	Srdan Savič,	pomočnik
zvezenega sekretarja za zunanjo trgovino: Organiziranje doma v tujini v skladu z npvimi (zunajetr-govinskimi) predpisi.
Teme iz drugega dela, ki je obravnaval težave in stvarne primere in prakse, so podali:
□	Sekretarja	Splošnega
združenja trgovine	Hrvaške in
Srbije,
□	predstavniki	organizacij
Centroprom, lnex, Gramex (vsi iz Bograda), Voče, Nama (Zagreb) in sozda MERCATOR-KIT iz Ljubljane.
Na tem simpoziju sem v imenu sozda MERCATOR-KIT sodelo-
Veliko zanimanje za hitro Prehrano
Andrej Dvoršak
Program hamburgerjev in kruha pripravljen
V hotelu Ilirija v Ljubljani je bila 3. aprila pokušnja novih izdelkov, ki jih bodo. naše delovne organizacije izdelovale za Potrebe sistema hitre prehrane. Ta bo zaživel konec maja s prvim tovrstnim lokalom v Domžalah.
Pokušnja je bila združena s Predstavitvijo celotnega sistema hitre prehrane. Strokovni delavci tozda Investa iz sestava M-Teh-ne in Ivan Mikulin, vodja gostinske dejavnosti na ravni sozda, so Predstavili tehnologijo, ekonomiko in metodologijo tega sistema tsr pokazali vzorčne primerke smbalaže in osnutek celostne Podobe.
Degustacije v Iliriji se je udeležijo 97 gostov — 47 več kot je bilo vabljenih, kar kaže na izred-n° zanimanje za to novost. Med gosti je bilo več znanih strokovnjakov s področja gastronomije, 'Udi iz organizacij zunaj sistema MERCATOR-KIT, ki so našo ak-C|jo pohvalili. Opozorili so tudi na anketo, katere rezultate bodo oporabili za dokončno pripravo n°vih izdelkov.
val z referatom »Izvajanje zakona o zagotavljanju obratnih sredstev in njegov.vpliv na poslovanje trgovinskih ozdov«. Ker predstavlja trgovina v našem sozdu pomembno vlogo, bom v nadaljevanju prikazal nekaj osnovnih misli iz tega referata.
V zadnjem času smo sprejeli precej zakonov, odlokov in drugih predpisov, ki pa jih poprej nismo znali oceniti skozi prakso. Namesto da bi z administrativnimi ukrepi krepili ekonomski sistem v celoti in da bi v praksi v vse večji meri prišle do izraza ekonomske zakonitosti, sprejemamo odločitve, ki niso preizkušene v praksi. Bolje bi bilo, da bi imeli manj zakonov in drugih predpisov, a tiste, ki jih imamo, kakovostne in ekonomsko upravičene, morali pa bi jih tudi dosledno uresničevati v praksi.
Imamo nerealne zakone, kakršen je na primer zakon o zagotavljanju obratnih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 26/84), ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora, 14. maja 1984.
Zakon o zagotavljanju obratnih sredstev lahko po vsebini štejemo med intervencijske predpise. Osnovo zanj lahko iščemo v listinah dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Vsebina zakona posredno posega na stična področja, kot so na primer razporejanje čistega dohodka, omejitev naložb, reševanje likvidnosti, kreditiranje s strani bank itd. V celoti gledano ta zakon pomeni enega izmed ukrepov ekonomske politike, ki naj pripomore k utrjevanju gospodarstva in bank.
Ker je torej uspešno izvajanje tega zakona odvisno od sočasnega uspešnega delovanja ostalega ekonomskega sistema, ki mora delovati kar najbolj usklajeno,^ menimo, da zakon o zagotavljanju obratnih sredstev nima pravih možnosti za učinkovito izvajanje. To se še posebno nana-
ša na trgovino, z vsemi njenimi posebnostmi.
Zakonsko urejanje te problematike nedvomno priča o določenih pomanjkljivostih v našem gospodarskem sistemu, saj temeljnih načel gospodarskega obnašanja ne bi smeli predpisovati z zakonom, temveč bi se morali gospodarno obnašati brez zakonske regulative, saj gre za pomembne odločitve v zvezi s tekočo proizvodnjo in še pomembnejše odločitve o novih naložbah.
Naša razmišljanja utemeljujemo z naslednjimi trditvami:
1.	Menimo, da je nerealno in nepotrebno v trgovini zahtevati 100-odstotno pokrivanje obratnih sredstev s trajnimi viri, saj je v trgovini, posebno pa še v trgovini s prehrambenimi izdelki, količnik obračanja zelo visok. Znano je, da trgovina razpolaga z zelo majhnimi trajnimi viri za obratna sredstva in je, za kolikor toliko normalno poslovanje, prisiljena jemati draga posojila. Podatki kažejo, da tudi ob predpostavki, da vso akumulacijo nameni za trajna obratna sredstva, ne more v predpisanem zakonskem roku zadostiti zahtevam zakona. To pa bi blokiralo tudi vsako nalaganje v nove zmogljivosti in v posodabljanje poslovanja. Predpisane marže v trgovino namreč nikakor ne prinašajo akumulacije, ki bi trgovini zagotavljala ustrezen razvoj.
Zanimivo je pogledati nekaj ugotovitev o naši trgovini in trgovini naših sosedov, ki jih je pripravil Inštitut za-ekonomsko diagnozo in prognozo Univerze v Mariboru. Ta navaja, da je v trgovini na debelo količnik obračanja zalog v Avstriji, v primerjavi z Jugoslavijo, pogosteje 3 do 3,5-krat manjši kot pri primerljivih firmah v Jugoslaviji, kar pomeni, da so zaloge, glede na promet na debelo v Avstriji 3 do 3,5-krat večje kot pri nas. Problem trgovine pa se je pri nas še dodatno zaostril z uvajanjem novih visokih obrestnih mer, ki jih sedaj veljavne marže težko ali sploh ne prenesejo.
Podobno kot trgovina na debelo ima tudi trgovina na drobno pri nas 2 do 3-krat nižje marže kot v Avstriji, kar vodi k temu, da so trgovine slabo založene, de-sortirane in da se zaloge zadržujejo pri proizvajalcih.
2.	Zakon zelo radikalno deluje pri združevanju akumulacije za naložbe skupnega pomena. V mnogih, predvsem večjih siste-,mih, smo več let in z veliko težav aradili sistem združevanja aku-
mulacije za skupne naložbe na dohodkovnih osnovah, ki pa ga je pri doslednem izvajanju zako-' na zelo težko izvajati in razvijati v prvotni obliki, saj je večina ozdov po tako imenovanih OBS obrazcih negativna. Menimo, da bi morali razmišljati o ugotavljanju pokritosti obratnih sredstev, s trajnimi viri delovnih ali celo sestavljenih organizacij, posebno tistih z jasnimi in natančno opredeljenimi skupnimi funkcijami, dosledno izvajanimi v praksi.
3.	Linearno izvajanje zakona ni sprejemljivo za vse gospodarske organizacije, kar smo že utemeljevali s primerom trgovine. Ugodnosti ne bi smele veljati samo za trgovino, ampak tudi za ostale gospodarske panoge, odvisno od tega, kakšen je količnik obračanja zalog (ni vseeno, ali je količnik obračanja minimalen ali razmeroma nizek). Selektivni pristop k izvajanju zakona bi bil mnogo primernejši, saj bi upoštevali njegovo resnično možnost izvajanja po posameznih vejah gospodarske dejavnosti.
4.	Zakon o zagotavljanju obratnih sredstev se je neusmiljeno soočil z novim zakonom o temeljih bančnega in kreditnega sistema (Ur. list SFRJ, št.’ 70/85), ki ga je skupščina SFRJ sprejela na seji zveznega zbora, 18. 12. 1985. V njem je vprašljivo izvajanje najtemeljitejšega člena, ki govori, da bančne organizacije ne smejo dati nobenih posojil (tudi kratkoročnih ne) ozdom, ki po zakonu nimajo pozitivnega OBS obrazca. Posebno nerealno in neživljenjsko je, da ta obveza velja tudi za interne banke. Kako naj torej interna banka usposobi svojo članico, ki ima OBS negativen, če ji ne sme dati dolgoročnega posojila za trajna obratna sredstva? To je absurd, ki ga prinaša izvajanje zakona.
Še večji absurd je, da zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema na eni strani preprečuje vpliv družbenopolitičnih skupnosti na bančno poslovanje, po drugi strani pa daje družbenopolitičnim skupnostim (občinam) možnosti in pravice, da dajejo bančnim organizacijam jamstva za tiste ozde, ki imajo negativen OBS, da lahko te pri bankah kljub temu dobijo posojila. Seveda se nam pri tem logično vsiljuje vprašanje, s kakšnimi denarnimi potenciali razpolagajo občine, da lahko izdajajo omenjena jamstva? Istočasno se sprašujemo, kako se lahko bančne organizacije zadovoljijo z jamstvom, ki ga skoraj nikoli ne bodo mogle vnovčiti?
Nekaj zapažanj iz realnega socializma
Namesto države žal odmirajo državljani.
Kdor se Igra z ognjem, mora znati odganjati dim.
Bojim se čarovnic, hudičev, strahov in drugih neposrednih samoupravljalcev
Mnogi nekaznovano onesnažujejo okolje z besedami.
Tudi s prižgano lučjo ne boste nič bolje videli, kam nas peljejo.
.
Ne grizem niti ne lajam, pa mi pravijo, da sem ves pasji.
Norišnica je edino mesto, kjer norci še nimajo glavne besede.
Prej ko umreš, več imaš od življenja.
Marko Boka!
Ker mora proizvodnja kljub temu teči, se pri iskanju vseh mogočih rešitev porajajo celo predlogi, kot na primer, naj banka občini izda superjamstvo — torej, tako rekoč sama sebi. Vse to je seveda posledica iskanja vseh mogočih možnosti, da bi proizvodnja tekla dalje. Vzrok temu je verjetno zakonski pristop, ki ne upošteva dejanskega stanja, saj po nekaterih podatkih skoraj 60 % in več ozdov ne bi moglo najemati nobenih posojil. Lahko si torej mislimo, kaj to pomeni za gospodarske organizacije in seveda tudi za banke.
5.	Na izvajanje zakona imajo v
tem trenutku najodločilnejši vpliv predvsem večanje zalog ter visoke obresti in inflacija. Vsi ti elementi nam praktično izničijo akumulacijo, s tem pa tudi osnovo za oblikovanje trajnih obratnih virov za obratna sredstva. Dokler ne bomo obvladali teh členov naše ekonomije, ne moremo računati na bistvenejše spremembe na področju trajnih obratnih sredstev. Kot primer navajamo sozd MERCATOR-KIT: podatki kažejo, da se stanje v pokrivanju obratnih sredstev s trajnimi viri iz leta v leto slabša in da ni nobenih resničnih možnosti, da bi v sedmih letih, kot predpisuje zakon o zagotavljanju obratnih sredstev, obratna sredstva v celoti pokrili s trajnimi viri. Podatki kažejo, da je v sozdovi dejavnosti trgovine primanjkljaj obratnih sredstev, pokritih s trajnimi viri, po letih naslednji (vse v milijonih dinarjev): 1983	1984	1985
5117	7.557	10.623
Če primerjamo te podatke z ustvarjeno akumulacijo 1983	1984	1985
801	931	1.837
lahko ugotovimo, da je akumulacija, ki naj bi bila glavni vir za pokrivanje obratnih sredstev s trajnimi viri, nekajkrat premajhna, četudi bi vso namenili za trajna obratna sredstva.
Ker je v Sloveniji SOZD MERCATOR-KIT velik sistem in ima trgovina v njem pomembno vlogo, je zelo verjetno, da je položaj enak ali podoben tudi v ostali trgovini — ne le v Sloveniji, ampak v celi Jugoslaviji.
6.	Na osnovi gornjih navedb lahko ugotovimo, da je namen zakona o zagotavljanju obratnih sredstev iz ekonomsko-finan-čnega stališča brez dvoma dober ter da gotovo sledi utrjevanju in zdravi ekonomiji, vendar pa iz vzrokov, ki jih navajmo, zadanega cilja nikakor ne bo lahko doseči, kar bi bilo tudi zelo nerealno pričakovati.
Namen tega referata nikakor ni načelno kritiziranje samega zakona, ampak ponovna osvetlitev znanih količin, ki v nobenem primeru ne zagotavljajo pravih možnosti za uresničitev zakonskih prizadevanj. Vse to povzroča v tekočem poslovanju veliko težav. Teh ne bi bilo, če bi pravočasno in kakovostno pregledali vse možnosti izvajanja zakona o zagotavljanj obratnih sredstev in ga uskladili z resničnostjo.
Spremembe in dopolnitve zakona takoj po njegovem sprejetju — primer zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema (Ur. list SFRJ, št. 9/85), ki ga je . sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora 26. februarja 1986 in smo samo 70 dni po sprejetju zakona sprejeli spremembe in dopolnitve - potrjujejo trditve, da šele praksa pokaže in odbere v danih trenutkih nerealne zahteve zakona. Velika verjetnost je, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi z zakonom o zagotavljanju obratnih sredstev.
Nakoncu bi želel opozoriti, da bodo vsi referati s simpozija MAGROS 1986 objavljen: v zagrebškem časopisu Supermarket.

Jugo Fa>t Food
Prašiči prinesli M-Agrokombinatu izgubo
Andrej Dvoršak
Največ denarja za obresti
Mercator-Agrokombinat Krško vse do letos ni poznal izgub. Zgodilo se je, da Je katera od njegovih štirih temeljnih organizacij zašla med rdeče številke, delovna organizacija kot celota pa nikoli -vse do letos, ko jo je do njenega neugodnega mesta največjega izgubaša v sozdu pripeljala njena prašičja farma.
Krški prašiči, ki so se lepo množili in debelili, še pomislili niso, da z vsakim kilogramom povečujejo izgube, ki so jih do konca leta »pridelali« za natanko 380.680.571 dinarjev, kolikor je bila izguba farme, ki deluje v sestavi tozda 'Poljedelstvo meso, medtem ko je celotna izguba delovne organizacije Mercator-Agrokombinat	znašala
418.798.258,91 dinarjev.
Del izgube, ki je nastala v TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve (KIS) in je bila 38.117.687,91 dinarjev, je do neke mere opravičljiv in pričakovan. Zakrivila sta ga muhasto vreme in zmrzal. To izgubo so deloma (12.260.324,91 dinarjev) pokrili iz rezervnih skladov TOK KTS, združeno delo občine Krško pa je prispevalo 25.857.363 dinarjev združenih sredstev sanacijskih posojil.
Toda izguba farme je bila pokrita. 2.886.166 dinarjev so prispevali iz rezervnega sklada tozda, 348.407.686 dinarjev pa so bila združena sredstva članic sozda in njegovih poslovnih partnerjev. Od celotnega zneska je bilo nepovratno združenih 180.736.697 dinarjev, za 167.670.989 dinarjev je bilo sanacijskih posojil, ki jih bo M-Agro-kombinat moral vrniti članicam sozda in poslovnim partnerjem, 29.386.269 dinarjev pa predstavljajo sanacijska posojila ozdov iz Posavja.
Številke, da se človeku zavrti v glavi in o katerih tisti, ki so pred petimi leti odločali o naložbi, niso niti sanjali. V tistih časih so podobne prašičje farme poslovale donosno, brez izgub in le tu in tam se je kdo oglasil zelo potiho, da morda le preveč onesnažujejo okolje. Ni čudno, da je naša farma, katere zmogljivost je 30.000 pitanih prašičev na leto, našla svoje mesto v načrtih delovne organizacije, sozda in celo republike. Kdo ne bi ob takratnem pomanjkanju svinjskega mesa (Slovenija ga pridela komaj polovico toliko, kot ga potrebuje) razmišljal o čudo viti farmi na krškem polju, kjer je prašičereja že imela nekaj tradicij.
Investitorji so dobili ustrezna soglasja, kar je gradnjo zavleko za eno leto in povzročilo prvi skok predračunske vrednosti. Ta je bila sprva 200 milijonov, ko pa so farmo 1983. leta končno začeli graditi, je že narasla na 485 milijonov dinarjev. Doslej je bilo v farmo vloženih že 666,5 milijonov dinarjev, vendar to še zdaleč ni dokončna številka. V njej je zajetih 551 milijonov, kolikor so stali »zidovi«, 115 milijonov pa je bilo novembra 1985 odobrenih za trajna obratna sredstva - se pravi nakup plemenske črede.
4. aprila letos so imeli na farmi 1690 plemenskih svinj in 30 merjascev, 1.615 pujskov do 10 kilogramov, 2.858 pujskov od 10 do 25 kilogramov ter 3.916 pujskov od 25 do 100 kilogramov — skupaj 8.399 rilcev, kar še zdaleč ni dovolj, da bi vsaj nekoliko zapolnili praznino, ki zija v hlevih. Jih je pa dovolj, da so s svojimi izmečki napolnili obe laguni, v katerih se zbira gnojevka, kar je vodstvu farme povzročilo nove skrbi. Izkazalo se je, da ena od lagun pušča in da jo bo treba popraviti.
A to ni edina napaka, zaradi katere farma še vedno nima uporabnega dovoljenja. Farma ima prelepo zgrajeno zaklonišče, ki
ga uporabljajo za shrambo zdravil (če bo vojna, bodo tako ali tako raje odšli v Krakovski gozd). Toda zaklonišče ima napako v sistemu zračenja in to je že drugi razlog, da ne dobe uporabnega dovoljenja; tretji je preveliko železa v vodi...
Direktor tozda Poljedelstvo meso, Stane Tomazin, ki vodi farmo šele od novega leta, je mimogrede naštel sedem večjih ali
Sl
Stane Tomazin
manjših pomanjkljivosti in dodal, da te še zdaleč niso vse. Ko je skupaj s Francem Juvancem, direktorjem M-Agrokombinata in Jadranko Milat, vodjo računovodstva delovne organizacije ocenjeval vzroke za težaven položaj farme, na kateri dela 47 delavcev, je na prvem mestu poudaril zakasnitev gradnje in posojilno pogodbo, v kateri je člen, ki omogoča spremembo obrestnih mer. Temu v Krškem dodajajo še cenovna nesorazmerja, povečane fiksne in druge stroške ter le delno izkoriščene zmogljivosti.
»Za zagonske stroške farme ni bilo virov. Prvi denar smo dobili šele novembra 1985, zato smo najemali likvidnostna posojila z visokimi obrestnimi merami,« pravijo moji sogovorniki in poudarjajo, da je bil vsak kilogram prirasta obremenjen z obrestmi. Če bi farma poslovala s polno zmogljivostjo, bi bil vsak kilogram pujsa obremenjen s 70 dinarji obresti, ker pa so poslova-
li z manjšo čredo, je bil vsak kilogram obremenjen s kar 600 dinarji, torej dvakrat višjim stroškom kot pa je bila cena mesa. Lani so za obresti za obratna sredstva porabili 213.872.601 din, za krmila 148.787.671 dinarjev, za bruto osebne dohodke delavcev za celoten tozd pa 61.505.299 dinarjev, medtem ko so delavci, ki delajo na farmi, zaslužili skupaj bruto 27.678.583 dinarjev. Komentar k temu ni potreben.
Najhuje je to, da nihče v M-Agrokombinatu ne vidi jasnih obetov, ker je vse preveč zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo poslovanje.
»Naš cilj je, da dosežemo nadpovprečne rezultate glede na ostale tovrstne farme v Sloveniji, kar je odvisno od nas, delavcev na farmi. To bomo skušali čim-prej doseči,« zatrjuje v imenu svojih sodelavcev Stane Tomazin, a dodaja, da je to, kako bo farma poslovala, veliko bolj odvi-
sno od drugih kot od njih samih. Drugi bi ji morali priskrbeti sred-stva za tekoče poslovanje pod ugodnimi pogoji. Tudi od cene prašičev bo odvisno, kakšen bo rezultat. Trenutno dobe od sovlagateljev (M-Mesne industrije Ljubljana in postojnskega tozda TMI) po 385 dinarjev za kilogram. Zahtevajo, da bi jim za nazaj, od 4. februarja dalje, priznali ceno ih pogoje, kot veljajo za Novo Topole ter druge farme v sozdu in v Sloveniji.
Preveč je odprtih vprašanj ih zadreg, da bi lahko v Krškem dali jasne odgovore, kje in kako vidijo svoje obete. Zavedajo se le tega, da je za njih edina rešitev trajna donosna proizvodnja --če ne prašičev, pa česa drugega. Če pa bo farma morala zaradi izgub in morda še drugih razlogov kljub vsemu le zapreti svoja vra; ta, bo to zelo zelo draga šola, ki pa je zagotovo ne bodo plačali njeni botri, ampak vsi delavci sozda.
Z lagunami (v oapredlu) bo *a kup (atav. sa je y njih več vode, kot ao Jo -pridelali« kriki prailčl
Obisk predsednika gospodarske zbornice Slovenije-na Dolenjskem
Jože Kirm - M-KZ Krka, Novo mesto
Sozdi naj se osredotočijo na razvoj kmetijske pridelave
V četrtek, 3. aprila je obiskal Dolenjsko predsednik gospodarske zbornice Slovenije, ing. Marko Bulc. V spremstvu Lea Freliha, predstavnikov sozda MERCATOR-KIT, predsednika izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, tovariša Suhadolnika, predstavnika zveze HKS Slovenije in predstavnikov kmetijskih organizacij z Dolenjske si je ogledal Srednjo kmetijsko šolo Grm pod Trško goro, nedokončano živinorejsko usmerjeno kmetijo Zorc v Trebči vasi in M-kmetijsko zadrugo Metlika.
Razen o problematiki kmetijskega zadružništva ma Dolenjskem so razpravljali predvsem o pripravah proslavljanje 100-letni-ce kmetijskega šolstva na Dolenjskem.
Srednja kmetijska šola Grm praznuje letos 100-letnico delovanja. V tem obodbju je vzgojila veliko število kmetijskih strokovnjakov, ki so pripomogli k razvoju kmetijstva Dolenjske in šrirše-ga slovenskega prostora. Miha Krhin, vodja pospeševalne službe pri Mercatorjevi novomeški' Kmetijski zadrugi, je o tem obisku povedal tole:
članstvo v organizacijah združenih kmetov upada
Uvodni govor o težavah kmetijskega zadružništva je imel predsednik Zadružne zveze Slovenije, Leo Frelih. Poudaril je nujnost proučevanja intenzivnosti kmetijske proizvodnje ter vzporedno s tem tržnosti. Krepiti moramo organizirano družbeno pridelavo in povečati dohodek. Z ekonomskimi pogoji je nujno treba odpraviti vzroke, ki zavirajo razvoj. Cene kmetijskih pridelkov
naj bi sproti določali in prilagajali v proizvodnji, ne pa zunaj nje.
Ugotovil je, da na Dolenjskem
pada število članov v organizacijah združenih kmetov. Ugotoviti je treba vzroke in padanje ustaviti. Zadruga naj tudi dejansko postane organizacija združenih kmetov.
Kmetijske zadruge ne obvladujejo vseh funkcij, ki so jim zaupane. Potrebujemo močne zadruge z močno proizvodno osnovo - take, ki imajo razvite kmetije in razvito lastno pridelavo. Težiti moramo tudi za tem, da na kmetijah razvijamo še razne druge dopolnilne dejavnosti.
Interventna sredstva, namenjena kmetijstvu, zaenkrat niso zadostna, posebno še, ker se v glavnem uporabljajo za uravnavanje cen na trgu, ne pa za pospeševanje primarne pridelave.
Prednosti v prihodnjem razvoju gospodarstva republike
Predsednik gospodarske zbornice je govoril o perspektivah slovenskega gospodarstva. V naslednjih letih moramo v okviru razpoložljivih sredstev skrbeti za razvoj vseh vej gospodarstva. Prednost moramo dajati posodabljanju izvozno usmerjeni industriji in novim tehnologijam (elektroniki, avtomatiki, računalništvu itd.). Kmetijstvo moramo razvijati
v povezavi s turizmom, ker je to najboljši način izvoza.
Prednosti v gospodarstvu so nam znane. V kmetijstvu moramo intenzivirati pridelavo. Tudi tako imenovano drobno gospodarstvo, ki naj se razvije tudi na podeželju, je dobra dopolnitev industriji in dodatna ponudba za turizem.
Za razvoj dopolnilnih dejavnosti naj bi pri občinah ustanovili posebne sklade, iz katerih bi financirali ustanovitev majhnih obratov tudi v manj razvitih predelih občin. Določena sredstva v ta namen naj bi, kot začetni kapital, zbrali pri bankah. Poenostaviti bi morali tudi predpise in v teh malih obratih poenostavili razne evidence, ki bi zmanjšale režijo.
V kmetijstvu in izvozu moramo povečati in uporabljati benificira-ne obresti, ki jih je treba izenačiti
v bankah, internih bankah in tira-nilno-kreditnih službah.
Rešitev niso regresi, tetri' več ustrezne cene
V Sloveniji je sedaj večina organizacij združenih kmetov včlanjenih v sozde, zato morajo ti težišče dela usmeriti v razvoj pri' marne kmetijske proizvodnje.
Danes pomenijo razni regresi v kmetijstvu svojevrstno potuho in zakrivajo realnost. Boljša bi bila realna cena pridelka. Intervencijska sredstva naj bodo v večji meri usmerjena v razvoj primarne pridelave.
Zaradi zmanjšane režije in tako imenovanega »uradništva« v kmetijstvu naj bi v zadrugah preverili, kje bi lahko administracijo brez škode zmanjšali.
Na nedograjeni živinorejsko usmerjeni kmetiji v Trebči vasi so razpravljali o tem, kako bi hitreje zaključevali dograjevanje tržno usmerjenih kmetij, o možnostih boljšega izkoriščanja neobdelanih zemljišč v okolici usmerjenih kmetij itd. Prisotni so načeli tudi vprašanje ugotavljanja pridelovalnih skupnosti in uporabe družbenih sredstev za razvoj kmetijstva na nerazvitih območjih.

Odmev iz Mercator-Modne hiše, tozd Prodajalna Maribor
Pavel Kandus - vodja skupine
Razpis tekmovanj na 9. poletnih športnih igrah sozda MERCATOR-KIT
KORŠ
Prvič na Mercatoriadi
Mercatoriada — Kranj — 7. in 21. junij
Smučarji Mercator-Modne hiše smo se prvič udeleži!) zimske Mercatoriade, vseeno pa delavske športne igre v smučanju pri nas niso novost.
2e takoj po otvoritvi Modne hiše Maribor, leta 1963, smo se smučarji rekreativci, pa tudi začetniki, združili v smučarski krožek, osnovna organizacija sindikata pa je prevzela skrb za šolanje smučarjev. Od takrat še danes vsako leto organizira začetni smučarski tečaj. Vsa leta nazaj smo se udeleževali zimskih delavskih iger, kot so sindikalna tekmovanja Maribora, Tekstiliada Slovenije in medsebojnih srečanj Modne hiše Ljubljane in Maribora.
Letos smo se prvič udeležili zimske Mercatoriade na Kopah. V imenu vseh udeležencev Mercator-Modne hiše trdim, da je bila Mercatoriada za nas doživetje.
Posebej močan vtis je na nas napravil tovariški večer s podelitvijo kolajn. Žal je računalnik zagrenil delo organizatorjem. K uspešni izvedbi tekmovanja je svoje prispevalo tudi izredno lepo vreme.
Na koncu se moramo še malo pohvaliti. Naša ženska ekipa je bila na tekmovanjih že večkrat uspešna. S pokalom, osvojenim na Mercatoriadi, se bo zbirka naših pokalov y vitrini še povečala.
S tem kratkim prispevkom bi želel vzpodbuditi še naše kolegice in kolege iz M-Modne hiše Ljubljana, da se tudi oni vključijo v skupno ekipo Mercator-Modne hiše in tako prispevajo k popularizaciji naše delovne organizacije.
Sto izletov Mercator Turista
Andrej Dvoršak
Največ zanimanja za San Marino in Madžarsko
Mercator Turist letos namenja precej pozornosti izletom za skupine. Izdal je celo brošuro, v kateri ponuja 60 izletov po domovini in tujini, prav tako pa Ima precej širok program izletov za mladino.
Kot smo izvedeli v poslovalnici na Tavčarjevi, je letos zanimanje za organizacijo sindikalnih izletov precej večje, kot je bilo v prejšnjih letih. Turiste najbolj privlači tridnevni izlet v Raveno, Rimini in San Marino, ki stane v maju le 23.000 dinarjev, v juniju pa tisočaka več. Nič manj ni zanimanja za tridnevni izlet po Madžarski (cena je 29.000 dinarjev), na katerem si turisti lahko ogjedajo doberšen del sosednje države, vključno z Budimpešto. Tudi Dunaj in Bratislava sta za naše izletnike zanimiva. Morda tudi zaradi cen - 25.000 dinarjev za tridnevni izlet.
Zanimivo je, da se večina organiziranih skupin odloča za potovanja v tujino, čeprav Mercator Turist ponuja izjemno veliko število izletov po ožji in širši domovini, ki niso nič manj zanimivi.
Ker je geslo Mercator Turista naše delo - vaše potovanje, so izleti, ki so opisani v brošuri, le »predlogi«, ki jih zaključene skupine dopolnijo s svojimi željami. V Mercator Turistu so pripravljeni prisluhniti prav vsaki želji in večino jih lahko tudi izpolnijo. Izkušenj in volje za to jim ne manjka, po drugi strani pa je to agencija, ki se zaveda, da je najbolje vložen kapital v zadovoljnega gosta.
Mercator-KŽK Gorenjske in KORŠ bosta 7. in 21. junija organizirala 9. športne igre delavcev in združenih kmetov sozda MERCATOR-KIT, imenovane Mercatoriada. Predtekmovanja v vseh ekipnih panogah bodo predvidoma potekala 7. junija (odvisno od števila prijavljenih ekip), polfinalni, finalni boji In tekmovanja v posamičnih panogah pa bodo 21. junija, ko bodo podeljena tudi priznanja najboljšim udeležencem.
Rok prijav je 15. naj 1986, vendar vsem tozdom, delovnim organizacijam, TOK in TZO priporočamo, da se prijavijo kar najhitreje, ker nam bodo s tem omogočile lažjo in boljšo organizacijo tekmovanj.
Na 9. Mercatoriadi bodo organizirana tekmovanja v naslednjih športnih panogah:
■	mali nogomet
□	ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev, en vratar in dva rezervna igralca),
□	V predtekmovanju je igralni čas 2x15 minut, v finalu pa 2 x 20 minut,
□	• tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu;
■	košarka - moške in ženske ekipe
□	ekipa šteje 8 igralcev (5 igralcev in 3 rezervne),
□	igralni čas je 2 x 15 minut »kosmate« igre,
□	tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu;
■	odbojka - moški in ženske
□	ekipa šteje 8 igralcev (6 in 2 rezervna),
□	vse tekme se igrajo na dva dobljena seta,
□	tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu;
■	namizni tenis - moški in ženske ekipno
□	tekmovanje bo organizirano samo ekipno,
□	ekipa šteje 2 tekmovalca (tekmovalki),
□	igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra parov, igra se na dva dobljena seta, vsaka dobljena igra prinese ekipi točko, igra pa se do treh dobljenih točk,
□	tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu;
■	kegljanje - moški in ženske ekipno
□	tekmovanje bo organizirano samo ekipno,
□	ekipa šteje 6 tekmovalcev pri moških in 4 tekmovalke pri ženskah,
□	tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano za moške in 50 lučajev mešano za ženske. V primeru velikega števila prijav bo število lučajev nižje. Vsaka delovna organizacija lahko prijavi le 2 ekipi v vsaki kategoriji;
■	streljanje - moški in ženske ekipno
□	tekmovanje bo organizirano samo ekipno,
□	moško ekipo sestavljajo 4 strelci, žensko pa 3 strelke,
'□ vsak tekmovalec ima 5 preizkusnih in 20 strelov za rezultat. Čas streljanja je 30 minut;
■	šah - moški ali mešano
□	ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana,
□	igra se s šahovskimi urami (ekipe jih prinesejo s seboj). Igralni čas je 10 minut,
□	sistem tekmovanja bo prilagojen pri številu prijavljenih ekip (ne bo izločilen);
■	vlečenje vrv!
□	ekipa šteje 10 tekmovalcev
□	vsak potek prinese 1 točko. Zmaga ekipa, ki prva doseže 2 točki,
□	tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu;
■	kros - moški, ženske
□	tekmovanje bo organizirano posamič in ekipno,
□	moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah, in sicer:
A - do 30. leta starosti (letnik 1956 in mlajši)
B — od 31. do 40. leta starosti (1955 — 1946)
C - starejši od 40 let (1945 in starejši),
□	Najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh starostnih skupin sestavljajo nato ekipo, ki se upošteva za ekipno uvrstitev. Štejejo samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh starostih skupinah,
□	dolžina proge za moške je približno 1500 m, za ženske pa 800 m;
■	plavanje - moški, ženske
□	tekmovanje bo organizirano posamič in ekipno
□	moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah: •
A - do 30. leta starosti (letnik 1956 in mlajši)
B - od 31. do 40. leta starosti (1955 - 1946)
C - starejši od 40 let (1945 in starejši);
■	tenis — moški in ženske, posamično in ekipno
□	tekmovanje bo organizirano v moški konkurenci v dveh starostnih kategorijah:
A - do 45. leta starosti (rojeni 1941 in mlajši)
B - nad 45 let starosti (rojeni 1940 in starejši) in v enotni kategoriji za ženske,
□	ekipo tvorijo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh treh kategorij (moški A, moški B in ženske). Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh treh kategorijah;
•
■	kolesarstvo
□	tekmovanje bo organizirano posamično in ekipno,
□	moški tekmujejo posamično v treh starostnih j skupinah, in sicer:
A -- do 30. leta starosti (letnik 1956 in mlajši)
B - od 31. do 40. leta starosti (1955 - 1946)
C - starejši od 40 let (1945 in starejši),
□	ženske tekmujejo v enotni kategoriji,
□	ekipo tvorijo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh kategorij (moški A, moški B, moški C in ženske). Uvršajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh treh kategorijah,
□	tekmovanje bo organizirano na velodromu, vozi se levi krog. Tekmuje se s športnimi in tekmovalnimi kolesi, prirejenimi za cestne dirke. Vsi tekmovalci vozijo na lastno odgovornost, po tehničnem pravilniku. BSJ, UCI in po predpisih tega razpisa,
□	organizator ne odgovarja za škodo ali posledice, ki bi nastale med tekmovanjem ali zaradi tekmovanja in ki bi jih tekmovalci povzročili sebi, med seboj ali tretji osebi,
□	program:
moški A	12	krogov
moški B, C	8	krogov
ženske	6	krogov
□	v primeru, da je v kategoriji prijavljenih več kot 20 tekmovalcev, se v tej kategoriji vozi v dveh polfinalnih skupinah. V polfinalu vozijo tekmovalci polovico določenih krogov. Iz polfinala si pridobi pravico nastopa v finalu po 8 prvouvrščenih tekmovalcev iz vsake polfinalne skupine. V finalu se vozi drugo polovico določenega števila krogov, tako da je skupno število prevoženih krogov v polfinalu in finalu enako določenemu številu krogov za kategorijo.
■ Poleg tekmovanj v posameznih športnih panogah je na osnovi rezultatov ekip iz vseh panog organizirano tudi tekmovanje v skupni uvrstitvi za najuspešnejšo delovno organizacijo, TZO, TOK ali kmetijsko zadrugo. Osnova za izračun je uvrstitev v posamezni panogi, kjer prejme prvouvrščena ekipa 25 točk, drugouvrščena 20, tretjeuvrščena 15, četrtouvrščena 12, petouvrščena 11 in dalje vsaka naslednja uvrščena ekipa po eno točko manj, do petnajstouvrščene ekipe, ki prejme eno točko.
Vse športne referente opozarjamo na 19. člen pravilnika o izvedbi letne Mercatoriade! *
Kot je iz uvoda razpisa razvidno, bodo nekatera tekmovanja trajala dva dneva. Predvsem to velja za discipline, v katerih je tekmovanje zaradi načina in velikega števila prijavljenih že dosedaj dolgo trajalo. Organizator bo o tekmovanju v teh panogah odločal na osnovi prijav.
Prijave
Vsaka delovna ali zadružna organizacija mora do roka poslati prijavo na obrazcu, ki so ga prejeli športni referenti. Pri športnih panogah, v katerih so tekmovalci razvrščeni v kategorije, zapišite pri vseh tekmovalcih letnice rojstva.
Opozarjamo, da za panoge, v katerih je tekmovanje organizirano po izločilnem sistemu, poznejših prijav ne bomo sprejemali.
Prijave pošljite na naslov:SOZD MERCATOR-KIT, DS SOZD (za KORŠ), Emonska 8, 61000 Ljubljana.
Do višje ravni in proizvodnje s pospeševalno službo
V začetku aprila je bil v Ljubljani organiziran prvi sestanek predstavnikov vseh zadrug in drugih kmetijskih organizacij, ki delujejo v okviru sozda MERCATOR-KIT. Kljub temu, da je bila obravnavana tematika za kmetijce zelo pomembna, se ga je udeležila komaj polovica vabljenih. Nerazumljivo, če pomislimo, v kakšnih težavah je kmetijstvo in kako predstavniki kmetijskih organizacij na vseh sestankih tarnajo, da nimajo pravega vpliva, da jih peste skupne težave, da bi morali narediti kaj več...
Prvi sestanek kmetijcev sozda
Andrej Dvoršak
Uvodoma je Zvonimir Bertok,
član poslovodnega odbora (PO) sozda za zadružništvo, opisal zgodovino zadružniškega združevanja in njegovega pomena za razvoj slovenskega naroda. Predstavil je posamezne zadružne organizacije v okviru sozda in opozoril na velike razlike pri pridelavi hrane in prireji mleka ob skoraj enakih pogojih. Zavzel se je za hitrejši razvoj kmetijstva in izenačitev proizvodnje, pri čemer naj bi bile za vzgled tiste organizacije, ki danes pridelajo največ tržnih viškov.
Kmetijska dejavnost v sozdu ima velik pomen, saj je v sistemu kar 38 zadružnih organizacij, ki predstavljajo 25,5 odstotka vseh zadružnih organizacij v republiki. Preko njih je v sozdu MERCA-TOR-KIT združenih 19.538 združenih kmetov, ki predstavljajo četrtino vseh združenih kmetov v Sloveniji. Temu primerni so tudi rezultati tržne proizvodnje. V letu 1985 je sozd, glede na celotno proizvodnjo v Sloveniji pridelal: 28,3 odstotke mleka, 50,3 odstotke telet, 83,1 odstotek konj in 46 odstotkov kumar. 89 članov zadrug je v okviru kmečkega turizma nudilo nad 900 postelj.
Vsi ti podatki so dovolj zgovoren argument, s katerim lahko
nastopamo pred družbo in zahtevamo, da se naše mnenje in stališča upoštevajo pri odločitvah, pomembnih za nadaljnji razvoj kmetijstva v republiki in državi, so menili udeleženci sestanka.
Podpredsednik PO sozda Tone Mastnak je ob tem poudaril, da je razvoj zadružništva predvsem odvisen od splošnih gospodarskih razmer na tem področju, da pa morajo predstavniki naših kmetijskih organizacij in zadrug delovati bolj usklajeno, če hočemo doseči rezultate, kakršne si želimo. Vse dejavnosti morajo biti usklajene z Zadružno zvezo Slovenije.
Na sestanku je bilo slišati tudi pripombo, da bo v prihodnje treba narediti selekcijo med člani zadrug in ločiti tiste, ki imajo tržno proizvodnjo intenzivno razvito ter ostale. Prvi morajo biti deležni vseh ugodnosti, spodbujati pa jih je treba, enako, kot ostale člane k še večji proizvodnji.
Nekateri udeleženci sestanka so menili, da so zadruge oziroma kmetijske organizacije preobremenjene z administriranjem. Od njih zahtevajo veliko podatkov, ki se večkrat celo podvajajo. Zato so izrazili željo, da bi obseg ad-
ministriranja zmanjšali na ta način, da bi vse pomembne podatke zbirali na enem mestu, od tod pa bi jih posredovali uporabnikom.
Strinjali so se tudi z oceno, da bi lahko sistem MERCATOR-KIT naredil več za pospeševanje kmetijstva, zlasti za prodajo tržnih viškov pod enakimi in enotnimi pogoji. Po drugi strani bi sozd
strani: Zadružna zveza z vidika z zakonom opredeljenih funkcij zadruge, sozd pa z vidika enakopravnega obravnavanja vseh članic sistema, ne glede na njihovo statusno organiziranost, oziroma z vidika prilagodljivosti proizvodnih programov družbene in zasebne kmetijske proizvodnje udarom na glavo postavljenih razmer v primarni proizvodnji.
Jedro zadeve: rdeče številke v družbeno organizirani proizvodnji se obravnavjo kot alarmantne in se pokrivajo iz vseh možnih virov z vsemi možnimi načini, medtem ko se številke enake barve v zasebni proizvodnji skrivajo v navidezno pozitivnih poslovnih rezultatih kmetijskih zadrug. Ob realnem prikazovanju poslovnih podatkov o poslovanju 90.000 zadružnikov — tega zadruge strokovno in kadrovsko niso sposobne - bi tudi v bilancah zadrug kraljevale rdeče številke. Bi tako prikazano stanje vzdržalo načelo enakopravnega obravnavanja članic sozda?
Vprašanje je pomenilo izziv za odgovornost: kdo je dolžan -predvsem z denarjem - izvajati popravke politike SFRJ do primarne delitve? Obsežnosti njenih posledic v zasebni proizvodnji niso sposobni parirati niti gospodarski sistemi (sozdi), še manj pa deklaratvno pozivanje na enakost družbene in zasebno organizirane proizvodnje. Kaj nam torej ostane? Skupen boj za tržno gospodarstvo!
Kako oceniti položaj v sistemu reprodukcijskih verig? Je zadruga v tej verigi le vmesni, povezovalni člen s statusom posrednika, ali je nosilka pospeševanja in razvoja organizirane tržne proizvodnje? Če je v sozdih obravna-* vana kot prvo, potem ji je s tem onemogočeno opravljanje z zakonom določenih nalog; če je
moral preko ustreznih služb pri prodajalcih umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in kmetijskega re-promateriala doseči ugodnosti za svoje članice.
V razpravo je posegel tudi podpredsednik PO sozda Slavko Glinšek, ki je poudaril, da sama velikost sozda brez boljše organizacije ne bo dala kaj prida rezultatov. Po njegovih besedah moramo kmetijstvo v sozdu dvigniti na višjo raven s čimbolj organizirano pospeševalno službo, pri čemer se moramo zavzemati za enotno kmetijsko politiko, ne glede na občinske meje.
Cilj sestankov, kakršen je bil ta, je povezava istovrstnih orga-
drugo, potem ji mora sistem zagotoviti materialno osnovo za razvoj, ki naj se kaže v sredstvih za naložbe, vplivnosti na oblikovanje in delitev intervencijskih sredstev v skladu z njihovim namenom ter čvrstih dohodkovnih odnosih med zadružnimi organizacijami in ostalimi udeleženci znotraj sistema.
Površen pregled stanja naj bi. kazal, da se sozdi — tudi MERCATOR-KIT ni izjema - na vsebinsko opredeljen položaj zadružništva ne ozirajo. Ta teza Zadružne zveze, ilustrirana z različno poslovno politiko hranilno-kreditne službe (HKS) in internih bank (konkretno tudi Mercator-Interne banke), se je zamajala ko
Nove
brazde
nizacij posameznih dejavnosti. Na njih naj bi izkristalizirali mnenje o trenutnem položaju ter dali predloge za izboljšave. Ob teh bodo organizirani tudi sestanki med organizacijami v reproverigi, ki bodo enako pomembni. Na njih bodo, denimo, kmetijci mesarjem povedali svoje mnenje in od njih izvedeli, s kakšnimi težavami se srečujejo oni, nakar bo morda lažje poiskati ustrezne rešitve.
so predstavniki sozda temeljito razložili zasnovo »sedmih stebrov« sozda MERCATOR-KIT. Rezultatov njegovega uresničevanja so bile v neposredni ali posredni obliki deležne tudi zadružne organizacije. Gospodarjenje s kapitalom - dragim ali poceni, ki se odvija preko HKS in interne banke, naj nima pridihov političnega vmešavanja ali čustveno razgretih elementov, temveč naj temelji na oceni njegove učinkovitosti v zagotavljanju likvidnosti in naložbene sposobnosti vsakega od subjektov.
Še sklepna ugotovitev: medsebojna izmenjava mnenj je koristna za pripravo in utrjevanje kolovoza, po katerem oba subjekta porivata težak kmečki voz.
Državno odiikovanje kooperantu
Na letni skupščini Zadružne zveze Slovenije je prejel medaljo zaslug za narod tudi Franc Strgar, kooperant Mercator-Agrokombina-ta Krško, s katerim sodeluje že polnih 26 let. V zadnjem času je usmeril kmetijo v živinorejsko proizvodnjo in letno vzredi 20 do 30 glav pitane govedi. Enako sodeluje z M-Agrokombinatom tudi pri pridelavi sadja. Vedno si je prizadeval za čim hitrejši prenos tehnike in tehnologije v kmetijstvo, s čimer je bil vzor ostalim kooperantom. Foto A.Dvoršak
Zadružna zveza in sozdi - 4.4.1986
Vesna Bleivveis
Pot do skupnih imenovalcev
Delegacija Zadružne zveze Slovenije, ki jo je vodil njen predsednik, Leo Frelih, dipl.ing., je s predstavniki sozda MERCATOR-KIT (člani poslovodnega odbora SOZD in direktor ji nekaterih kmetijskih zadrug ter M-Ljubljanskih mlekarn in M-Mesne industrije Ljubljana) sedla za okroglo mizo z namenom, da skupaj najdemo skupne poti v reševanju problematike zadružništva — predvsem tistega dela, ki izhaja iz vključenosti kmetijske zadruge v Zadružno zvezo in asociacije združenega dela.
Uvod v iskanje skupne poti so bili podatki o obsegu preko kmetijskih zadrug organizirane tržne proizvodnje v našem sozdu (podatke objavljamo posebej), ocena sedanjega stanja razmer v zadružništvu in ocena možnosti za zagotovitev materialnih osnov za razvoj kmetijskih zadrug v asociacijah združenega dela.
V razgovoru se je pokazalo, da opredeljevanje do tovrstnih kazalcev ni zanimivo, temveč da je za obe strani pomembnejše vprašanje vplivnosti, da ne rečemo patronatstva nad zadružnimi organizacijami. To vprašanje se je odprlo kot vprašanje »predstavniške funkcije« ali sozdov ali zadružne zveze v odnosih z organi, ki oblikujejo in določajo pogoje gospodarjenja in politiko delitve intervencijskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. Ali naj to »predstavniško funkcijo« opravlja zadružna zveza, ki zaokrožuje krog zadružništva oziroma je njegov vrh, ali pa naj to opravljajo sozdi, ki kmetijske zadruge povezujejo v reprodukcijski sistem?
•Po mnenju zadružne zveze gre za ključno vprašanje vodenja
in upravljanja, po mnenju sozda pa za nepotrebno in umetno dilemo. V ospredje razprave je bilo namreč postavljeno vprašanje različnosti stališč zadružne zveze in sozdov, ki da negativno vplivajo na razpoloženje v kmetijskih zadrugah. Okrogla miza naj bi bila priložnost, da za raven tovrstnega komuniciranja dorečemo vsak svojo vlogo oziroma za te namene opredelimo domet »predstavniške funkcije«.
Dogovor med partnerjema naj ureja predvsem usklajenost stališč, ki naj se kažejo v odnosu do različnih intervencijskih sredstev in naložbene politike - skratka do sredstev, s katerimi naj bi vsaj ohranili, če ne že zagotovili razvoj zadružništva.
Vplivnost enega ali drugega subjekta naj se ne kaže v medsebojnem dokazovanju in prepričevanju o formalni pripadnosti, temveč naj se pokaže kot skupna moč v boju za uveljavitev tržnega gospodarstva, ki naj da tudi zasebni proizvodnji razvojne možnosti in socialno varnost. Med pogovorom je bil ta cilj razpoznan, le da sta ga partnerja v razgovoru izpostavila z različnih
Andrej Dvoršak: Kozolec


Jesenkovo priznanje za M-Kmetijski zavod Ljubljana
Andrej Dvoršak
Delajo iz ljubezni do stroke
Za 25 let uspešnega dela na pospeševanju kmetijstva v ljubljanski regiji, Na Dolenjskem, v Beli Krajini in Zasavju, za uspešno delo Pri selekciji govedi in kakovostno rejo bikov za osemenjevanje, pridobivanje semena in usmerjanje osemenjevanja krav ter za sodelovanje pri raznih strokovnih in razismovainih nalogah je Mercator-Kmetijski zavod Ljubljana sredi marca dobil Jesenkovo priznanje s častno diplomo.
V utemeljitvi tega pomembne-9a priznanja za področje kmetijstva je med drugim zapisano, da M-Kmetijski zavod Ljubljana dosega pomembne uspehe pri pospeševanju govedoreje, kontroli proizvodnje in selekciji živine. Na ajegovem območju je v'A-kon-troli 8.470 krav pri zasebnih kmetih in 4.300 krav na družbenih gospodarstvih. Veliko selekcijskega dela opravlja M-Kmetijski za-
vod posebno za rjavo in črnobe-lo pasmo, v skladu z republiškimi načrti.
Prav tako uspešno redijo bike, rjave, črnobele in mesnih pasem, za kar so usposobili ustrezne hleve in druge prostore Osemenjevalnega centra Preska pri Medvodah. Omeniti velja, da sodelujejo s sorodnimi organizacijami iz drugih republik in SAP Kosovo, ki jim posredujejo pro-
Nove
brazde
dajo plemense živine, jih zalagajo s semenom bikov ter pomagajo pri pospeševalnih delih.
Letos pa mineva tudi 20. leto, odkar je M-Kmetijski zavod v Polju pri Ljubljani na 10 ha površine ustanovil sadno drevesnico, ki vzgoji in proda do 45.000 sadik na leto. Pri tem je pomembno, da uvaja pridelovanje brezvirus-nih sadik in goji matični nasad sadnih sort. Ob tem drevesnica preizkuša 24 sort iz svetovnega izbora, da bi ugotovila, katera vrsta je najprimernejša za sajenje v naši republiki. Pri selekciji sadnih sort tesno sodelujejo tudi z Biotehnično fakulteto.
Za temi skopimi podatki pa se skrivajo številke, ki dokazujejo,
da trud in delo strokovnjakov M-Kmetijskega zavoda ni bilo zaman. Predvsem so vidni uspehi na področju vzreje govedi.
» Leta 1960, ko je bil ustanovljen Kmetijski zavod, je bilo na njegovem območju okoli 7.000’ krav A-kontrole, danes jih je okoli 6.000 več,« pravi Nace Lovšin, spec.dipl.ing., direktor M-Kmetijskega zavoda. » Istočasno se je povečala tudi mlečnost in teža krav.«
V Ribnici, na primer, je višina vihra porasla za 4,4 centimetra, obseg prsi za 8,4 cm, dolžina pa 8,6 cm. Mlečnost krav ob laktaci-ji se je v istem obdobju (1951 -1977) povečala za 1.203 kilograme mleka oziroma za 44 kilogramov na leto . Takšne so ugotovitve v spesciašistični nalogi, izdelani pri katedri za živinorejo, VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete, ki jo je pnedložil eden od delavcev M-Kmetijskega zavoda.
Na to povečanje teže in mlečnosti je nedvomno veliko vpliva-
lo selekcijsko delo, še posebej Osemenjevalnega centra. Pred 25 leti je Kmetijski zavod začel selekcijo s 24 biki lisaste pincga-uske (gorenjska cika) in rjave pasme, brez kakršnihkoli rezerv semena. Danes imajo v Preski 42 plemenjakov, od tega 30 rjave, 10 črnobele in 2 mesnatih pasem. V zadnjem času so usposobili še dvanajst novih stojišč, ki bodo zagotovila nemoteno delo pri selekciji bikov. Zaradi večjega števila populacije bodo lahko pri odbiri bikov za osemenjevanje uporabljali ostrejša merila.
Vzrok, da so delavci M-Kmetij-skega zavoda Ljubljana dobili Jesenkovo priznanje šele sedaj in ne prej, je tudi v tem, da sami zelo malo in neradi govore o svojih uspehih. So pač uglašen kolektiv, v katerem prav vsi z veseljem opravljajo svoja dela in naloge. Pri tem se ne zadovolje z rutinskimi opravili, ampak vedno iščejo nove poti za dosego svojih ciljev.
Strokovnjaki Mercator-Kmetijskega zavoda svetujejo
Metod Marolt, dipl.ing.
Previden prehod na zeleno krmo
Kmetovalci še vedno pogosto podcenjujejo oziroma delajo napake, ki zmanjšujejo prednosti paše in zelene krme. Med temi napakami omenimo prehiter prehod in pomanjkljivo pripravo na drugačne prehrambene razmere, ki pridejo s pašo ali zeleno krmo.
Pogosto se dogaja, da v drugi polovici zime živali shujšajo, ker zmanjkuje krme ali pa se njena kakovost znižuje, zato krave da-
Mm<xJ Marolt dipl. Ing., vodja obratne veterl-bdrake ambulante tozde Posestve. Foto An-*•) Dvortak
jejo manj mleka. Manj ga dajejo tudi kasneje, ko dobijo dovolj zelene krme, ker se morajo najprej porediti, namesto da bi dajale več mleka. Zato je toliko bolj pomembno, da spomladi oziroma pri vsakem prehodu pripravimo krave na pašo in zeleno krmo. Glavni del priprav je prav krmljenje. Krave naj gredo na pašo v dobrem rejnem stanju, dobro nakrmljene.
Znano je, da je pri govedu vsak prehod pri krmljenju, tako spomladi z večinoma suhe krme na zeleno, kot jeseni z zelene na suho, občutljiv in zahteva prila-gojevalno obdobje. Vsi prehodi morajo biti postopni, da se zaradi tega molznost krav ne zmanjšuje. Vsak prehod v krmljenju mora trajati najmanj dva tedna. Šele v 14-dnevnem obdobju se občutljiva mikroflora kravjega vampa prilagodi novi krmi, ki posebno spomladi nima toliko vlaknine, pa več beljakovin in vode.
Prehod na zeleno krmo je najlaže izvesti, če ob tem času po-kladamo kravam še silažo, ker sprememba od silaže na zeleno
Hidromelioracija posestva Gmajnice
TOZD Strojni obrat Kozarje je na javnem natečaju, v hudi konku-renci uspel pridobiti naročilo za izvedbo odprtega sistema odvod-njavanja na posestvu Gmajnice in sestava tozda Posestva Merca-tor-Ljubljanskih mlekarn. Z melioracijskimi deli so začeli konec ^arca, končali pa jih bodo do 30. maja. V tem času bodo očistili in Poglobili stare ter izkopali nekaj novih jarkov za odvodnjavanje. Vrednost del je 84 milijonov dinarjev. Foto A. Dvoršak
krmo ni tako velika. Prve dni pred odhodom na pašo krave močneje nakrmimo v hlevu in pasemo le krajši čas, recimo pol ure na dan, z vsakim naslednjim dnem pa po pol ure več. V začetku prehoda in tudi kasneje krmimo živali z grobo krmo, na primer z 2 kg sena in okrog 6 kg koruzne silaže.
Ko se krave havadijo na pašo, postopno prenehamo dajati grobo krmo in preidemo na pašo popoldan in dopoldan. Odvisno od kakovosti paše in mlečnosti živali dodajamo, če je potrebno tudi z energijo bogato krmo. Veliko beljakovinskega dela krme dobe živali v sočni paši, zato jim za višjo molznost pokladamo močno krmo, ki dopolnjuje obrok v škrobnih enotah, na primer rezance sladkorne pese, zdrob ječmena, koruze in podobno.
S prehodom na pašo se često poruši razmerje rudnin v prehrambenem obroku. Zato je prav tako pomembno, da kravi redno, tudi v dobi paše pokladamo živinsko sol in druge rudnine, vsaj 15 do 20 dag na dan. Živinska sol blagodejno vpliva na prebavo, zgosti blato in preprečuje driske, ki so ob nepravilnem prehodu na pašo dokaj pogost pojav. Pri prehitrem prehodu na zeleno krmo prihaja zaradi preobilice vode v mladi paši in zeleni krmi do prebavnih motenj. Živali črpajo hranilne snovi iz telesa, količina mleka pa pade, namesto da bi se, po pričakovanju, dvignila.
Pogosto so rejci ob spomladanskem prehodu presenečeni, ker razen količine mleka pade tudi tolšča in največkrat krivijo molzne kontrolorje, seveda neupravičeno. Več kot 50 odstotkov mlečne tolšče se namreč tvori iz ocetne kisline, ta pa nastaja iz surove vlaknine, ki jo vsebujejo v večji meri seno, koruzna silaža in, zelo malo, mlada trava ali zelena spomladanska krma. Zato je postopen prehod na zeleno krmo in dodatek sena ali koruzne silaže še kako pomemben.
Med priprave na pašo štejemo tudi spodrezovanje parkljev vsaj mesec dni pred izgonom, da lahko živali hodijo in seveda tretira-nje proti notranjim zajedalcem.
Gospodarstva, kjer krmijo krave tudi poleti v hlevu, morajo prav tako postopoma navaditi živali na krmljenje z zeleno krmo. 500 do 600 kg težka krava požre na dan 50 do 70 kg zelene krme, zato je pomembno, da na gospodarstvu pridelajo čez celo poletje dovolj dobre zelene krme. V ta namen je treba izdelati načrt krmljenja oziroma setve, tako da imamo že zgodaj spomladi za pokladanje zeleno krmo, na primer zeleno rž, mlado travo, in-
Hitro rastoče drevje ia dober zaslužek
ing. Milan Šinko - TOZD Posestva
Lahko bi sadili topole
V M-Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva se že več kot 20 let ukvarjajo s proizvodnjo hitrorastočih drevesnih vrst na Barju. S tem so delno usposobili površine, ki kmetijcem niso dajale željenih donosov. Po prvi »žetvi«, 1600m3 lesa, na 12 ha velikem nasadu, ki je bil osnovan pred osmimi leti, so še bolj prepričani v uspešnost te usmeritve. Njihova dejavnost obsega tudi topolovo drevesničarstvo, kjer so po kvaliteti in izboru sadik v jugoslovanskem vrhu.
V mestih je velika večina zelenic v stanovanjskih naseljih ogrožena, vendar ne samo zaradi pozidave ali prometa, ampak zaradi vrtičkarske mrzlice. Okoli zasebnih hiš vidimo lepo urejene vrtičke, ki niso samo prostor za rekreacijo, ampak lahko bistveno zmanjšajo stroške za zelenjavo. Če pa se nekaterih povrtnin ne dobi drugje kot na lastnem vrtu, potem je učinek toliko večji. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za les, ki je zelo drag, pa še primanjkuje ga. Tako imenovana dopolnilna proizvodnja lesa ima nekaj podobnosti tako z vrtičkarstvom, kot s pravim »kmetijstvom«. Velika poraba lesa in uničevanje gozdov s strupenimi plini, ki jih bruhajo številni dimniki, vedno bolj ogroža trajnost gozdov. Zato je vsak kubični meter lesa, ki ga pridobimo izven gozdnega okolja, dobrodošel. In prav to je dopolnila proizvodnja lesa, ki jo lahko opišemo kot pridelavo lesne mase na večjih ali manjših negozdnih površinah, s pomočjo hitrorastočih drevesnih vrst in temu primernimi tehnologijami. Primerne so tiste drevesne vrste listavcev in iglavcev, ki v optimalnih razmerah prirastejo letno povprečno 10 ali več m3 na hektar. Od listavcev so najoblj znani različni križanci topolov, od iglavcev pa predvsem zeleni bor in duglazija.
Podobno, kot poskušajo v mestu vsako primerno površino spremeniti v vrtiček, bi si morali
karnatko, deteljo, jaro grašico z ržjo, drugo košnjo detelje, trave itd. Bistveno je, da je krma mlada, ker ostarelo krmo živali nerade žro. Zmanjša pa se tudi molznost. Tudi v letnem obroku moramo krmiti seno, ker vlaknine iz sena omogočajo normalno prebavo in s tem zadostno oskrbo z energijo in beljakovinami. Seveda pa je enostavnejše krmiti živali poleti tako, da pripravimo spomladi dovolj silaže, bodisi iz trave, detelje itd., ker s siliranjem odpade vsakdanja košnja in dovažanje zelene krme v hlev.
na podeželju prizadevati usposobiti čim več površin, ki niso primerna za osnovno kmetijsko proizvodnjo, za nasade hitrorastočih drevesnih vrst. Prav hitro-rastoče drevesne vrste nam lahko pri tem pomagajo. Za ta namen je primernih mnogo več kmetijskih površin, kot si mislimo. Vedeti je treba, da so lahko nasadi površinski (strnjeni) ali vrstni. Površinski obsegajo od nekaj arov do več deset hektarjev, gostota sadnje pa znaša od 400 do 500 dreves. Iz tega sledi, da vrstni nasad s 400 drevesi in dolžine 2000 metrov (razmak sadnje je 5 metrov) predstavlja 1 hektar strnjenega nasada.
Če seštejemo vse metre oziroma kilometre ob cestah, poteh, potokih, kanalih, odvodnikih in obnjevskih površin ter mej, bi dobili presenetljivo visoke številke. Taki nasadi bi dali pokrajini estetski videz, ponekod pa bi delovali kot učinkovit vetrobran. Les, ki bi ga pridobili sicer ne bi v celoti »reševal« naših gozdov, pokazal pa‘ bi se naš odnos do naravnih bogatstev, saj so neizkoriščene naravne možnosti mrtev kapital, do katerega se večkrat obnašamo, kot da smo dežela neizčrpnih naravnih bogastev.
V Sloveniji delovne organizacije s področja kemične predelave lesa (SOZD Slovenijapapir) združujejo velikanska sredstva, da bi delno zmanjšali uvoz lesa za njihove potrebe in aktivirali intenzivno predelavo lesa v Sloveniji. Pripravljeni so vlagati v proizvodnjo hitrorastočih drevesnih vrst, vendar je odziv do sedaj bil majhen. Kot kaže, bodo največ denarja morali investirati v drugih republikah. Velik delež organiziranja tovrstne proizvodnje bi lahko opravile kmetijske zadruge ob sodelovanju strokovnjakov SOZD Slovenijapapir. Vsi posamezniki, ki jih zanima gojenje topolov, lahko dobijo informacije o tehnologiji (ki ji bomo posvetili poseben prispevek) in prednaročilu sadik Judi pri gozdarjih M-Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva, tel. 332-811, Cesta na Loko 4.
Boljše varstvo živali za večjo proizvodnjo
dr. Metod Kopitar — Tozd Posestva
Prva veterinarska obratna ambulanta
Razvoj veterinarske dejavnosti in problematika sodobnega, vlju-čuje industrijsko proizvodnjo ter veliko zgoščenost in produktivnost živali, sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega področja veterinarstva z novim zakonom, ki je začel veljati konec novembra 1985.
Sodobna načela in cilje tega zakona je mogoče uresničiti samo z ustrezno organizirano in dobro opremljeno veterinarsko službo. Novemu zakonu o zdravstvenem varstvu živali na pot je ugleden veterinarski strokovnjak zapisal:	»Vsak	najsodobnješi
predpis ostaja samo črka na papirju, če ni ljudi, ki bi črko spremenili v delo.« M-Ljubljanske mlekarne so v tozdu Posestva zgradile, opremile in dale veterinarskim delavcem v uporabo nove prostore veterinarske obratne ambulante. Delovni prostori nove veterinarske amublante na Gmajnici, niso namenjeni le veterinarskih delavcem tozda Posestva, ampak tudi veterinarski službi občin Vič-Rudnik, Grosuplje in Vrhnika, visokošolski temeljni organizaciji za veterinarstvo (njenim raziskovalcem, strokovnim učiteljem in študentom), Srednji ^agroživilski šoli (njenim strokovnim učiteljem in dijakom), s tem pa posredno tudi živinorejski proizvodnji in proizvodnji hrane živalskega izvora, varstvu ljudi pred boleznimi, ki se prenašajo od živali na ljudi in, varstvu potrošnikov.ovo organizirana veterinarska ambulanta Mercator-Ijublj anskih mlekarnah - prva v republiki, ki je verificirana v skladu z določili novega zakona o zdravstvenem varstvu živali — zagotavlja predvsem veterinarske storitve osnovne veterinarske dejavnosti pri govedu M-Lju-bljanskih mlekar, razen strokovnih del, namenjenih išpekcijske-mu nadzorstvu. Veterinarski delavci v ambulanti opravljajo naslednje naloge:
□	zagotavljajo zdravstveno varstvo živali pred kužnimi boleznimi - preprečujejo, klinično ugotavljajo ter diagnosticirajo, zatirajo, zdravijo in izkoreninjajo kužne bolezni;
□	skrbijo za zdravje plemenskih živali in za njihovo sposobnost za razmnoževanje, preprečujejo in odpravljajo jalovost ter umetno osemenjujejo;
(2 zagotavljajo zdravstveno varstvo živali pred parazitalnimi boleznimi, zastrupitvami ipd;
□	zdravijo bolne živali;
□	veterinarsko prosvetljuje-jo, vzgajajo in izobražujejo živinorejske in druge delavce o osnovni veterinarski dejavnosti;
□	opravljajo drugo osnovno veterinarsko dejavnost - zdravijo organske, vzrejne, presnovne in deficitarne bolezni, opravljajo kirurške posege in podobno.
To osnovno veterinarsko dejavnosti, ki naj bi pripomogla do odpornih, zdravih in visoko produktivnih živali, obenem pa učinkovito varovala ljudi pred zoonozami in zastrupitvami z živili živalskega izvora, izvaja veterinarska služba veterinarske obratne amublante stalno in neprekinjeno, tako v miru kot v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter ob izrednih razmerah.
Ob tem so živinorejska proz-vodnja, proizvodnja neoporečne hrane, živalskega izvora in načrtovanje te proizvodnje v M-Lju-bljanskih mlekarnah zahtevali vključevanje zdravstvenega varstva v načrtovani obliki: realno in dolgoročno načrtovane programe, ki temelje na interdisciplinarnem sodelovanju strok — agronomije, veterinarstva, zdravstva in varstva okolja ter živinorejske, veterinarske, tehnološke, rodov-
niške in poljedelske službe. Po teh izhodiščih že opravljajo:
• □ načrt ukrepov za zvišanje kakovosti mleka na živinorejskih obratih;
□	načrte odkrivanja in zatiranja mastitisov pri molznicah na živinorejskih obratih na območju občin Grosuplje, Ljubljana Vič-Rudnik in Vrhnika;
□	načrte zatiranja fasciolo-ze;
2 načrt sanacije goveje črede, okužene z IBR IPV in
□	načrt zgodnjega odkrivanja ketoz pri molznicah.
Industrijaska proizvodnja živali, delo v usmerjeni živinorejski proizvodnji, naloge na področju epizootiologije in veterinarske higienske službe ter na področju varstva okolja, kakor tudi veterinarske inšpekcijske naloge na epizootiološko enotnem območju same narekujejo, da se bo v novi ustanovi in iz nje še naprej prepletalo delo, pomoč in sodelovanje delavcev veterinarskega zavoda Krim Grosuplje in veterinarskih inšpektoratov občin Grosuplje, Vič-Rudnik in Vrhnika z delom in ukrepanjem veterinarske službe Mercator-Ljubljan-skih mlekarn.
Novemu objektu in novi službi daje vsebino tudi sodelovanje visokošolskim tozdom za veterinarstvo BF v Ljubljani, vzposta-
vljeno na področju raziskovalnega dela in diagnostike ter pri izvajanju pedagoških procesov.
Tudi študentom veterine in dijakom srednje agroživilske šole, bodočim strokovnim delavcem na področju zdravstvenega va-stva živali in živinoreje, bo v novih prostorih omogočeno organizirano delo in praksa na ravni, ki jp zahtevata sodobno zdravstveno varstvo in tehnologija v živinoreji.
Rezultati dela na področju
zdravstvenega varstva črnobele pasme na tem območju pa so in še bodo trdnejša podlaga za še tesnejše sodelovanje veterinarske služe s strokovnjaki in službami M-Kmetijskega zavoda Ljubljana.
S to kratko in nepopolno predstavitvijo dela veterinarske službe M-Ljubljanskih mlekarn želim poudariti, da novozgrajeni objekt in načrtovana vsebina dela dokazujeta hotenja naše delovne organizacije storiti vse, da se orno-
Nove
brazde
goči večja in trajnejša proizvodnja in zanesljiva preskrba prebivalstva Slovenije z neoporečnimi živili živalskega izvora. Čeravno so na težki barjanski zemlji težki pogoji dela, naša proizvodnja vendarle zagotavlja letno samo mleka skoraj 5 milijonov litrov. V tej stopnjevani proizvodnji pa je zdravstveno varstvo na visoko proizvodno odbranih živali izredno pomemben člen. Ta postaja v povezavi in ob sodelovanju z drugimi strokovnjaki in službami, ki delujejo na področju živinoreje in agroživilstva, še trdnejši in pomembnejši.
•V "Ml	ors.nlz.ciJI Imamo «•£ ko« 1800 ŽI..II, od tog. 900 vtoofeo proizvodnih krav molznic. To z.ht.v. m.d druaim tudi dobro
*• 06 0ty0rlNI	o**"«"« ambulanto d.J.1 Fr.nc Z.l.r, dlroktor tozd. Po..,««
Polovica pripustov na območju M-Kmetijskega zavoda Lju-
Metod Marolt - M-Kmetijski zavod Ljubljana
Pripuščanje kobil
S sklepom republiškega odbora za konferejo traja plemenilna sezona v konjereji vsako leto od 1. februarja do 31. julija. V ostalih mesecih pripust ni dovoljen, ta čas je namenjen za počitek in obnovo spolnih funkcij žrebca. Ker je plodnost pri kobilah nižja kot pri ostalih vrstah domačih živali, sta za uspešen pripust pomembna ugotovitev pojatve in pravočasen pripust.
V minulem letu je bilo v Sloveniji pripuščeno rekordno število kobil in žrebcev, 4568 pri 119 žrebcih. Na področju kmetijskih organizacij, kjer izvaja pospeševalne naloge, vodi rodovnik in selekcijo Mercator-Kmetijski zavod Ljubljana, je bilo pripuščenih nekaj več kot polovica vseh pripuščenih kobil v Sloveniji. Povedano drugače: na območju M-Kmetijskega zavoda Ljubljana plemeni več kot polovica vseh žrebcev v Sloveniji.
Gonjenje ali pojatev sodi med zunanja znamenja pojatvenega ciklusa. To je čas, ko je samica voljna za spolno združevanje s samcem. V naravi se pojatev pri živalih pojavlja v takem letnem času, da potem rojevajo v času, najbolj ugodnem za obstoj in razvoj mladičev. Pri domačih živalih je drugače: ker živijo v ugodnih rejskih razmerah , se je spolna aktivnost raztegnila čez vse leto. Kobile imajo dolgo dobo gonjenja spomladi, od februarja do julija, in krajšo na jesen. Pri tistih, ki so dobro oskrbovane, se pojatveni ciklus pojavlja vsakih 21 dni skozi vse leto. Samo gonjenje traja v povprečju 7 dni, na dolžino pa vplivajo podnebje, uporaba za delo in šport, prehrana in drugo.
Ob spremembah na rodilih in plodilih kaže kobila tudi zunanje znake gonjenja: pogosto izloča vodo, pri krmljenju se naslanja na človeka, zelo pogosto rezgeta, sramnica postane otekla, razpira in stiska sramne ustnice, pogleduje proti svojemu zadnjem delu in dviga rep, s sprednjimi nogami koplje po tleh, išče stik z ostalimi konji in kobilami ter jih ščiplje in grize po vratu. Medtem ko v prvih dneh gonjenja žrebca odbija, ga kasneje, v hlevu ali na paši, kjer je to mogoče, celo sama poišče.
Mlade žrebičke se gonijo v drugem letu starosti, k žrebcu pa jih pripuščamo, ko so dovolj razvite, v starosti od dveh in pol do treh let. Kobile preizkušamo pri žrebcu in sicer ob pregradi, tako da je na eni strani žrebec in na drugi kobila. Pregrada preprečuje morebitne poškodbe, ki bi nastale, če bi kobila žrebca odbila. Kobila, ki se goni, stoji pri miru. Pravimo, da je »stala«, žrebca ne odbija, odpre sramne ustnice in iz nožnice pocedi gosto rumeno tekočino.
Sama paritev med žrebcem in kobilo se začne s predigro. Žrebec se približa kobili, jo ovohava in liže osramje. Ti dražljaji preko čutil zdražijo samca, tako da iz-
» Vigred« v Metliki
Delavci M-Kmetijske zadruge Metlika vas vabijo na vsakoletno pomladno prireditev - vigred, ki je prikaz dela in življenja ljudi v Beli Krajini.
Letošnji program se bo pričel 16. maja ob 14. uri s pokušino nagrajenih vin belokranjskih vinogradnikov.
V	soboto, 17. maja se bo na različnih koncih v Metliki odvijal spored, v katerem bodo sodelovali:
□	folklorna skupina iz Madžarske
□	pihalna godba iz Nemčije
□	folklorna skupina iz Novega mesta
□	tamburaši iz Gribelj
□	mešani pevski zbor Beti
□	razni narodnozabavni ansambli.
Ob 13. uri bo sprejem kolesarske karavane Rog-Franček iz Ljubljane.
V	nedeljo, 18. maja bodo prav tako na različnih mestih v Metliki nastopili številni zabavni ansambli.
Na ogled je zbirka muzeja v Metliki, gasilskega muzeja SRS, za organizirane skupine pa tudi obisk Vinske kleti in drugih krajevnih znamenitosti.
Za organizirane skupine je Mercator Turist pripravljen organizirati posebne izlete!
Vabijo vas delavci M-Kmetijske zadruge Metlika in prijatelji Bele Krajine.
proži spolni ud. Nato se dvigne na zadnje noge in s spolnim udom poišče spolovilo kobile ter po večkratnih gibih žile, v nožnici doseže izliv semena. Pri mladih žrebicah prvesnicah in posebno pri plašnih »živalih je privolitveni refleks zaradi psihičnih vzrokov pogosto otežkočen in je za uspešno paritev potrebnega več potrpljenja.
V praksi pripuščamo kobile drugi, četrti in šesti dan ali tretji, peti in sedmi dan po začetku gonjenja. S pripustom vsak drugi dan dosežemo dovolj uspešno paritev, uspešnost oploditve pa je najvišja, ker živijo semenčice dva dni, jajčeca pa le okrog dvanajst ur. S pripuščanjem na dva dni torej dosežemo stalno pri-
sotnost semenčič v vagini kobile.
Zunanji znaki so pri večini kobil na splošno dobro izraženi, pri nekaterih, zlasti tistih, ki veliko delajo in so slabo oskrbovane, pa ne opazimo nobenih zunanjih sprememb. Pravimo, da gre za tiho oziroma prikrito pojatev, čeprav se na rodilih dogajajo vse spremembe, ki spremljajo pojatveni ciklus. V takih primerih pokličemo veterinarja, ki bo s preiskavo jajčnikov ugotovil gonjenje in določil točen datum pripusta.
Brejost pri kobili traja povprečno 336 dni oziroma od 320 do 355 dni. Po žrebitvi se gonjenje pojavi že šesti do dvanajsti dan. V tem času je vračanje spolnih organov v normalno stanje končano in pripust najbolj zaželjen.
Morali bi vedeti
Franc Koščak
Kolikšne obresti dejansko plačujemo?
Obresti še vedno pomenijo za večino naših organizacij izredno veliko obremenitev, ki bistveno vpliva na rezultate poslovanja. Predvsem za tiste temeljne organizacije, ki imajo nizke količnike obračanja zalog in slabo strukturo lastnih poslovnih sredstev, predstavljajo plačane obresti nemalokrat že več kot znašajo bruto osebni dohodki. To priča, kolikšno breme predstavlja to za dohodek tozda. Politika prilagajanja obrestnih mer tekoči inflaciji pomeni, da bodo obresti še vedno naraščale, zato je izredno pomembno, kakšna merila in odnos si postavimo pri gospodarjenju z denarjem.
Organizacije, ki jim primanjkuje sredstev za pokrivanje zalog, si ta primanjkljaj lahko nadome-
stijo iz raznih tujih virov, od katerih sta pomembnejša predvsem najemanje namenskih posojil in
zadolževanje pri dobaviteljih z meničnim plačevanjem svojih obveznosti.
Pomembno pri tem je, pod kakšnimi pogoji ta dva vira dobivamo. Za merilo upoštevamo obrestno mero in kapitalizacijsko dobo. Običajno smo pozorni le na obrestno mero in nam je to merilo za ugodnost ali neugodnost nekega posojila, kar pa ne drži popolnoma. Tudi od kapitali-zacijske dobe je odvisno, koliko nas izposojeni denar dejansko stane. Obrestna mera je običajno določena kot letna obrestna mera z enoletno dobo kapitalizacije, kar pomeni, da obresti poračunamo in plačamo enkrat na leto. Obresti izračunamo z navadnim obrestnim računom, kjer se višina obresti ujema s stopnjo obrestne mere. Če vzamemo, na primer, za glavnico 100 dinarjev, nas ob 79-odstotni obrestni meri po letu dni ta izposojeni denar
Nanosove
vesti
stane 79 dinarjev, kolikor je obresti za izposojeni kapital.
Kadar pa si izposojamo denar za krajše časovno obdobje in z vračilom dolga plačamo tudi obresti, moramo za ugotavljanje letne obremenitve z obrestmi upoštevati obrestno obrestni račun, ki ob enaki obrestni meri pomeni večjo obremenitev, odvisno pač od dobe kapitalizacije. Če bi šli v skrajno stanje, da se kapital vsak dan oplaja, kot je to pri nekaterih živih organizmih (npr. pri lesu), potem prirastek računamo s pomočjo posebnega števila »e« (2,718), po zakonu naravne rasti.
V stvarni ekonomski praksi nimamo sicer tako skrajnih primerov, imamo pa vsekakor primere, ko najemamo posojila za pol leta, tri mesece in podobno, pri plačevanju z menicami pa rabimo posojila dobaviteljev celo v krajših razdobjih, od 15 pa tja do 60 dni.
In če sedaj, ob isti obrestni meri, računamo našo obremenitev po obrestno obrestnem računu, ugotovimo, da znaša breme za 100 dinarjev kapitala ob trimesečni dobi kapitalizacije in 79-odstotni obrestni meri 105 dinarjev, ob mesečni kapitalizaciji pa celo 114 dinarjev stroškov, kar lahko pomeni 105 oziroma 114-odstotno stopnjo obresti.
S krajšanjem kapitalizacijske dobe se večajo stroški za izposojeni kapital, oziroma obrestna mera. To dejstvo kaže upoštevati tudi pri dogovarjanju in sklepanju pogodb z dobavitelji, pri odo-
bravanju cassa scontov ter pri tekočem najemanju posojil.
V bistvu se moramo povsod dogovoriti za nižje diskontne stopnje obresti, če hočemo, da ne presežemo bančne obrestne mere. Kot primer navajamo nekaj stopenj, ki se glede na kapitalizacijsko dobo, približno ujemajo s trenutno 79-odstotho obrestno mero.
doba kapitaliza- diskontna		približna letna stopnja
cije	stopnja	
30 dni	60%	79%
60 dni	61 %	79%
90 dni	63%	79%
1 leto	79%	79%
Čeprav izračun ni do desetinke natančen, pa vendarle vidimo, kolikšen vpliv ima doba kapitalizacije na letne obresti, zato je nujno, da pri poslovnem dogovarjanju tu upoštevamo in se dogovorimo od primera do primera za nižjo diskontno stopnjo obrestne mere.
Enako se moramo obnašati tudi pri dogovarjanju cassa scontov, kjer morajo biti ti računani od diskontnih obrestnih mer in ne od letne obrestne mere, kar pomeni, da priznavamo za plačilo 15 dni pred rokom približno 2,4 %, za plačilo 30 dni pred rokom pa 5 % cassa sconta.
Podani izračuni so približno točni ob upoštevanju 79-odstot-ne letne obrestne mere, če pa se obretna mera spreminja, se temu ustrezno spreminjajo tudi ostali odnosi.
Volitve v samoupravne organe Mercator-Nanosa
Sergej Paternost
Na pragu oddiha
Sergej Paternost
M-Nanosov počitniški dom v Savudriji
Bliža se čas počitnic, zato smo se odločili preveriti, kako potekajo pripravljalna dela za ureditev našega najbolj obiskanega počitniškega doma v Savudriji.
PtMlMdnlca komisij* za upravljani* počitniških objektov Zlata Vasi* s* poflovaij* z vodjem lnv*stfcl|*k*ga oddelka o t*m, kaj bo treba postoriti na objektu v Savudriji za dobro počutja dalavcav Marcator-Nanosa.
Del objekta -Stala bar«, ki smo ga adaptirali za stanovanja, da bi na ta način preselili stanovalko 2 drugega nadstropja počitniškega doma In dobili 18 novih ležišč. Foto Sergej Paternost
V	stavbi, imenovani »Štala bar«, končujejo dela za preureditev stanovanja. To je namenjeno zasebni stanovalki, ki že več kot 25 let stanuje v drugem nadstropju doma. Spreselitvijo te stanovalke bi v domu dobili šest novih prostorov, ki bi jih opremili s kakšnimi 18 posteljami. S tem bitudi imeli v uporabi obe nadstropji in posest nad zgradbo.
V	pritličju je še vedno trgovina Buje exporta in o izselitvi teče pravda pred občinskim sodiščem v Bujah - tako kot pravda, ki jo je vložil Buje export za priznanje pravice uporabe nad temi poslovnimi prostori.
Ob ogledu smo ugotovili, da bo treba, kotvsako leto, organizirati prostovoljno akcijo, da bi očistili in uredili neposredno okolico doma ter prezračili posteljnino in počistili prostore doma.
V	pogovoru z Zlato Vasle, ki je odgovorna za počitniški dom, smo izvedeli, da vlada med delavci Mercator-Nanosa zadnje čase izredno veliko zanimanje za letovanje v domu. Razlog so v glavnem nizke cene penziona, dobra hrana in tudi majhna oddaljenost.
Ne gre zanemariti dejstva, da dom posluje pozitivno, ne da bi potreboval dotacije, saj s plačilom penziona in s sredstvi bifeja sam krije vse stroške poslovanja. Vsekakor je treba dati priznanje vsem delavcem, ki so delali v domu, predvsem pa organizatorki in odgovorni osebi, Zlati Vasle.
Nanosove
vesti
Ureja
Sergej Paternost
Neuspehov kriva neobveščenost
V mesecu marcu smo ponovno volili samoupravne organe naše delovne organizacije (DO), ker Je dosedanjim potekel štiriletni mandat. Udeležba na volitvah je bila dobra, saje je od 1646 vpisanih volilo 1550 ali 94 % volilcev.
□	delegate v delavski svet delovne organizacije, in sicer 23 članov In prav toliko namestnikov;
□	odbor samoupravne delavske kontrole z devetimi člani - iz vsakega tozda in delovne skupnosti skupnih služb (DSSS) je bil izvoljen po ene član; _
□	notranjo arbitražo DO z 11 člani;
□	skupno disciplinsko komisijo s 37 člani iz tozdov, DSSS in od zunaj.
Hkrati z volitvami v samoupravne organe sta se odvijala tudi referendum o spremembah Statuta delovne organizacije Merca-
tor-Nanos in ponovljeni referendum v DSSS za sprejem sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
Na tem referendumu je »ZA« spremembe samoupravnega sporazuma glasovalo 70 % vpisanih delavcev, kar kaže na to, da je bil prvi referendum slabo pripravljen, oziroma so bili delavci premalo in nepravilno obveščeni. To naj nam v bodoče služi v svarilo, da je pri vsakem odločanju treba ljudi dobro in pravilno obveščati.
Pravnik svetuje
Sergej Paternost
Kakšne so posledice, če delavec pri stopanju v delovno razmerje zamolči ali da neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji?
Takemu delavcu preneha delovno razmerje po 1. točki 170. člena Zakona o delovnih razmerjih. O tem imamo primer iz sodne prakse in sicer odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije, iz katere povzemamo nekaj misli.
Delavec je pri stopanju v delovno razmerje priučenega kleparja zamolčal, da ima prirojen izpah kolka in s tem, da je nezmožen za delo, za katero je bil sprejet. Torej je zamolčal bistveni podatek za opravljanje del in nalog. V postopku pred sodiščem je bilo ugotovljeno, da je telesna okvara delavca bistvenega pomena za opravljanje del priučenega avtokleparja, pri katerih je potrebna med ostalim tudi velika gibčnost - večkrat je treba na tovornjak, pod tovornjak, v jašek, itd. Zdravnik specialist je o tem podal svoje strokovno mnenje, in sicer, da delavec s tako okvaro kolka ni zmožen za delo priučenega avtokleparja. Tako je bil dan razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Dobro poslovno sodelovanje dveh delovnih organizacij v sistemu MERCATOR-KIT |
Ljuba Sukovič - Mercator-Standard, Novo mesto
Obetavno zbliževanje na
Dolenjskem
\
V torek, 1. aprila so bili na poslovnem obisku v delovni organizaciji Mercator-Standard Novo mesto poslovodje in vodilni delavci Mercator-Rožnikovega tozda Gradišče iz Trebnjega, ki je eden naših največjih kupcev.
Smo pa res dežela sejmov
Mile Bitenc
Rdeči »M« na sejmih
To, kar sem napisal v nadnaslovu, povsem drži. Ne poznam sicer statistik, vendar pa je čisto res, da se pri nas sejmi vrstijo drug za drugim in da prenekaterih sodelujemo tudi mi. Začeli smo v marcu v Ljubljani na sejmu ALPE-ADRIA, potem sta prišla kranjski sejem gozdarstva in kmetijstva ter spomladanski Zagreb, v prvi polovici pa nas čaka Novi Sad.
Z maloprodajno mrežo tega tozda vedno dobro sodelujemo, saj je bil indeks realizacije v letu 1985 kar 187. Za letošnje leto je načrtovana realizacija z indeksom 170. Sodelovanje poteka na osnovi internega poslovnega sporazuma, ki ga oba vsako leto znova podpišeta.
Po ogledu grosističnega skladišča na Cesti herojev, ki posluje za današnje razmere v zelo slabih delovnih pogojih, so gostje iz Trebnjega ugotovili, da se naši delavci kljub temu trudijo, da dostava blaga poteka v redu in solidno, v obojestransko zadovoljstvo.
Nato so si ogledali še preurejeno blagovnico v Šentjerneju, kjer je, po izjavi upravnika, tovariša Bambiča, 46 delavcev lani ustvarilo za 720 milijonov dinarjev prometa. V razgovoru, ki je potekal v prostorih jedilnice blagovnice v Šentjerneju, je Mercator-Standard najprej na kratko predstavil direktor Jarnovič. Poslovne sodelavce iz trebanjskega tozda Gradišče je, ob prisotnosti vodilnih delavcev in vodij oddelkov našega skladišča, seznanil tudi z nekaterimi poslovnimi rezultati, ki jih je M-Standard dosegel ob zaključku leta 1985.
Mercator-Standard je v letu 1985 dosegel .3 785.807.958 dinarjev celotnega prihodka, kar je 81-odstotno povečanje realizacije v primerjavi z letom 1984. Osebni dohodki v trgovini že precej zaostajajo za republiškim povprečjem, ki znaša za 1985. leto 54.967 dinarjev. Popvrečni neto mesečni osebni dohodek delavca M-Standarda je lani dosegel 46.747 dinarjev, torej le 84,5 republiškega povprečnega osebnega dohodka. V prvem trimesečju letošnjega leta se je stanje nekoliko izboljšalo, saj je povprečni osebni dohodek na delavca narasel na 54.000 dinarjev.
Nato je spregovoril vodja ko-
mercialne službe tozda Gradišče, tovariš Pohle, ki je delavce pohvalil, da se kljub slabim delovnim pogojem v skladišču tako trudijo pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti; upa, da bo sodelovanje med tozdom Gradišče in M-Standardom še naprej na takšni ravni kot je bilo lani. Bistvenih pripomb na dostavo blaga in naročil nimajo. Moti jih le počasnost pri nekaterih novih izdelkih na tržišču, za kar pa sklepa poslovne sporazume komercialna služba sozda, ker je nabavna politika eden od skupnih stebrov v sistemu Mercatorja.
V pogovor so se vključili še ostali poslovodje, ki so pohvalili dostavo blaga dnevne preskrbe. Težave se pojavijo le v poletni sezoni z vračanjem prazne embalaže. Predstavniki naše delovne organizacije so zagotovili, da do tega v letošnji sezoni ne bo prihajalo, ker bo pobiranje prazne embalaže urejeno s pravilnikom o dodatni stimulaciji in bodo šoferji in spremljevalci tudi sami zainteresirani, da bodo prevzeli čimbeč vrnjene embalaže.
Dogovrjeno je bilo, da se bo v tej sezoni povečalo tudi število obiskov potnikov po poslovalnicah, svoje želje pa bodo lahko sporočili tudi po telefonu. Vodja gostinskih enot trebanjskega tozda je predlagal, da bi po pregledu izdelkov, ki so na zalogi na oddelku pijač v našem skladišču, sestavili enoten izbor izdelkov, ki jih potrebujejo njihove gostinske enote in se dogovorili o možnosti nabave, ker zaradi lanske pozebe na tržišču primanjkuje nekaterih vrst vina.
Sledil je še ogled kartuzijanskega samostana v Pleterjih. Predstavitev zgodovinskega pomena in dela znanega kulturnega spomenika z videoposnetki je dopolnila prijetno srečanje delavcev obeh delovnih organizacij, j
Alpe-Adria je za nami in polemike o tem, ali smo bili uspečni ali ne, so se polegle. Vso (ali Skoraj vso) našo proizvodnjo smo predstavili solidno, naš razstavni prostor pa je bil dokaj merkanten in lepo urejen. Je pa res, da je bilo nasproti nas, v gostilni Pri Šifrerju, veliko bolj živahno kot na naši statični razstavi. Tisto kar je »razmigalo« našo stojnico, je bila le prodaja praznične orehove potice iz Zmajčkovega butika (le zadnje tri dni sejma) in video kaseta, s katero smo predstavili Mercator Turist.
Tistim, ki ne morejo pozabiti, da je bilo lepo in prijetno presedeti na stojnici Mercator-Lju-bljankih mlekarn, moram dati prav. Prostor je bil res lepo, okusno in vabljivo urejen in sladke, mrzle in živobarvne dobrote na mizah so marsikomu dale zamisel, kako bi na mizo doma včasih postavil kaj boljšega ali vsaj na oči lepšega. Vendar, je to bila neke vrste sladoledna slaščičar-
na, ki pa se seveda ne more in ne da primerjati s klasično razstavo.
Muhasti april nas je v prvi polovici meseca pripeljal v Kranj na 25. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, kjer pa se je iz Mercatorja zbralo cel kup razsta-vljalcev. Na osrednjem sozdov-skem prostoru so bile zbrane tiste organizacije Mercatorja, ki pridelujejo živila. Ker smo bili na Gorenjskem, smo v rastavo vključili TOK Radovoljica, tozd Kmetijstvo iz Kranja in Klavnico Jesenice. Tako kot lani, smo na sejemskem prostoru uredili tudi bife, kjer smo poleg kave in pijač ponudili tudi prigrizke in sladice Zmajčkovega butika. V sosednji delikatesi smo prodajali predvsem mesne izdelke tozda Me-soizdelki, ponudbo dopolnili še z mesnimi izdelki drugih naših mesarjev, pa s siri in maslom Kranjske mlekarne, z izdelki M-Ete in drugim.
Na zunanjem razstavnem pro-
storu se je s kmetijsko mehanizacijo predstavil tozd Agromeha-nika iz Kranja, pa tudi Contal. V hali B smo med razstavljalci razen tozdov Preskrba iz Tržiča (železni repertoar sejma) in Komercialni servis iz Kranja čisto po naključju odkrili tud EDIGSA, brez vsebinske označbe, da sodi v M-ZKZ Mozirje.
Spomladanski sejem v Kranju ima še eno posebnost: podeljuje priznanje za dosežke v kmetijstvu. Na otvoritveni slovesnosti so po najvišja odličja kar velikokrat poklicala organizacije in posameznike iz sestava sozda, vendar ime Mercator ni bilo nikoli omenjeno. Škoda, saj smo v primerjavi z ostalimi pobrali kar ve--lik delež. Škoda je tudi, da ocenjevanje živilskih izdelkov ni šlo po »voznem« redu in ob nastanku tega članka še ni bilo podatkov o morebitnih medaljah. So pa dali svoje izdelke na ocenjevanje vsi naši mesarji (iz Ljubljane, Škofje Loke in Postojne), pa M-Eta (kečap in brusnični džem), M:Pekarna Grosuplje (di-etpi kruh) in M-Konditor (praznično orehovo potico).
Spomladanski zagrebški sejem je bil za nas verjetno zadnji takšen kot je. V načrtu je namreč preureditev paviljona in jeseni bi že morala biti zunanjost- M-Em-be, M-Ljubljanskih mlekarn in M-Ete enaka kot je za vse ostale članice sozda, ki razstavljajo v Zagrebu.
V mesecu maju nas čaka Novi Sad in tudi s tamkajšnjega sejma bo vsaj skromna beležka.
Največ gneče, uspeha in prometa je bilo v SladkoSnedovl slaščičarni Mercator-Ljubljansklh mlekarn. Foto Andrej Dvoršak
Uspešna marčevska akcijska prodaja
Mile Bitenc
Tri dni za ugoden nakup
Malo pozno, bi rekli, vendar iskreno, bomo zapisali vtise o marčevski akcijski prodaji, ki je bila tokrat prvič pripravljena drugače. Ne le po izbiri blaga in obsegu prodaje, marveč tudi po načinu ponudbe. Storili smo korak naprej, korak bliže k še boljšim tovrstnim reklamnim prodajam.
Načrt akcijskih in reklamnih prodaj v maloprodajni mreži sozda MERCATOR-KIT je izdelan za vse leto. Posebej so načrtovane prodaje živil, posebej tekstila, tehničnega blaga, pohištva in drugega. Marčevska prodaja peciva, pijač, konzerv in delikates je trajala tri dni, vendar samo v izbranih, večjih prodajalnah v Ljubljani in okolici, na Gorenjskem, Dolenjskem, v Posavju in Mozirju.
Pred prodajo je bil posebej pripravljen sestanek, kjer so poslovodje oziroma namestniki, pa tudi aranžerji dobili nekaj navodil za pripravo prodajnih mest, seveda pa smo želeli tudi od njih predloge za boljšo predstavitev
in ponudbo. Še posebej se je potrudil aranžer tozda Golovec, ki je izdelal maketo nekakšne »španske stene«, ki bi na posebnem prodajnem mestu služila kot kulisa in dekoracija. Da je bila zamisel zanimiva potrjuje tudi to, da smo na prav takšno stvar naleteli tudi v tozdu Savica. Posebej vabljivo je bilo urejeno tudi prodajno in degustacijsko mesto v samopostrežbi tozda Grmada v Savskem naselju. Drugi so se znašli po svoje, seveda pa vseh ne moremo omeniti.
Ob akcijski prodaji smo želeli predstaviti tudi izdelke lastne idustrije, vendar spet le v nekaterih izbranih prodajalnah. Sodelovala je vsa naša prehrambena
industrija (M-Emba, M-Eta, vsi mesarji, M-Pekarna Grosuplje, M:-Konditor, M-Ljubljanske mlekarne, pa tudi M-Sadje zelenjava). Degustacije so bile strokovno pripravljene, saj so tisti, ki so jih vodili, dobili na seminarju (vodil ga je prekaljeni Zdenko Potočnik) dovolj napotkov. Ob degustacijah smo prodajali tudi kaseto, na katero smo ob prijetni glasbi posneli reklamna sporočila, spregovorili o ponujenih izdelkih in proizvajalcih, vmes pa vpletli tudi kakšen recept..
Kaj pa prodaja? Tudi ta je bila uspešna, saj smo na ta način, da je bila le v izbranih regijah in prodajalnah, zagotovili zadostne količine blaga. Prodajalne, ki so imele takšno prodajo, smo posebej označili z vabljimi plakati, seveda pa smo o vsem tem obveščali tudi po radiu ih v časopisu.
Že uvodoma sem omenil, da bo takšnih in podobnih akcij v le-
S propagandne akcije Mercator-Rožnika foto Andrej Dvoršak
tošnjem letu še več. Če se jih bomo lotevali tako, kot smo zastavili, bodo lahko spet uspešne. Če pa si bomo še malo bolj »za-
vihali rokave«, žradili manjše napake in dodali v mozaik še kakšno novo zamisel ali iskrico, bodo še uspešnejše.
Za krmilom nova voznica
Na konferenci osnovnih organizacij sindikata pri Mercator-Kmetijski zadrugi Krka v Novem mestu je bila 20. marca za predsednico sindikalne konference izvoljena Brigita Rifelj, dipl.ing. agronomije, za podpredsednika pa Janez Strajnar. Novemu vodstvu želimo delavci veliko delovnih uspehov.
J.Kirm
brcalo
Nagradna križanka 30 nagrad za 30 let Mercator -Embe
Mercator-Emba, ki je gost naše današnje križanke, praznuje te dni 30 let obstoja. Njeni izdelki so skoraj vsak dan na naših mizah. Prepričani smo, da že zaradi tega reševanje križanke ne bo težko. Pričakujemo veliko vaših rešitev, saj so nagrade dovolj vabljive:
1. nagrada: potovanje za dve osebi na Madžarsko v organizaciji Mercator Turista
5 nagrad: 1 kg kave Mercator
10 nagrad: kolekcija izdelkov Mercator-Embe
7 nagrad: Benko
7 nagrad: Sladki greh
Križanko pravilno rešite, priložite izpolnjeni kupon in vse skupaj v ovojnici pošljite na naš naslov: SOZD MERCATOR-KIT, Studio za EP, Ljubljana, Breg 22. Pri žrebanju, pri katerem bo prisoten tudi predstavnik Merca-tor-Embe, bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele na naš naslov najpozneje do . Poleg našega naslova obvezno pripišite še Križanka Mercator-Embe.
Kupon za pošiljanje križanke
Ime in priimek
Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica)
Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali.
Za nagrade petkrat po (stari) mijijon
Mie Bitenc
Napravite izložbo v stilu M-Embe
Mercator-Emba bo kmalu praznovala rojstni dan. Nič ne prikriva tn Pon°sno rada Poveda, da jih bo dopolnila trideset. Ponosno za-miacn 6 uspešna’ ker J® mar|j'va, ker se je v zadnjim letih celo po-
Ob rojstnem dnevu namestno slastne torte ponuja nekaj dru-9ega: napravite izložbo v stilu
Embe. Ni važno, če ste aranžer. Morda bi izložbo rada pripravila prodajalka, tisti, ki grize svinčnik
v računovodstvu, ali kje drugje. Skratka, ponuja se priložnost, da pokažate svoje aranžerske sposobnosti, da svoje zamisli spravite v življenje. Vendar pa izložbo urediti v le v stilu Embe, se pravi, uporabite Benko, Sladki greh, spomnite se na poper in papriko, cimet in kumino, ne pozabite na čaje, vanilij sladkor, na pecilni prašek... Preveč je, da bi našteval vse. Bodite pa domiselni, izvirni, napravite kaj tudi sami, pobrskajte po svoji domišljiji in ne pozabite omeniti tudi jubileja: Mercator-Emba, 30 let.
Ne čakajte in ne oklevajte, še
danes se odločite za sodelovanje. Napravite izložbo, nam pa sporočite, kdo ste in kje, kje je izložba. Obiskali vas bomo, pogledali vaše delo in ga ocenili. Na koncu, ob izteku maja, bomo staknili glave in razdelili nagrade: petkrat po milijon (stari, ampak tudi to ni tako malo!). Nagradili bomo seveda z Embinimi izdelki in milijon le pomeni dva kilograma kave ali toliko Sladkega gre-
ha, da boste lahko kar dolgo grešili.
Torej, Embina akcija čaka; sporočite, kdo ste in kje ste pripravili izložbo. Sporočite kar nam, v Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, Ljubljana. Na kuverto ne pozabite pripisati, da je to »EMBINA IZLOŽBA«.
Pa srečno vsem, predvsem pa tistim, zaenkrat še neznanim, petim milijonarjem.
Bogatejša Etina ponudba
Mile Bitenc
Na žrebanju v Planici je glavni dobitek Mercator-Embe dobila Darja Zorko, Invalidsko upokojena telefonistka iz Stare cerkve pri Kočevju. Dobila je toliko kave, kot je sama tehtala - 56 kilogramov. Vendar so bili v M-Embi velikodušni in so ji natehtali dober kilogram več, saj se dekle za to priložnost ni ogrnilo niti s plaščem, čeprav so pravila igre to dovoljevala. Da bi vse potekalo kot je bilo predvideno, so v M-Embo povabili Toneta Fornezzija, ki je skrbel za red, smeh in zakonitost med tehtanjem. Najbolj v skrbeh je bil direktor Boris Vaupotič, ki je pripravil le 90 kilogramov kave In v videz nagrajenke ni nič kaj verjel. Foto Lado čuk.
Kečapi, brusnica, zeleni poper
Bogata paleta ponudbe naše M-Ete bo v teh dneh še bogatejša, novosti pa se bodo razveselili predvsem sladokusci, gurmani. Nič več ne bo treba čez mejo po zeleni poper, brusnični džem in keča-
pe.
Nič več tudi ne bo treba na odličen poprov steak v gostilno, kajti zeleni poper je v ličnih, 80-gramskih kozarcih že v prodaji (in to za borih 29 starih jur-, jev!). V Mercator-Eti so na etiketo celo napisali, da ga uporabljamo za poprove zrezke, za pikantne sire in omake.
Brusnični džem bo v novem, 210 ml kozarčku, v takšnem, v kakršnega že pakirajo tudi namaze, olive, ajvar, čebulico, feferone in gobice. Brusnico ponudi-
mo kot prilogo k divjačini, uporabljamo jo pri pripravi slaščic, tort in drugje.
Kečapi bodo kar štirje. Na prodajnih policah jih bomo našli v rdečih plastenkah, zamaški pa bodo, pač glede na vsebino, rdeči, svetlo in temno zeleni ter rumeni. Vsebine kečapa bo za 300 mililitrov. Okusi bodo štirje, in sicer paradižnik, paprika, pikant (ala tabasco) in kečap, posebej pripravljen za pizzo.
Ne le preko pulta
Andrej Dvoršak
Obiski organiziranih potrošnikov komaj zadovoljivi
V okviru akcij sodelovanja z organiziranimi potrošniki je sozd MERCATOR-KIT organiziral za predstavnike potrošniških svetov, od občinskih do mestnega in republiškega, ki delujejo v okviru SZDL, ter za člane potrošniškega sveta pri sozdu ogled treh ljubljanskih industrijskih organizacij: Mercator-Embe, MercatorjKon-ditorja in Mercator-Mesne industrije.
Čeprav so potrošniki oziroma njihovi predstavniki običajno zelo glasni, kadar gre za njihove pravice, tokrat niso pokazali kaj prida zanimanja za sodelovanje s proizvajalci. Se najbolje je bila obiskana M-Emba, medtem ko je od 12 vabljenih v Mercator-Kon-ditor prišla le delegacija potrošnikov iz Most. Predstavniki meščanskih potrošnikov so bili edini, ki so obiskali vse tri tovarne. Tudi v M-Mesni industriji so bili le meščanski potrošniki. Ker so so to bili prvi tovrstni sestanki, lahko upamo, da bo drugič bolje.
Predstavniki sozda (Vukadin Nedeljkovič) in posameznih članic {Boris Vaupotič iz M-Embe, Uroš Gros iz M-Konditorja in Ivan Majerle iz M-Mesne industrije, so v uvodnem delu sestankov svojim gostom predstavili delo-
delkov, s katerimi ima vsak dan neposredne stike in ^e zelo hitro prilagaja njihovim zahtevam in okusu. Ob izvrstnih slaščicah, ki jih že imajo v programu, bodo sedaj večjo pozornost namenili svojim slaščičarnam in kadrom v njih, na Mestnem trgu 17 pa nameravajo narediti pravi pravcati slaščičarski butik.
Predstavniki potrošnikov so kot zadnjo obiskali M-Mesno industrijo Ljubljana. Zanimale so jih podrobnosti o proizvodnji, nabavi surovin in pogojih dela. Enoglasno so ugotovili, da pravih kranjskih klobas ni več, da pa so izdelki M-Mesne industrije dovolj kakovostni. Žal jih trgovci Mercatorja, pa tudi drugih trgovin, ne znajo prodajati.
Na udaru je bila naša trgovina v Fužinah, v kateri imajo, po
vne organizacije in problematiko, s katero se srečujejo.
Predstavniki potrošnikov so bili v M-Embi rahlo presenečeni, ko so izvedeli, da v njej letno predelajo 1.200 ton surove kave, da pa kljub višji ceni kava ne prinaša organizaciji dohodka, ampak izgubo, saj je obremenjena z velikimi davki.
Gostje M-Embe so menili, da je višina davkov za kavo resnično nesprejemljiva in da bi moral državni proračun iskati vire svojega financiranja drugje, ne pa da temelji na kavi in bencinu.
Zanimalo jih je, kakšne so možnosti za drugačno embalira-nje posameznih izdelkov, denimo Benka. Dali so tudi nekaj konkretnih predlogov, katerim so predstavniki M-Embe rade volje prisluhnili in menili, da lahko ustrežejo vseh tistim željam potrošnikov, ki ne bodo vplivale na bistvene spremembe v tehnologiji oziroma ne bodo zahtevale dodatnih sredstev za embalažo. Če bo ta predraga, izdelki cenovno ne bodo več zanimivi.
Zmajčkov butik izvrstnih slaščic na Viču, ki oskrbuje s svojim pecivom in slaščicami 270 prodajnih mest v Ljubljani in obmestnih občinah in ki 75 % izdelkov proda v maloprodaji, je pri potrošnikih iz Most dobro zapisan. Ti niso imeli prav nobenih pripomb na kakovost M-Kon-ditorjevih slaščic, pač sa so imeli pripombe na higiensko-tehnične pogoje prodajaln, med katerimi M-Konditorjeve niso izjema!
Vzrok, da ne prihaja do kratkega stika med proizvajalcem in potrošnikom, je v Mercator-Kon-ditorju tudi ta, da je kolektiv v celoti odvisen bd kupcev svojih iz-
mnenju potrošnikov, prodajalke zelo brezbrižen odnos do kupcev, pa tudi do svojega dela. Kljub dobri volji predstavnikov potrošnikov in poslovodje trgovine se stvari ne premaknejo na bolje. Problem v tej trgovini so tudi kraje, proti katerim so prodajalke, skupaj s potrošniškim svetom, nemočne.
Nasprotno pa so potrošniki v krajevni skupnosti Poljane zadovoljni s postrežbo, moti jih le premajhen izbor blaga. Enim in drugim je skupno to, da niso zadovoljni z mesarji (ne le Mercatorjevimi), ki se v večini primerov ne spoznajo na svoj poklic, slabo razkosavajo meso, da o prijaznosti do kupcev niti ne govorimo.
Edino priporočilo, ki jim ga je direktor Majerle lahko dalje bilo, naj potrošnik kupi večji kos mesa ter ga sam razreže in spravi v zmrzovalnik. Problem pa ne bo rešen vse dotlej, dokler v Ljubljani ne bomo imeli izobraževalnega centra za živilske poklice, kamor sodijo tudi mesarji.
Predstavniki potrošnikov so to ugotovitev podprli in predlagali predstavnikom sozda in M-Me-sne industrije, da skušajo preko ustreznih organov doseči, da bi v Ljubljani ustanovili takšen izobraževalni center, kakršnega potrebuje agroživilska industrija. Vzgajali naj bi takšne kadre, ki bodo kupcu znali ponuditi trovsko blago, morda celo z nasmehom, in znali reči »vala« in »dober dan«. Zahvalili pa so se tudi Mercatorju, ki jim je omogočil, da se z njim srečajo in spoznajo v njegovih proizvodnih organizacijah in da se sodelovanje ne konča »preko pulta« v trgovini.




ppuit 1 v&joizns
IBJUSSN št
SSL
tnmm
UftOBTA
m roino
»V pakirnici je najbolj zanimivo,« je menila Iris Kranjc, dobitnica nagrade za najmlajše glasila Mercator, ko je z očetom obiskala delovno organizacijo Mercator-Sadje zelenjava. Po ogledu dela in delovnih prostorov je prejela še 10-kilogramski zabojček različnega sadja. Še enkrat ji čestitamo. Foto Miro Vaupotič
2mK NORMI H PfcTHJO.M
H Ij&JRAJE CII" teLTEMU).-
Man že m-
RMJBKZA
v sme ne
BMM
Dragi majhni, večji in še večji bralci Mecatorjevega lista!
Pridni ste bili, ko ste se spoprijemali s križanko. Veliko pravilnih rešitev smo dobili. Kar težko nam je, ker izžrebamo samo enega, ki prejme nagrado. V našem velikem sozdu MERCATOR-KIT imamo delovno organizacijo po imenu tozd Contal. Z vsem mogočim se ukvarjajo, med drugim prodajajo zvezdo -Converse. Takšno lepo nagrado prejme izžrebanka. Sreča se je nasmehnila Tatjani Ambrož, Ma-tena 12, 61292 Ig. Čestitamo!
Mercatorček je sila sladkosneden fant. Pa ne mara kakršnihkoli slaščic! Kako bi jih tudi, ko pa je doma iz hiše, ki premore butik. To ni butik s pisanimi modnimi cunjami, na katere otroci ne dajo dosti. ZMAJČKOV BUTIK je velika delavnica, kjer pečejo izvrstne slaščice.
Mercator-Konditor poklanja nagrado za pravilno rešeno uganko tega meseca. In ne samo nagrado! Izžrebanec si bo lahko tudi ogledal, kje in kako pečejo imenitne skladkarije, ki jih rožnat avto razvaža po Ljubljani in okolici in ga otroci že tako poznajo, da mu kar pomahajo.
Pomagajte Mercatorčku do torte. Začrtajte z barvico pravilno pot skozi labirint in morda se prebijete do torte tudi vi!
Ureja Meta Malus
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Glasilo delavcev in združenih Kmerov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Tel. 215-173.
Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Novak.
Novinar: Andrej Dvoršak. Tehnično uredil: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana.
Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozd9 Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 18-400 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.