SAVINJA DIJAŠKE LEPOSLOVNE IN ZNANSTVENE VAJE LETO I ŠTEV 2 1914 Pvobodin Seraenov: KRALJ H A T J A Z "Kaj pravite, da kralj Matjaž nikdar ne pride, da je prazna bajka povest v njem, da vse to laž?" De "brkati ogljar Tomaž, ki dosti je preho dil gozdov temnih in volk mu bil je že pajdaž. "On pride, le verujte vanj, ko se zbudi iz težkih sanj, njegova aoSha vojska z njim Številna Ej 5ujte, nekaj vam povem, kar jaz Tomaž doživel semmnedavno. Domov iz gozda pozno grem. Bila je mrzla, tiha noč in svetita. Pod nogami sneg mi škriplje. Tak sto para pese m žvižgajo Nakrat zastane mi korak in jaz, ki nisem zajec se prestrašim: "Kaj res igra se z mano vrag? Orožja Suje se žvenket, iz gore vse rasnežene prihaja, pritajen sliši se šepet. Hitreje stopim jaz ves plah in sneg se mi udira pod koraki. A kmalu mi preide strah. Li veste, kaj je bilo to? Matjaž je bil in žnjim njegova vojska, ki se budila pod goro. Možje, ni daleč oni dan, ko zlata nam napoči doba nova, ko plane kralj Matjaž na plan." 13 Svobodin Se menov: 1' E D L I P L A M E N Č K I . . Medli plamenčki so trepetali Tam pred oltarjem šista stoji v dimu kadila, kot trep etajo duše človeške v boju življenja... V temnih nočeh, ko na dušo lega obup, ko težke so misli in vroča je glava, ko izgubljen je up; vzdihujem v temni noči in dvigam k Tebi roke, po Tebi hrepenim, oj drago dekle... Tam pred oltarjem v snežni obleki mirno si stala, zrla v nebo. Jaz p p za Tabo sate v ljubezni srSni gorim. Ali sem vreden Tvoje ljubezni, angelj z višav? Svobodin Semenov: Svobodin Semenov: D A Zavriskal bi čez širno p lan, da jeknilo bi do neba, da cula bi me ljubica, ki v srcu vžgala mi je dan. Zapel bi spev mo8an, gl a s ari j uz pesnik Tebi ljubica, 14 CK PJ Svpboda'n Semenov; E j. ji jtj P P' A J O Snežinke pctd.ca.jo na izsesano zemljo, veselo rajajo in padajo na 11a e Svobodin Semenov: A meni upi vstajajo v srca se mi globini porajajo, .prihajajo na dan. S p L 6 J O P O Kaj si rožo s prsi vrgla stran, vrgla v blato in jo pohodila? Ljubil sem Te nekdaj, angelj moj, toda Ti si vero pr elomila, v blato si stopila iz višine jasne ir. umrle so oči Ti krasne, prižel |:qs je, a prepozno... Srečno pot želim Ti skoz življenje, srečna bodi, najini koraki se ne srečajo nikdar... Svobodin Semenov: O B U P Korak moj otlo po cesti odmeva, ko mestna okna že vsa so temna, luč pmedla svetilk name le seva, srce pa potaplja se v morju zla. Le sladko saj Tvoja Pred mojo in v njem počivaj , draga mi deva, okna že vsa so temna, nogo pa brezno mi zeva ni videti dna... / Gojko : TOVARIŠU V P 0 M I N ! Predragi moj! zlate besede si te do groba v spominu ohrani: "Za narod naj veddo gori Ti srce in vedno udan mu ostani!" In kadar se bode razljuČen vihar zaganjal v življenja Ti barko, tedaj p a le vedno tak bodi krmar, ko gori napisal Ti - Arko! Gojko: P Eučno tja v daljino temno ocean šumi, „ t. ob njem mi lepa Vida žalostna stoji. Čaka, čaka, dolgo čaka t o cl u vse z ctsian , v svoji žalosti obupno vpraša ocean: "Morje večno, ti skrivnosti vse na svetu ves, ali lahko,kje moj ljubi zdaj le je, i oves . Zašumelo j - pljusknil in nič več videl beli PSE A 0 LEPI V IDI . Včeraj je še spal pri meni dragec - ženin, moj in dejal, da pome z barko prišel bo nocoj." P& priplesal je čres morje vetrček lahak, jadral na perutih svilnih skoz večerni zrak. In priplesal, je do Vide ter ji šepetal: "Mic ne čakaj lepa Vida zadnjič je pri Tebi spal." vzkipelo - o c e an - ni lepe Vide dciU. 16 C g j ko : V JAŠKI H KOCKE. Sirni svet noči tančica j e odevala ■ J -'.robno j'e nazemljo d rna g e v al c,. Mraz je bil- in v snu. je sladkem vse, počivalo in o zlatih je gradovih in o. sreči * slavi sni vala. Samo misli moje, v na Si tli so s.paval e , hrez airu v daljine jasne k Tebi so po mir odplavale. Gojko ¥ POLK I 1 K K. U T T: U Čraz polje sva šla, ko klas je zorel in v jutranjem soiacu škrjanaek je pel. Irt svo jo roko _ ‘si v mojo roko hladno položila, a vendar srčno. Srni 1 Dvo r j:ano v : In venec Ti vil sem v zlate lasa - pan škoda da ^to so la sanje bilo. Konec. ) Premec je imel zato nesrečne počitnice* In, danes so rau jo nudi¬ la prilika, da izve, pri čem je: Anica dobre volje, mama na spre¬ hodu, oče pa v kavarni. Slednjič je še Spak odšel. Sam mi je pripovedoval, kaj je doživel tisto popoldne. Nekaj Sasa'sem se učil, je pravil, ali pogled mi je vedno uhajal k oknu, kjer je Anica Čitala. Vstal sem in hodil po sobi, 17 a tako, da sem ji prihajal vedno bližje, Radovedno sim pogledal preko glave in zagledal v njenih rokah Karla flaya, "0 jacik! kajti bereš take stvari?” ""Ti se predrzneš mene nadzorovati? Nesramnost! Pravi Cov- boy! Navaden pastir!"” "Na! Tu imaš! Zdaj si si pokvaril ves načrt." Sem si mislil! Ali ne! Tudi ona je vedela, da ji jaz ne mislim knjig predpi¬ sovati; le žaliti me je hotela, pa me je razsrdila. Premagoval sem se in rekel:"Dobro veš, da tega ne mislim!" ""Kaj torej se vtikaš v tuje stvari?"" "Pustiva zdaj to! Anica, sklenil sem, da te dane s zadnji¬ krat prosim, da me uslišiš,Ti veš - postal sem mehak - kako te jaz ljubim!" "Me veseli! Sicer mi to piše vsaki drugi dan eden izmed tvo jih kolegov!"" mi je o dgovorila. "Ali je to vse?" ""Ne! Ako me res ljubiš, mi boš gotovo izpolnil eno samo željo? Kaj ne da?"" Kar Čutil sem zbadljivost v teh besedah, a vendar sela ji obljubil izpolniti željo . ""Haha! Ljubček, pusti me Lorej s takimi čenčami pri meru!"" "Anica... ti si kača..!" V prsih sem Čutil pekel. "Kača, si! A jaz ljubim tudi kače!" Divje sem planil k njej, privil jo k sebi in jo poljuboval strastne divje. Divni so bili njeni poljubi pred počitnicami, ni jih pa primerjati v sladkosti s temi, ki mi jih je morala sedaj dajati. Nastal je Ijt boj. Praskala me je po obr azu, rokah, a nisem čutil. ""Pusti ms ... bom ... zaupilu stokala je vsa mokra. Jaz pa sem besnel... Nakrat me zagrabi roka za vrat in me odrine od Anice. Obr¬ nem se in opazim popolnoma neznanega človeka. Tu stopi Anica z neskončno zlobo k tujcu in pravi vesela:" Ah, i,o je B raj ko!" Priklonila se je lahno in šla. Mislil sem, da me zaduši, če bi mi bil kdo vlil škaf vode črez glavo, še ne bi pomagalo' Kakih pet minut sva stala oko v oko. Mogel sem se ga nagledati od gla¬ ve do pota. Bil je prikupljiv, le skrajno hinavske oči so mu kazile obraz. Ko sem se toliko umiril, da sem mogel govoriti je bruhnilo iz mene:" Kaj hočeš, lopov?" " Nisem lopov! Oprosti, da sem te motil, šema!" Dal sem mu zaušnico, da je omahnil, dasi je bila pravica na njegovi strani. Hotel sem ga izzvati. Ali zajec se ni odzval. Potuhnjeno je izginil v sobo. " Stem človekom ne stanujem za nobeno ceno!" sem siknil. V tem je že prišla gospodinja in takoj sem odpovedal, a vzroka nisem navedel. lfi 2 * Tepec ima srečo } si je mislil Premec in o Spovedal stanovanj e, Preje pa je sklenil, daj ima še eno zagode, Petro je namreč . .4 vedel, da. bo Anica slepomišila z B raj k&m* V pomoč si j e najel Spaka. In res J Anica se je ” zaljubila" v Brajka, ki je bil toli¬ ko oprezen, da ni iskal drugih znanstev* In Črpal je iz- svojega studenca* Ali Premec ju j e spznal in si mislil: Dobro, pomagam še jaz! In blazno je hodil za Anico. Ona pa je skakala od veselja in ljubila. Brajka. ./• Meko sredo priplazil se je Spak.skozi vrata in seje zasme¬ jal Premcu-;" Hej! Danes me boš vesel, Se me nisi bil še nikdar. " Podal je listek, ki ga je privlekel iz mavhe, Premcu, " Hahal Bendezvous! Danes ob tretji v Črnem gnezdu, napra¬ vim jima res črno gnezdo. Dobro si opravil, nagrada ti ne uide. Kako si to vendar dobil?" "" Padel je Brajku listek na tla, ko je potegnil robec iz Sep -a. f Zapazil ni!"" " Čudno dasi dopisujeta, ko sta- ycd.no v kup. Najbrž se jima zdi bolj očarljive. Prekleto se motita, če mislita, da sem tek¬ mo zgubil. Ob Štirih bodi .tu! Servus"" Spak je pokorno odšel . Zdaj p-a nadelo! si je mislil Premec mencajo si. roki. In šel je k omari in privlekel na dan čudno stvar. Nekak zaboj. Počasi ga je snažil in se neprenehoma smejal! Večkrat je pogle¬ dal im listek in tedaj se je spomnil, da ga čaka v sobi pismo. Is Kalne* vode mu je pisal prijatelj ; .Slišal sem, aa je pri vas neki Brajko« Jaz ga poznam dobro in"Te svarim pred njim - " hvala!Tega ne potrobujem! " - Zv id je in podla oseba.Tu j e vodil petnajst punic za nos, .ob¬ rekoval kolege, na katere bil ljubosumen in jih ovajal ravnatel¬ ju, Kislim,da ti to zadostuje, To j e tudi vzrok, da je moral izginiti. Servus. " Cel Alojzij I Ali ona ga zasluži, ko r misli samo name., ne tudi nase! Ob dveh je ko rakal Premec na izprehod s čudnim zabojem pod pazduho. " Bonifacij pride, Anica, pa ne samo on,!"... - - - " Ubogi Premoči * je dejal on sočutno. "" Tepec! Še vedno blazni za menoj.I je rekla o na. Ves čas 19 1 sta s« zabavala s Premcem in poljubčki. Poljubovati je znala Anica in Brajko tudi. ni zaostajal. Kalce pol ure je trajala lju¬ bezen v gozdu, potem sta odšla. Iz varnosti vsak v drugo smer. Trenutek je bilo tiho ko v grobu. Tam pri skalici pa se je ta¬ koj po njihovem odhodu odmaknila veja, in na dan se je prisve- til Premčev obraz. Kmalu je bil ves na planem. Tiesel se je od veselja. Varno je sledil Anici, ki ga ni opazila. " Anica, je goska, Brajko je tepec!" je dejal, ko je stopil do¬ ma v vežo. Kdo še ni imel tekmeca za slepca? Po južini se Pr e- me c ni učil. Zakienil se je in delal, Kaj, Še ne vemo! Tu je potrkalo na vrata. Odprl je. Pred njim je stal Spak z vprašujo¬ čim pogledom. " Vse dobro! Vsedi se na posteljo in čakaj!" Go¬ vorila nista nič, le sobo sta docela zakadila. Premec je potr¬ pežljivo hodil k oknu in gledal neko stuar... * Črez pol ure je morala iti gospodinja pogledat , kaj tako ropota v Premčevi sobi. Spak se je zvijal od smeha po postelji, Premec #a je tudi ves zaripljen komaj dihal na stolu. rr 9 šolsko leto je potekalo. Premec je igral nosrečnega ljubim¬ ca tako rafinirano, da bi mu celo gp&k kmalu verjel, dasi se mu je zaklinjal, da se njegova ljubezen i.zpreminja v maščevanje... Kot navdušen turist je Premec prišel na Bled kot iztočišče za svoje izlete. Gblazil je vse koče in Špike po Julijskih Al¬ pah in se vrnil končno stalno na Bled z . marca petstoletnico ustoličenja zadnjega koroškega, vojvode, ki sc. jo uklonil staro slavnemu slo¬ venskemu običaju ustoličenja, moramo pokazati Tlovcnci, da zna¬ mo ceniti vsaj to " malo " svoje zgodovine, kar je imamo, s tem, da ta jubilej proslavimo na vseh poljih slovenske k u 1 t u. r e, v zgodovini, leposlovju, v slikarstvu, kiparstvu in glasbeni umetnosti, zlasti pa glejmo, da jo dostojno in primerno prosla¬ vimo v svojih srcih , 25 % + +.%.% + % % \ % \ % t t Velimir Pavlov: T V O -J B OČI... V milini nežni podrhtevam sam: čumi in pljuska val5ek - Solhi5 plava... Kil glasek... 7 , lokvanjem mi kliče zdrava Krepostna deva: " X tebi poveslam! " .... Le sen...Kje mila harmonija, kam Je splaval Soln?..Le beli lokvanj plava Po jezeru in tiho se srečava S srebrnini malim valčkom tu pa tam!... Leskeče trepetaje se oblak Ko biser v njem - me ziblje sen lahak. Ta biserni žar mi razžari noči!... Kje zrl v oko" sem jezerski lepoti? - Čareče - bliskajoči se miloti? Na svetu kje? - To tvoje so oči!. Vneslav: RAZVALINI . Oj razvalina, razvalina, Kako začudena stojiš; Pod tabo širi se življenje A ti jo gledaš in strmiš.. Pa, drugi čas je zdaj nastopil! Ni kmet graščakov več tlačan; Trinogov že se je oprostil, In cvete mu svobode dan. Ti sužnosti si bila priča, In zdaj si priča prostih dni; Zato začudeno zidovje V spremembe kraj ti tak strmi. 26 3 Alja Vanjev: Skopnel je sneg po tožni plani, ko pri sijal je j as en dan,. IomLadno hrepenenje veje epet s venčanih poljan.. Alja Vanjev: V a m sera podaril težke bolesti, daljno ljubezen tihe noči... Da s a bo X e s tna išče utehe, išče v daljavi črnil oči *. Temne daljine., ti pa pred mano e v a na poti globok prepau.. .. Alja Vanjev: P O G SKOP S E L J E S H E G . , A kdaj. pa meni pošlješ žarkov, Ti solnce.ciljev, mojih nad.. Ah, kdaj pač meni v srcu vzklije pomlad?! .. T I H I M. N O O E 11 . . Duša bolestna išče in kliče: " Vrni se, vrni Zlate, pomlad! " - Ni se vrnila niše vrnila.. Stal san ob oknu tožen nem.. Dal pa sem upe dal sem bolesti tihim nočem... L E D V 3 0 D O Č I 'O 3 T . . Kar dobrega se mi obeta v bodočih dneh, leži na skrbi mi v mladosti kot -smrtni greh.. In kupo polna mladih solz mlade krvi Hi dviga trop duhov pred usti, " Izpij, izpij! " - Bodočnost, v ostra tvoja ck» me zdaj obrača čas: naj si nemila ali. mila, junaško zrl ti bom v obraz.. p 7 Svobodin Semenov: V P. A C A J 0 Vračajo se, kakor se vračajo hudodelci.,,. Stok ajo molče, s poveš animi glavami, razcapani in bolni. Njih pogledi so onemeli, njih .roke je izsesala tujina, ona, ki jih je nekoč tako zapeljiia vabila. In oni. v cvetu mladosti, žarečih lic, kipečih moči, so ji zaupali, verovali njenemu za¬ peljivemu pogledu, čarobnemu smehljaju. Zapustili so varno okr¬ ilje lastne matere in hiteli k mačehi. A ta, neusmiljena, ohje- la jih je strastno, jim izčrpala mlade moči in oslabele in brez krvi jih pahnila v bedo in smrt. Sedaj leži pred njimi domovina. A oni se je boje in niti se je ne upajo prositi odpuščanja za ta veliki greli, ki jim leži na bolnih, usahlih prsih, ne drznejo si, poljubiti krvave¬ čih materinih ran. katere so ji zadali sami. Tako stopajo, kakor zločinci, nestalen je njih korak...'i Pred mnogo leti hodili so po isti cesti, mladi ni polni' sa¬ mozaupanja. A tedaj jih je bilo več in veseli so bili. Vriskali so in popivali so, ko so se poslavljali in hiteli v naročje mrz- iein hudobne mačehe. Stokali so pod črno zemljo tujine, z bolest jo v srcu so se spominja].! domovine, katere kruh je bil trd, a vendar sladak. Umirali so tam, gladovali in trpali. In ko so ti * li oslabeli in stari , poslala jih je mačeha k pravi materi. Kaj¬ ti trdosrčna tujina rabi le s Seže moči. In prišli so umirat v domovino, ker njena zemlja je lahka in se težžka zemlja tuj me one, ki so odeli ne tišči mrzla in niso vrnili. i Vračajo se, kakor hudodelci se vračajo in njih mati joča in zapuščena objokuje nezvestobo lastnih otrok... , pči umira- i Alja panjev: 1 E DENE RO E Čez noč, čez noč na mojem oknu so vzvetele ledene rože.. Porodil mraz j ih j e v ledeni jasni noči na mojem oknu, Čez noč, čez noč cvetele so na mojem oknu čez noč, - do jutra.. A v jutru so poljubili jih zl^ti in vzeli s sabo., ;arki .Ah meni pa to noč v srce so se vsadile, ledene rože.,. o c o o o