REPUBLIKA SLOVENIJA /fi/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo Ljubljana, maj 2010 ^ZBIRKA^ BROŠURE M STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo Ljubljana, maj 2010 Izdal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Zbirka Brošure - Avtorice Mojca Suvorov, Teja Rutar, Mojca Žitnik - Urednica zbirke Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec -Oblikovala Dušan Weiss in Ada Poklač - Naklada 550 izvodov - Tisk tiskarna Januš CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4) SUVOROV, Mojca Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo / [avtorice Mojca Suvorov, Teja Rutar, Mojca Žitnik]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2010. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-206-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Rutar, Teja 3. Žitnik, Mojca, 1970250953472 Uvodna beseda Ključni mejnik na področju trajnostnega razvoja v svetu je bila konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. Tam je bil sprejet načrt za doseganje trajnostnega razvoja v 21. stoletju - Agenda 21. Trajnostni razvoj je bil že pred tem opredeljen kot »zadovoljevanje sedanjih potreb, ne da bi ogrozili možnost prihodnjih generacij, da bi te zadovoljile svoje potrebe«. V Riu je bilo prvič poudarjeno, da je treba v politiko gospodarskega razvoja nujno vključevati okoljske in socialne prvine. Vse od takrat raziskovalci, okoljske organizacije, vlade in mednarodne agencije iščejo odgovor na vprašanje: Kako meriti trajnostni razvoj? Danes obstaja v svetu mnogo naborov kazalnikov trajnostnega razvoja, na nacionalni in tudi na mednarodni ravni. Oblikujejo se po najrazličnejših konceptih. Posamezni nabor kazalnikov nastane največkrat iz potrebe po spremljanju izvajanja strategij trajnostnega razvoja. V zadnjih dveh letih se je razumevanje razvoja in trajnosti močno spremenilo: kot merilo razvoja se namreč vse bolj poudarja splošna blaginja ljudi in zamenjuje ozko gledanje na razvoj, ki kot merilo razvoja poudarja le gospodarski razvoj. Blaginja je namreč mnogo več: poleg materialnih dobrin zajema zdravje, okolje, socialne vezi, osebne aktivnosti, izobrazbo, kulturo. Vsa ta spoznanja smo skušali zajeti v pričujoči publikaciji. Ker se trajnostni razvoj in splošna blaginja dotikata vseh področij življenja in bivanja, smo želeli s pomočjo kazalnikov pokazati, kako lahko vsak izmed nas prispeva k uresničevanju skupnih ciljev. Ti so v publikaciji združeni v tri zaokrožena poglavja: Blaginja, Ravnovesje in skromnost in Medgeneracijsko sodelovanje. Ti cilji so po mnenju skupine, ki je sodelovala pri oblikovanju tu predstavljenega nabora kazalnikov, ključni za trajnostni razvoj v Sloveniji. Sodbam o uspešnosti ali neuspešnosti uresničevanja ciljev na posameznih področjih smo se odrekli. Vabimo vas, da si jih s pomočjo publikacije oblikujete sami. VmjI Mag. Irena Križman generalna direktorica KAZALO KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA SLOVENIJO........................................9 BLAGINJA...................................................................................................................11 KAKOVOST NARAVNIH VIROV........................................................................................... 12 KAKOVOST ZRAKA................................................................................................................. 12 Grafikon 1: Dnevne koncentracije delcev PM10, Slovenija, 2008................................................. 12 Tabela 1: Povpre~ne letne koncentracije delcev PM10, Slovenija................................................12 KAKOVOST PITNE VODE....................................................................................................... 13 Grafikon 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli po velikostnih razredih oskrbovanih obmo~ij in po obmo~jih zavodov za zdravstveno varstvo, Slovenija, 2007......... 13 Tabela 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli po velikostnih razredih oskrbovanih obmo~ij, Slovenija ........................................................................................................13 EKOLOŠKO KMETIJSTVO...................................................................................................... 14 Grafikon 3: Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljiš~a v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija.....................................................................................................................14 Tabela 3: Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljiš~a v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija.....................................................................................................................14 EKONOMSKA RAST.............................................................................................................. 15 BRUTO DOMAČI PROIZVOD................................................................................................ 15 Grafikon 4: Realna rast BDP na prebivalca, 1995 = 100, Slovenija..........................................15 Tabela 4: BDP v teko~ih cenah, Slovenija.......................................................................................15 PRIHODKI GOSPODINJSTEV................................................................................................ 16 Grafikon 5: Povpre~na letna razpoložljiva sredstva na ~lana gospodinjstva, Slovenija.......16 Tabela 5: Povpre~na letna razpoložljiva sredstva na gospodinjstvo, Slovenija.......................16 KAZALO VARNOST............................................................................................................................... 17 AKTIVNOST PREBIVALSTVA................................................................................................. 17 Grafikon 6: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, Slovenija .....................................17 Tabela 6: Delovno aktivni prebivalci, Slovenija.............................................................................17 DOSTOPNOST DO SOCIALNE ZAŠČITE............................................................................ 18 Grafikon 7: Izdatki za socialne prejemke po področjih socialne za{čite, Slovenija, 2007..... 18 Tabela 7: Izdatki za socialne prejemke, Slovenija........................................................................18 DOSTOPNOST DO ZDRAVSTVA.......................................................................................... 19 Grafikon 8: [tevilo prebivalcev na zdravnika v zunajbolni{ničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija.......................................................................................................19 Tabela 8: Zdravniki v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija.............................19 DOSTOPNOST DO ŠOLANJA................................................................................................ 20 Karta 1: Študenti v terciarnem izobraževanju in med njimi {tipendisti, statistične regije, Slovenija, 2008 ......................................................................................................20 Tabela 9: Število {tudentov v terciarnem izobraževanju na 1000 prebivalcev, Slovenija................................................................................................................................................20 KRIMINAL.................................................................................................................................21 Grafikon 9: Obsojene osebe med prebivalci, Slovenija...............................................................21 Tabela 10: Osebe, obsojene na sodiščih splošne pristojnosti, Slovenija..................................21 RAVNOVESJE IN SKROMNOST................................................................................23 NARAVNI VIRI........................................................................................................................24 PORABA ENERGIJE.................................................................................................................24 Grafikon 10: Končna poraba energije na prebivalca in delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, Slovenija...................................................................................24 Tabela 11: Obnovljivi viri v končni porabi energije, Slovenija ....................................................24 PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA..........................................................................25 Grafikon 11: Poraba vode iz javnega vodovoda v gospodinjstvih na prebivalca, Slovenija 25 Tabela 12: Voda, dobavljena iz javnega vodovoda, Slovenija....................................................25 NASTALI KOMUNALNI ODPADKI IN ODPADKI HRANE...................................................26 Grafikon 12: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija....................................26 Tabela 13: Komunalni odpadki, Slovenija ......................................................................................26 POTNIŠKI PROMET.................................................................................................................27 Grafikon 13: Število vseh osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb na 1000 prebivalcev in {tevilo opravljenih potni{kih kilometrov v cestnem javnem potni{kem prometu, Slovenija.............................................................................................27 Tabela 14: Število vseh osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb in {tevilo potnikov, prepeljanih v cestnem javnem potni{kem prometu, Slovenija.....................................................27 KAZALO RAZISKAVE IN RAZVOJ........................................................................................................28 VLAGANJE V RAZVOJ............................................................................................................. 28 Grafikon 14: Viri financiranja izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija, 2008 ..............................................................................................28 Tabela 15: Bruto doma~i izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija........................................................................................................28 PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA.........................................................29 SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA........................................................................................ 29 Grafikon 15: Prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev, Slovenija..............................................29 Tabela 16: Prirast prebivalstva, Slovenija.......................................................................................29 PLAČI MOŠKIH IN ŽENSK.....................................................................................................30 Grafikon 16: Razlika med povpre~nima bruto pla~ama moških in žensk, Slovenija..............30 Tabela 17: Zneski povpre~nih mese~nih bruto pla~ moških in žensk, Slovenija - za~asni podatki...............................................................................................................30 STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE..........................................................................................31 Grafikon 17: Stopnja tveganja revš~ine glede na dohodek (brez dohodka v naravi), Slovenija...................................................................................................31 Tabela 18: Stopnja tveganja revš~ine glede na dohodek (brez dohodka v naravi) po starosti in spolu, Slovenija, 2008 .....................................................31 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE.....................................................................33 INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV.........................................................................34 ENERGETSKA INTENZIVNOST............................................................................................. 34 Grafikon 18: Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP stalne cene leta 2000, Slovenija........................................................................................................34 Tabela 19: Oskrba z energijo, Slovenija..........................................................................................34 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV......................................................................................35 Grafikon 19: Viri izpustov toplogrednih plinov, Slovenija, 2007 .................................................35 Tabela 20: Izpusti toplogrednih plinov, Slovenija..........................................................................35 PORABA MINERALNIH GNOJIL V KMETIJSTVU................................................................36 Grafikon 20: Poraba glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu na hektar kmetijskega zemljiš~a v uporabi, Slovenija....................................................................................36 Tabela 21: Poraba mineralnih gnojil in glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu, Slovenija.....36 INTENZIVNOST POSEKA LESA............................................................................................ 37 Grafikon 21: Intenzivnost poseka lesa, Slovenija .........................................................................37 Tabela 22: Prirastek in posek lesa, Slovenija.................................................................................37 KAZALO DRŽAVNI DOLG....................................................................................................................38 DRŽAVNI DOLG.......................................................................................................................38 Grafikon 22: Dolg sektorja država, % BDR Slovenija...................................................................38 Tabela 23: Dolg sektorja država, Slovenija....................................................................................38 SKRB ZA VSE GENERACIJE.....................................................................................39 STAROSTNA ODVISNOST.....................................................................................................39 Grafikon 23: Koeficienti starostne odvisnosti, Slovenija..............................................................39 Tabela 24: Koeficienta starostne odvisnosti, Slovenija.................................................................39 VARSTVO OTROK....................................................................................................................40 Grafikon 24: Delež otrok v vrtcih, Slovenija...................................................................................40 Tabela 25: Število otrok v vrtcih, Slovenija, šolska leta 1996/97 in 2005/06-2008/09...............40 VARSTVO STAREJŠIH.............................................................................................................41 Grafikon 25: Razlogi za sprejem oskrbovancev v dom za starejše, Slovenija, 2008...............41 Tabela 26: Število oskrbovancev v domovih za starejše, Slovenija............................................41 METODOLO[KA POJASNILA...................................................................................42 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV..............................................42 STATISTIČNI ZNAMENJI..........................................................................................46 KRAJ[AVE IN MERSKE ENOTE................................................................................46 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................47 KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA SLOVENIJO Zamisel o vzpostavitvi ključnega nacionalnega nabora kazalnikov trajnostnega razvoja na Statističnem uradu Republike Slovenije ni nova. Uresničila se je v okviru mednarodnega projekta, s finančno podporo Eurostata. Eden izmed ciljev projekta je bil tudi izbolj{ati prepoznavnost zamisli o trajnostnem razvoju v Sloveniji. Z naborom kazalnikov, ki je predstavljen v tej publikaciji, želimo zamisel o trajnostnem razvoju predstaviti na poljuden način tudi {ir{i javnosti. Prvi nabor kazalnikov trajnostnega razvoja se je izoblikoval na delavnici, ki jo je aprila 2009 organiziral Statistični urad Republike Slovenije. Na tej delavnici so sodelovali predstavniki ministrstev, agencij, raziskovalnih in{titutov, nevladnih organizacij in Statističnega urada. Skupaj smo iskali odgovor na vpra{anje o tem, katera so ključna področja oziroma kateri so ključni cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Ugotovili smo naslednjih pet ključnih ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji: blaginja, dolgoročno ravnovesje, skromnost, sodelovanje in celostnost. Za vsak cilj so bili predlagani kazalniki, ki bi lahko merili napredek ali na svoj način nakazovali, kaj se na posameznem področju dogaja. Med nadaljnjim posvetovanjem in usklajevanjem smo ključne cilje smiselno povezali in določili ključne kazalnike. Končni nabor kazalnikov je tako združen v tri področja: Blaginja, Ravnovesje in skromnost in Medgeneracijsko sodelovanje. Vsako področje smo sku{ali prikazati in opisati s pomočjo okoljskih, ekonomskih in socialnih vsebin. Ker gre za spremljanje trajnostnega razvoja v Sloveniji, publikacija ne zajema mednarodnih primerjav. Prikazani so kazalniki, ki so bili izračunani med nastajanjem publikacije iz zadnjih razpoložljivih podatkov. Večinoma so to podatki za leto 2008. Vsak kazalnik je predstavljen s časovno vrsto, ki najpogosteje zajema zadnja {tiri leta in izhodi{čno leto v preteklosti (1995, 2000 ipd.). Glavna sporočila, ki jih prina{ajo prikazani kazalniki, smo poudarili v obarvanem okvirju. Barve ponazarjajo statistično področje, v katero se kazalnik uvr{ča: področje okolje in naravni viri je obarvano zeleno, ekonomsko je vijolično in demografsko socialno področje pa oranžno. BLAGINJA Ko govorimo o blaginji ljudi, moramo pri tem razlikovati med trenutno blaginjo in oceno njene trajnosti. Blaginja danes ne pomeni le materialnih dobrin, ampak se nana{a tudi (ali predvsem) na ~lovekovo po~utje, bivanje, medsebojne odnose. Glavne vsebine, na katere moramo biti pozorni, ko govorimo o blaginji ljudi, so: življenjski standard v materialnem smislu, zdravje, izobrazba, osebna aktivnost, vklju~no z delom, volilna pravica in upravljanje, socialne vezi in odnosi, okolje ter varnost in nevarnost v materialnem in fizi~nem smislu. Kakovost naravnih virov »Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM>o se nekoliko zmanjšuje.« »Mikrobiološka kakovost pitne vode se bistveno ne izboljšuje.« »Rast števila kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem se umirja.« Ekonomska rast »Bruto domači proizvod je do leta 2008 stalno naraščal.« »Obseg povprečnih razpoložljivih sredstev gospodinjstev se povečuje.« Varnost »Stopnja registrirane brezposelnosti se je do leta 2008 zmanjševala.« »Izdatki za socialne prejemke se stalno povečujejo.« »Število zdravnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu se bistveno ne spreminja.« »Število študentov je v zadnjih dveh letih opazovanega obdobja nekoliko upadlo.« »Število obsojenih oseb narašča.« KAKOVOST NARAVNIH VIROV KAKOVOST ZRAKA Grafikon 1: Dnevne koncentracije delcev PM11, Slovenija, 2008 število dni 120 -, mejna vrednost »Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM10 se nekoliko zmanjšuje.« iskrba Koper Nova Ljubljana Celje Murska Maribor Trbovlje Zagorje Gorica Sobota - Rakičan .... . kraj/merilna postaja 11 Mejno dnevno vrednost koncentracije delcev PM]0 (50 pg/m3) je dovoljeno preseči do 35-krat v koledarskem letu; meja 35 dni je označena z rdečo črto. Vir: ARSO Tabela 1: Povpre~ne letne koncentracije delcev PM21, Slovenija pg/m3 Merilna mesta 2002 2005 2006 2007 2008 Ljubljana 42 37 33 32 30 Maribor 50 43 43 40 34 Celje 46 43 35 32 30 Murska Sobota - Rakičan 40 37 34 30 30 Koper 31 29 25 Nova Gorica 39 34 34 33 31 Trbovlje 47 55 40 37 38 Zagorje 47 52 46 41 43 Iskrba 16 14 15 16 ... ni podatka 21 Letna mejna vrednost koncentracije delcev PM]0 je 40 pg/m3. Vir: ARSO ■ Koncentracije delcev PM]0 so najvišje v tistih mestnih središčih, kjer je promet najgostejši, hkrati pa je tam zgoščena tudi industrija. Povišajo pa se predvsem v zimskih mesecih, ko se onesnaževala zaradi temperaturnih inverzij in zaradi vpliva individualnih kurišč kopičijo pri tleh in v kotlinah. ■ Raven onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM]0 se je od leta 2002 do leta 2008 sicer zmanjšala, kljub temu pa sta bila leta 2008 presežena tako letna mejna vrednost koncentracije delcev PM]0 kot tudi dovoljeno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo le-teh. Letna mejna vrednost je bila tedaj v Sloveniji prekoračena le v Zagorju (43 pg/m3). Največ prekoračitev dnevne mejne vrednosti delcev PM]0 so zabeležili v Zagorju (107 dni) in Trbovljah (73 dni). KAKOVOST NARAVNIH VIROV KAKOVOST PITNE VODE Grafikon 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli po velikostnih razredih oskrbovanih območij in po območjih zavodov za zdravstveno varstvo, Slovenija, 2007 delež neskladnih vzorcev (%) 60n »Mikrobiološka kakovost pitne vode se bistveno ne izboljšuje.« 30 n - ~L 1 ■ 1 ■ 1 Celje Ravne na Maribor Kranj Ljubljana Slovenija Murska Nova Novo Koper Koroškem Sobota Gorica mesto I | (50-1.000) □ srednje velika (1.001-10.000) ■ velika (> 10.000) Vir: IVZ Tabela 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli po velikostnih razredih oskrbovanih območij, Slovenija delež neskladnih vzorcev (%) Velikostni razredi oskrbovanih območij 2004 2005 2006 2007 majhna (50-1.000 prebivalcev) 29,0 28,0 24,1 24,5 srednje velika (1.001-10.000 prebivalcev) 6,7 5,8 4,6 5,3 velika (> 10.000 prebivalcev) 2,6 1,7 0,4 2,1 Vir: IVZ ■ V obdobju 2004-2007 se je onesnaženost pitne vode z E.coli nekoliko zmanjšala, in sicer v majhnih oskrbovanih območjih v večji meri kot v srednje velikih in velikih. ■ Leta 2007 se je delež neskladnih vzorcev pitne vode močno razlikoval glede na velikost razreda oskrbovanih območij; največ neskladnih vzorcev pitne vode je bilo v najmanjšem velikostnem razredu (tj. v območjih s 50-10.000 prebivalci), in sicer 25 %. ■ Tudi po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) so bili fekalno najbolj onesnaženi majhni sistemi, zlasti na zahodu in jugu Slovenije (ZZV Koper, Nova Gorica in Novo mesto). Majhni sistemi oz. majhna oskrbovalna območja so na splošno in mikrobiološko najbolj problematični, saj večinoma nimajo ustreznega strokovnega upravljanja, potrebnih sredstev in opreme, so slabo vzdrževani in nimajo določenih vodovarstvenih območij. KAKOVOST NARAVNIH VIROV EKOLOŠKO KMETIJSTVO Grafikon 3: Kmetijska gospodarstva11 z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija »Rast števila kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem se umirja.« 2 o ----- 2004 2005 2006 2007 2008 — delež kmetijskih zemljišč delež kmetijskih gospodarstev 11 Podatki o številu kmetijskih gospodarstev so na voljo le za leta 2003, 2005 in 2007 (iz raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev). Zaradi tega je za izra~un deleža kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi v vmesnih letih uporabljeno število kmetijskih gospodarstev iz predhodnega leta. Vira: SURS in MKGP Tabela 3: Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija 2004 2005 2006 2007 2008 Kmetijska gospodarstva (število) z ekološkim kmetovanjem 910 1.220 1.393 1.610 1.789 v preusmeritvi 672 498 483 390 278 Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) z ekološko pridelavo 14.767 15.991 20.151 23.560 26.125 v preusmeritvi 8.252 7.178 6.680 5.762 3.711 Vir: MKGP ■ Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem je v obdobju 2004-2008 stalno naraščalo, število na novo registriranih kmetijskih gospodarstev s pridelavo v preusmeritvi pa je upadalo. V letu 2008 je bilo kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem za dobrih 11 % več kot v letu 2007. ■ Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo se je v obdobju 2004-2008 povečala za skoraj 77 %, vendar je bil delež teh zemljišč v primerjavi z vsemi kmetijskimi zemljišči v uporabi še vedno majhen. Skupaj s kmetijskimi zemljišči v preusmeritvi so ta zemljišča leta 2008 predstavljala okoli 6 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Največji delež kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo so predstavljali trajni travniki in pašniki (skoraj 90 %). EKONOMSKA RAST BRUTO DOMAČI PROIZVOD Grafikon 4: Realna rast BDP na prebivalca, 1995 = 100, Slovenija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto »Bruto domači proizvod je do leta 2008 stalno naraščal.« Vir: SURS Tabela 4: BDP v tekočih cenah, Slovenija mrd. EUR 1995 2005 2006 2007 2008 BDP v tekočih cenah 16,1 28,8 31,1 34,6 37,1 ■ BDP, ki je merilo dohodkov in izdatkov domačega gospodarstva, je v obravnavanem obdobju do leta 2008 izkazoval gospodarsko rast države. ■ BDP, izražen v tekočih cenah, se je namreč v obdobju 1995-2008 stalno povečeval. Leta 2008 je znašal dobrih 37 milijard EUR ali za dobrih 7 % več kot v letu 2007. ■ Tudi realna rast BDP na prebivalca je bila v navedenem obdobju ves čas pozitivna. Od 1995 do 2008 se je realni BDP na prebivalca povečal za okrog 70 %, v letu 2008 pa je bil za 3,3 % večji kot v letu 2007. Vir: SURS EKONOMSKA RAST PRIHODKI GOSPODINJSTEV Grafikon 5: Povprečna letna razpoložljiva sredstva na člana gospodinjstva, Slovenija 8000 6000 »Obseg povprečnih razpoložljivih sredstev gospodinjstev se povečuje.« Tabela 5: Povprečna letna razpoložljiva sredstva na gospodinjstvo, Slovenija 1000 EUR 2000 2004 2005 2006 2007 Povprečna letna razpoložljiva sredstva na gospodinjstvo 12 16 16 17 18 Vir: SURS ■ Razpoložljiva sredstva gospodinjstev obsegajo vsa denarna sredstva, ki jih imajo gospodinjstva v opazovanem obdobju na razpolago. ■ Obseg teh sredstev se je v obdobju 2000-2007 stalno povečeval; v celotnem obdobju se je povečal za okoli 55 %. Leta 2007 so povprečna letna razpoložljiva sredstva gospodinjstva znašala približno 18.000 EUR ali okoli 7.000 EUR na člana gospodinjstva. ■ Med denarnimi sredstvi, ki so jih imela gospodinjstva leta 2007 na razpolago, so obsegali njihov največji del dohodki iz zaposlitve (60 %) in pokojnine z dodatki (23 %), preostale dele pa dohodki iz samozaposlitve, drugi socialni in družinski prejemki (denarni dodatki, štipendije ...), prejemki od prodaje in drugi dohodki. Vir: SURS VARNOST AKTIVNOST PREBIVALSTVA Grafikon 6: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, Slovenija 15 »Stopnja registrirane brezposelnosti se je do leta 2008 zmanjševala.« 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Tabela 6: Delovno aktivni prebivalci, Slovenija število v 1000 2000 2005 2006 2007 2008 Delovno aktivni prebivalci 801 813 825 854 879 [tevilo delovno aktivnih prebivalcev (to so zaposlene in samozaposlene osebe skupaj), je v obdobju 2000-2008 na letni ravni nihalo, v povprečju pa se je to število stalno povečevalo. Leta 2008 je bilo tako delovno aktivnih okoli 880.000 prebivalcev Slovenije ali za 3 % več kot v letu 2007 in za skoraj 10 % več kot leta 2000. Na letni ravni je precej nihala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (to je vrednost, ki pove, kolikšen delež registriranih brezposelnih oseb je med aktivnim prebivalstvom). V obdobju 2000-2008 je bila povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti najvišja leta 2000, nato se je vztrajno zmanjševala; leta 2008 je tako znašala slabih 7 % (za moške skoraj 6 %, za ženske pa dobrih 8 %) ali za 1 odstotno točko manj kot v letu 2007 in za 5,1 odstotne točke manj kot leta 2000. V tem obdobju je bila stopnja registrirane brezposelnosti najnižja septembra 2008, in sicer je bila malo nad 6-odstotna. Vir: SURS Vir: SURS VARNOST DOSTOPNOST DO SOCIALNE ZAŠČITE Grafikon 7: Izdatki za socialne prejemke po področjih socialne zaščite, Slovenija, 2007 | starost ^ bolezen in zdravstveno varstvo | družina in otroci ^ invalidnost | smrt hranitelja družine ^ brezposelnost | druge oblike socialne izključenosti 32,1 % »Izdatki za socialne prejemke se stalno pove~ujejo.« 7,8% Vir: SURS Tabela 7: Izdatki za socialne prejemke, Slovenija mrd. EUR 1996 2004 2005 2006 2007 Izdatki za socialne prejemke 2,7 6,2 6,5 6,9 7,2 Vir: SURS Izdatki za socialne prejemke so se v obdobju 1996-2007 stalno povečevali. Leta 2007 so bili za slabih 5 % višji kot leta 2006 in za okoli 2,6-krat višji kot leta 1996. Leta 2007 so največji del, slabih 40 % teh izdatkov predstavljali izdatki za starost (med te spadajo predvsem starostne in invalidske pokojnine za osebe nad določeno starostjo ter blago in storitve, povezane s starostjo); dobrih 32 % izdatkov so predstavljali izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo (med te spadajo predvsem nadomestila za primer zadržanosti z dela zaradi bolezni - boleznine, zdravstveno varstvo in zdravila). VARNOST DOSTOPNOST DO ZDRAVSTVA Grafikon 8: Število prebivalcev na zdravnika v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija Število 1500 -. 600 1997 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: IVZ »število zdravnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu se bistveno ne spreminja.« Tabela 8: Zdravniki11 v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija število 1997 2005 2006 2007 2008 Zdravniki 1.319 1.577 1.501 1.516 1.505 1) Število je izra~unano iz delovnih ur. Vir: IVZ Število zdravnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu - to se deli na primarno in sekundarno raven - je v obdobju 1997-2008 nekoliko nihalo, v celotnem obdobju pa se je povečalo za okoli 14 %. V letu 2008 je bilo med zdravniki v zdravstvenem varstvu na primarni ravni največ zdravnikov splošne medicine, 62 %, zdravnikov za predšolske otroke je bilo dobrih 11 %, zdravnikov za šolske otroke in mladino pa slabih 11 %. Tudi število prebivalcev na zdravnika je v obravnavanem obdobju stalno nihalo. V letu 2008 je zdravnik v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu oskrboval povprečno 1.355 prebivalcev. VARNOST DOSTOPNOST DO ŠOLANJA Karta 1: Študenti v terciarnem izobraževanju in med njimi štipendisti, statistične regije, Slovenija, 2008 »Število študentov je v zadnjih dveh letih opazovanega obdobja nekoliko upadlo.« število Študentov na 1 000 prebivalcev11 I I 55 ali manj □ 56-57 ]] 58-59 ^ 60 ali več O Štipendisti med Študenti (%) 1) Stanje 31. december Vir: SURS Tabela 9: Število študentov v terciarnem izobraževanju na 1000 prebivalcev, Slovenija število na 1000 prebivalcev 1997 2005 2006 2007 2008 Študenti v terciarnem izobraževanju 34 Vir: SURS 57 58 57 56 Število študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje, se je v obdobju 1997-2008 povečalo za skoraj 68 %; v letu 2008 se je njihovo število glede na prejšnje leto drugič zaporedoma nekoliko zmanjšalo, in sicer za okoli 1 %. Največ študentov na 1000 prebivalcev je v letu 2008 imela goriška statistična regija, sledili sta ji koroška in jugovzhodna Slovenija, najmanj pa pomurska statistična regija. Največji delež štipendistov med študenti pa je imela pomurska statistična regija. Ta podatek kaže tudi na socialne razmere v posamezni regiji. Najmanj štipendistov med študenti je imela osrednjeslovenska statistična regija. VARNOST KRIMINAL Grafikon 9: Obsojene osebe med prebivalci, Slovenija 0.6 0.5 0.3 0.1 »Število obsojenih oseb narašča.« 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto Tabela 10: Osebe, obsojene na sodiščih splošne pristojnosti, Slovenija število 1996 2005 2006 2007 2008 Polnoletne osebe Mladoletne osebe 3.942 500 7.718 498 8.119 511 8.685 459 1.739 489 Število obsojenih polnoletnih oseb se je v obdobju 1996-2008 povečevalo, medtem ko je bilo število obsojenih mladoletnih oseb v vseh letih približno enako. V letu 2008 so na okrožnih in okrajnih sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.329 polnoletnih in 812 mladoletnih oseb. Obsodili so 8.739 polnoletnih oseb (57 %), vzgojni ukrep ali kazen pa so izrekli 489 mladoletnim osebam (60 %). Med polnoletnimi storilci kaznivih dejanj je bilo največ takih, ki so bili obsojeni zaradi tatvine (13 %), velike tatvine (dobrih 10 %) in goljufije (slabih 9 %), med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj pa takih, ki so jim bili izrečeni varnostni ukrep ali kazni zaradi tatvine (slabih 20 %), velike tatvine (slabih 18 %) in ropa (7 %). Največjemu številu polnoletnih obsojenih oseb je bila v letu 2008 izrečena zaporna kazen, skoraj 91 %; sledila je denarna kazen; ta je bila izrečena dobrim 7 % teh oseb. Največjemu številu mladoletnih obsojenih oseb pa je bil izrečen vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega skrbstva, 47 %. Vir: SURS Vir: SURS RAVNOVESJE IN SKROMNOST Če želimo ohranjati dolgoročno ravnovesje, je treba že danes doseči ravnovesje med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave. Pri tem sta pomembni komponenti skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov, kot so voda, hrana, energija. Vlaganje v raziskave in razvoj ter spodbujanje inovativnosti lahko prispevata k takemu tehnološkemu razvoju, ki bo omogočal manjšo porabo naravnih virov. Ne smemo pa pozabiti tudi na enakost med spoloma ter pravično porazdelitev dobrin. Naravni viri »Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije v zadnjih letih upada.« »Poraba vode v gospodinjstvih se v zadnjih letih nekoliko povečuje.« »Količina odpadkov hrane med komunalnimi odpadki se povečuje.« »Število osebnih avtomobilov se povečuje, število potnikov v cestnem javnem potniškem prometu pa se zmanjšuje.« Raziskave in razvoj »Obseg sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju se povečuje.« Prebivalstvo, enakost spolov in revščina »Naravni prirast je v zadnjih letih pozitiven.« »Zaposleni moški zaslužijo povprečno za 7 % več kot zaposlene ženske.« »Stopnja tveganja revščine je največja med ženskami, starejšimi od 65 let.« NARAVNI VIRI PORABA ENERGIJE Grafikon 10: Končna poraba energije na prebivalca in »Delež delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, Slovenija obnovljivih virov energije 3n 2.5 2-11.5 1-U 0.5-I— 0 v končni porabi —10 —1-8 6 -L 4 —2 energije v zadnjih letih upada.« 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 | končna poraba energije na prebivalca Vir: SURS OVE v končni porabi energije Tabela 11: Obnovljivi viri v končni porabi energije, Slovenija 1000 toe 2000 2005 2006 2007 2008 Končna raba energije - SKUPAJ 4.638 5.182 5.229 5.189 5.519 obnovljivi viri in odpadki 433 450 438 432 437 Vir: SURS ■ Končna poraba energije v Sloveniji je od leta 2002 do leta 2006 naraščala, v letu 2007 se je nekoliko zmanjšala (predvsem zato, ker so gospodinjstva zaradi mile zime porabila manj energentov), že v letu 2008 pa se je znova povečala, in sicer za 6 %. ■ Delež obnovljivih virov energije (skupaj z odpadki) v končni porabi energije v zadnjih letih upada; v letu 2008 je predstavljal 7,9 % (v tem deležu je 74 % predstavljala poraba biomase v gospodinjstvih). NARAVNI VIRI PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA Grafikon 11: Poraba vode iz javnega vodovoda v gospodinjstvih na prebivalca, Slovenija mVprebivalca 50-, .... 30. 10 »Poraba vode v gospodinjstvih se v zadnjih letih nekoliko povečuje.« 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: SURS Tabela 12: Voda, dobavljena iz javnega vodovoda, Slovenija mio. m 2002 2005 2006 2007 2008 Voda, dobavljena iz javnega vodovoda 183 165 168 171 169 gospodinjstvom 89 85 86 88 89 Vir: SURS ■ Poraba vode iz javnega vodovoda je v obdobju 2002-2008 v posameznih letih nekoliko nihala, v celotnem obdobju pa se je zmanj{ala. Leta 2008 je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 169 milijonov m3 vode ali za približno 1 % manj kot leta 2007 in za slabih 8 % manj kot leta 2002. ■ V zadnjih letih se je nekoliko povečala poraba vode iz javnega vodovoda v gospodinjstvih, in sicer so ta leta 2008 porabila skoraj 89 milijonov m3 vode ali 43,5 m3/prebivalca, to je 119 l/dan. NARAVNI VIRI NASTALI KOMUNALNI ODPADKI IN ODPADKI HRANE Grafikon 12: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija kg/prebivalca 400---------------— 300----------------— 200-- ------------— 100-- ------------— O-l—-------------- 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto Vir: SURS Tabela 13: Komunalni odpadki, Slovenija 1000 ton 2002 2005 2006 2007 2008 Količina nastalih komunalnih odpadkov 812 845 866 886 923 biorazgradljivi kuhinjski odpadki ter jedilno olje in maščobe 5 19 23 21 33 Vir: SURS ■ Količina komunalnih odpadkov se je v obdobju 2002-2008 večinoma povečevala; le v letu 2004 se je zmanjšala, in sicer za 0,1 % glede na prejšnje leto. ■ Leta 2008 je nastalo dobrih 900.000 ton komunalnih odpadkov oz. 453 kg/prebivalca ali za dobre 4 % več kot v letu 2007 in za dobrih 14 % več kot leta 2002. ■ V primerjavi z izhodiščnim letom so se močno povečale tudi količine biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in jedilnih olj ter maščob. Odpadkov hrane je bilo v letu 2008 skoraj 33.000 ton ali za slabih 55 % več kot v letu 2007 in 6-krat več kot v letu 2002. V letu 2008 je ta vrsta odpadkov predstavljala slabe 4 % vseh komunalnih odpadkov. »Koli~ina odpadkov hrane med komunalnimi odpadki se pove~uje.« NARAVNI VIRI POTNIŠKI PROMET Grafikon 13: Število vseh osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb na 1000 prebivalcev in število opravljenih potniških kilometrov v cestnem javnem potniškem prometu, Slovenija mio. pkm na 1000 prebivalcev 1200 600 2002 2003 potniški kilometri Vira: SURS in MNZ 2004 2005 2006 2007 — vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb »Število osebnih avtomobilov se pove~uje, število potnikov v cestnem javnem potniškem prometu pa se zmanjšuje.« Tabela 14: Število vseh osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb in število potnikov, prepeljanih v cestnem javnem potniškem prometu, Slovenija _1000 2002 2005 2006 2007 2008 Vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb 837 910 931 962 989 Prepeljani potniki v cestnem javnem potniškem prometu (brez MPP) 57.955 39.759 37.964 38.532 38.751 Vira: MNZ in SURS ■ Število osebnih vozil v uporabi fizičnih oseb se je v obdobju 2002-2008 povečalo za 18 %. Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji registriranih 487 osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb na 1000 prebivalcev. ■ Število v cestnem javnem potniškem prometu prepeljanih potnikov se je od leta 2002 do leta 2008 zmanjšalo za 33 %. To število je namreč upadalo vse do leta 2006, nato pa se je začelo počasi povečevati. Leta 2008 je bilo v cestnem javnem potniškem prometu prepeljanih okoli 39 milijonov potnikov ali za slab odstotek več kot leta 2007. ■ Količina opravljenih potniških kilometrov v cestnem javnem potniškem prometu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skoraj 29 %. Zmanjševanje je bilo najintenzivnejše do leta 2005, nato se je upočasnilo. Leta 2008 je bilo opravljenih skoraj 815 milijonov potniških kilometrov ali za 0,3 % manj kot prejšnje leto. RAZISKAVE IN RAZVOJ VLAGANJE V RAZVOJ Grafikon 14: Viri financiranja izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija, 2008 90% ] gospodarske družbe ] državni viri H viri iz tujine »Obseg sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju se povečuje.« Vir: SURS Tabela 15: Bruto doma~i izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija _mio. EUR 2000 2005 2006 2007 2008 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost 144 243 291 299 398 Vir: SURS ■ Obseg izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju se je v obdobju 2000-2008 povečeval. V letu 2008 so bili ti izdatki nominalno za slabih 176 % višji kot v izhodiščnem letu. ■ Za raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji je bilo v letu 2008 porabljenih v vseh sektorjih skupaj 617 milijonov EUR ali za 23 % več kot v letu 2007. Povečanje je bilo največje prav v poslovnem sektorju; v letu 2008 je bilo v tem sektorju porabljenih za ta namen skoraj 400 milijonov EUR ali za 33 % več kot v letu 2007. ■ 90 % sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju so v letu 2008 prispevale gospodarske družbe, 6 % so prispevali državni viri, 4 % pa viri iz tujine; z manj kot polovico % so prispevale zasebne nepridobitne organizacije. PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA Grafikon 15: Prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev, Slovenija 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto skupni prirast Vira: SURS in MNZ naravni prirast selitveni prirast »Naravni prirast je v zadnjih letih pozitiven.« Tabela 16: Prirast prebivalstva, Slovenija Vira: SURS in MNZ število 1997 2005 2006 2007 2008 Skupni prirast -477 5.768 7.019 15.489 22.093 Naravni prirast -763 -668 752 1.239 3.509 Selitveni prirast 286 6.436 6.267 14.250 18.584 Skupni prirast prebivalstva v Sloveniji je bil v obdobju 1997-2008 najprej negativen, po letu 1999 pa je bil pozitiven. Skupni prirast prebivalstva je bil do leta 2005 pozitiven predvsem zaradi selitvenega prirasta, saj je bil naravni prirast do tega leta negativen. Čeprav se naravni prirast od leta 2006 počasi dviga, pa k skupnemu prirastu še vedno prispeva glavni del selitveni prirast prebivalstva. Selitveni prirast je pozitiven predvsem zaradi priselitev tujcev. V letu 2008 se je npr. v Slovenijo priselilo več kot 28.000 prebivalcev s tujim državljanstvom, iz Slovenije pa se je v tem letu odselilo dobrih 7.000 prebivalcev s tujim državljanstvom. Med priseljenimi prebivalci s tujim državljanstvom so prevladovali mlajši moški. PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA PLAČI MOŠKIH IN ŽENSK Grafikon 16: Razlika med povprečnima bruto plačama moških in žensk, Slovenija % 8.5 6.5 2004 2005 2006 2007 2008 »Zaposleni moški zaslužijo povprečno za 7 % več kot zaposlene ženske.« Vir: SURS Tabela 17: Zneski povprečnih mesečnih bruto plač moških in žensk, Slovenija -začasni podatki EUR 2004 2005 2006 2007 2008 Povprečna mesečna bruto plača moških 1.149 1.216 1.284 1.370 1.481 Povprečna mesečna bruto plača žensk 1.069 1.132 1.196 1.263 1.369 Razmerje med povprečnima bruto plačama moških in žensk se v obdobju 2004-2008 ni bistveno spreminjalo: ženske so prejemale ves ta čas v povprečju za okoli 7 % nižje bruto plače; v letu 2007 se je ta razlika povečala še za odstotek, saj so povprečne bruto plače žensk v tem letu dosegale povprečno le slabih 92 % povprečne mesečne bruto plače moških. Povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, je v letu 2008 znašala 1.481 EUR, povprečna letna bruto plača žensk, preračunana na mesec, pa 1.369 EUR. Povprečne bruto plače moških in žensk so se v letu 2008 najbolj razlikovale v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer za skoraj 34 % (v korist moških), najmanj pa v dejavnosti promet in skladiščenje, in sicer za 88 EUR (tokrat v korist žensk). Žensk je bilo med zaposlenimi v tej dejavnosti le za dobro petino in so v povprečju opravljale bolje plačana dela. Vir: SURS PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE Grafikon 17: Stopnja tveganja revščine glede na dohodek (brez dohodka v naravi), Slovenija % 15-, »Stopnja tveganja revščine je največja med ženskami, starejšimi od 65 let.« 3 0_LI-—-—-—-—-—-—-—-—-—-—-—-1_ 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto Vir: SURS Tabela 18: Stopnja tveganja revščine glede na dohodek (brez dohodka v naravi) po starosti in spolu, Slovenija, 2008 % 0-17 let 18-64 let 65+ moški ženske moški ženske moški ženske Dohodek (brez dohodka v naravi) 11 13 11 10 12 28 Vir: SURS Stopnja tveganja revščine se je v letu 2008 glede na prejšnje leto povečala za 0,8 odstotne točke in je znašala dobrih 12 %. To pomeni, da je v Sloveniji v tem letu živelo pod pragom revščine okoli 12 % ljudi. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je bil 545 EUR. Ce v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 23 %. Ce bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na slabih 39 %. Višja bi bila v vseh starostnih skupinah, najvišja pa pri osebah, starejših od 65 let; pri teh bi se, skladno s pričakovanji, povzpela na 85 %. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Pri medgeneracijski solidarnosti in sodelovanju je najpomembnejše vprašanje: Kaj bomo zapustili svojim otrokom - v okoljskem in tudi v materialnem in socialnem smislu? Omejenost naravnih virov je dejstvo, intenziteta izkoriščanja teh dobrin je naša izbira. Medgeneracijska solidarnost pomeni delitev materialnih dobrin in bremen med generacijami in tudi ustvarjanje priložnosti za zagotavljanje dostojnega življenja. Intenzivnost rabe naravnih virov »Energetska intenzivnost se zmanjšuje.« »Koli~ine izpustov toplogrednih plinov se pove~ujejo.« »Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu se zmanjšuje.« »Intenzivnost poseka lesa se v zadnjih letih nekoliko pove~uje.« Državni dolg »Dolg sektorja država se pove~uje.« j Skrb za vse generacije »Skupni koeficient starostne odvisnosti naraš~a že od leta 2003.« »Delež otrok, vklju~enih v vrtce, se stalno pove~uje.« »Število oskrbovancev v domovih za starejše se pove~uje.« INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV ENERGETSKA INTENZIVNOST Grafikon 18: Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP, stalne cene leta 2000, Slovenija toe/mio EUR 2000 400 320 280 240 »Energetska intenzivnost se zmanjšuje.« 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: SURS Tabela 19: Oskrba z energijo, Slovenija _1000 toe 2000 2005 2006 2007 2008 Oskrba z energijo 6.487 7.307 7.318 7.336 7.749 Vir: SURS ■ Slovenija ima sorazmerno visoko energetsko intenzivnost. Ta se je glede na oskrbo z energijo od leta 2001 stalno zniževala, v letu 2008 pa se je nekoliko povečala. V obdobju 2000-2008 se je zmanjšala za skoraj 15 %. V letu 2008 je pri primarni oskrbi znašala 299 toe/mio EUR (merjeno v stalnih cenah 2000) ali za 2 % več kot v letu 2007. ■ Obseg oskrbe z energijo se je v obravnavanem obdobju stalno povečeval. V letu 2008 je količina energije za oskrbo znašala skoraj 7,8 milijona toe ali za slabih 6 % več kot v letu 2007. INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV Grafikon 19: Viri izpustov toplogrednih plinov, Slovenija, 2007 »Količine izpustov toplogrednih plinov se povečujejo.« 3,3% 10,0% energetika (poraba goriv pri proiz. ^ energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu itd.) I I kmetijstvo | industrijski procesi in uporaba topil I I odpadki Vir: ARSO Tabela 20: Izpusti toplogrednih plinov, Slovenija _CO, ekvivalent Gg 1996 2004 2005 2006 2007 SKUPAJ 19.130 20.051 20.377 20.570 20.722 ogljikov dioksid (CO2) brez odbitkov 15.619 16.387 16.670 16.854 16.989 metan (CH4) 2.051 2.179 2.184 2.160 2.172 didušikov oksid (N2O) 1.181 1.267 1.284 1.309 1.319 F-plini (HFC, PFC, SF6) 279 218 239 247 242 Vir: ARSO ■ Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela obveznost, da bo količino izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 v povprečju zmanjšala za 8 % glede na izhodiščno leto (1986); te količine pa so se v Sloveniji v obdobju 1996-2007 povečale za dobrih 8 %. Količine izpustov toplogrednih plinov so v letu 2007 znašale 20.722 Gg v ekvivalentih CO2 ali slaba 2 % nad vrednostjo v izhodiščnem letu. ■ V izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2007 je bilo največ ogljikovega dioksida (CO2) (82 %), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, sledil je metan (CH4) (10,5 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, temu pa didušikov oksid oz. smejalni plin (N2O) (dobrih 6 %); ta prav tako nastaja v kmetijstvu in v prometu. Količine izpustov F-plinov (HFC, PFC in SF6) so bile majhne (1,2 %), vendar so zaradi njihovega visokega toplogrednega učinka izredno pomembne. ■ Največje količine toplogrednih plinov nastajajo v energetiki, tj. pri porabi goriv v proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, v prometu in drugih sektorjih. V letu 2007 je energetika prispevala 81 % vseh izpustov; 10 % izpustov je izviralo iz kmetijstva, 6 % iz industrijskih procesov, 3 % pa iz odpadkov. INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV PORABA MINERALNIH GNOJIL V KMETIJSTVU Grafikon 20: Poraba glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi, Slovenija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto > rastlinska hranila, skupaj . K,0 P,05 Vir: SURS »Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu se zmanjšuje.« Tabela 21: Poraba mineralnih gnojil in glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu, Slovenija 1000 ton 1996 2005 2006 2007 2008 Mineralna gnojila 168 150 147 150 135 Rastlinska hranila (N, P2O5, K2O) 69 59 59 58 52 Vir: SURS ■ V letu 2008 so kmetijski pridelovalci porabili za gnojenje kmetijskih pridelkov okoli 135.000 ton mineralnih gnojil; ta so vsebovala slabih 52.000 ton glavnih rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) ali za dobrih 10 % manj kot v prejšnjem letu. Od leta 1996 se je tako poraba glavnih rastlinskih hranil zmanjšala za slabih 25 %. ■ V letu 2008 je bilo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi porabljenih v povprečju 105 kg glavnih rastlinskih hranil (makrohranil) ali za dobrih 9 % manj kot v letu 2007. Zmanjšala se je poraba vseh glavnih rastlinskih hranil, najbolj pa poraba dušika, in sicer za dobrih 14 %. INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV INTENZIVNOST POSEKA LESA Grafikon 21: Intenzivnost poseka lesa, Slovenija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto Vir: SURS Tabela 22: Prirastek in posek lesa, Slovenija »Intenzivnost poseka lesa se v zadnjih letih nekoliko povečuje.« 1996 2005 2006 2007 2008 Prirastek lesa 6,1 7,6 7,7 7,8 7,9 Posek lesa 2,3 3,2 3,7 3,2 3,4 io. m Vir: SURS ■ Površina gozdov se v Sloveniji stalno povečuje. Po podatkih Zavoda za gozdove je leta 2007 gozd pokrival več kot 58 % ozemlja Slovenije. ■ S površino gozdov se povečuje tudi prirastek lesa. Leta 2008 je bil letni prirastek skoraj 8 milijonov m3 lesa ali za 0,6 % več kot prejšnje leto in skoraj za 30 % več kot leta 1996. ■ Posek lesa je leta 2008 obsegal dobre 3 milijone m3 lesa ali za slabih 6 % več kot leta 2007 in za dobrih 47 % več kot leta 1996. ■ Hitrejša rast poseka od prirastka se kaže v višji vrednosti intenzivnosti poseka lesa; ta namreč izraža razmerje med prirastkom in posekom. Intenzivnost poseka lesa je med leti nihala, najvišja pa je bila leta 2006, ko je znašala skoraj 49 %. Leta 2008 je intenzivnost poseka znašala skoraj 44 % ali za 2,2 odstotne točke več kot v letu 2007. DRŽAVNI DOLG DRŽAVNI DOLG Grafikon 22: Dolg sektorja država, % BDP, Slovenija »Dolg sektorja država se povečuje.« Tabela 23: Dolg sektorja država, Slovenija mrd. EUR 2000 2005 2006 2007 2008 Dolg 5,0 7,8 8,3 8,3 ■ Dolg sektorja država se je od leta 2000 do 2008 večinoma povečeval. Znižal se je le leta 2007, in sicer za slabe 3 % glede na prejšnje leto. Leta 2008 se je spet povečal in je znašal dobrih 8 milijard EUR ali za dobre 3 % več kot prejšnje leto in za skoraj 59 % več kot leta 2000. ■ Dolg sektorja država, izražen kot delež v BDP, se je najprej od leta 2000 do leta 2002 povečeval, nato pa se je začel zmanjševati. Najhitreje se je zmanjševal po letu 2006; tedaj je znašal slabih 27 % BDP. Leta 2008 je tako dolg predstavljal slabih 23 % BDP ali za 0,8 odstotne točke manj kot leta 2007 in za 4,3 odstotne točke manj kot leta 2000. Vir: MF Vir: MF SKRB ZA VSE GENERACIJE STAROSTNA ODVISNOST Grafikon 23: Koeficienti starostne odvisnosti, Slovenija 50 30 10 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto > skupni koeficient starostne odvisnosti koeficient starostne odvisnosti mladih »Skupni koeficient starostne odvisnosti narašča že od leta 2003.« koeficient starostne odvisnosti starih Vir: SURS Tabela 24: Koeficienta starostne odvisnosti, Slovenija število 1996 2005 2006 2007 2008 Koeficient starostne odvisnosti starih Koeficient starostne odvisnosti mladih 18,5 25,2 22,2 20,1 22,7 19,9 23,1 19,8 23,6 20,1 Vir: SURS Skupni koeficient starostne odvisnosti (starih in mladih) se v obdobju 1996-2008 ni bistveno spreminjal in se je gibal med 42,1 in 43,7; od leta 1996 do leta 2003 se je zmanjševal in v letu 2003 dosegel najnižjo vrednost, nato pa se je ta začela dvigati. Leta 2008 je znašal koeficient starostne odvisnosti mladih dobrih 20, starostne odvisnosti starih pa slabih 24; to pomeni, da je imela Slovenija tedaj na 100 delovno sposobnih prebivalcev 20 oseb, mlajših od 15 let, in 24 oseb, starejših od 65 let. Skupni koeficient starostne odvisnosti je tako leta 2008 znašal malo manj kot 44; to pomeni, da je bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih toliko oseb, starih 0-14 let in nad 65 let. SKRB ZA VSE GENERACIJE VARSTVO OTROK Grafikon 24: Delež otrok v vrtcih, Slovenija % 80-, »Delež otrok, vključenih v vrtce, se stalno povečuje.« 20 o J—-----------— 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 leto Vir: SURS Tabela 25: Število otrok v vrtcih, Slovenija, šolska leta 1996/97 in 2005/06-2008/09 število v 1000 1996/97 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 Otroci 65 57 58 61 66 Vir: SURS Delež otrok, vključenih v vrtce, se iz leta v leto povečuje. Od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2008/09 se je ta delež povečal za skoraj 10 odstotnih točk. V šolskem letu 2008/2009 je bilo v vrtce vključenih skoraj 66.000 otrok, to je približno 70 % vseh otrok ustrezne starosti. V primerjavi s šolskim letom pred tem se je povečalo predvsem število otrok v starostni skupini do 3 let, torej v prvem starostnem obdobju, in sicer za dobrih 18 %; število otrok v drugem starostnem obdobju, to je v starosti od 3 let do vstopa v šolo, pa se je povečalo za slabe 4 %. V skladu z leta 2002 zastavljenimi barcelonskimi cilji naj bi v EU do leta 2010 vključili v predšolsko vzgojo 33 % otrok, starih manj kot 3 leta, in 90 % otrok v razponu od 3. leta starosti do njihovega vstopa v šolo. V Sloveniji je bilo v šolskem letu 2008/09 vključenih v vrtce 49 % otrok do 3. leta starosti in s tem smo že dosegli in presegli enega izmed zastavljenih ciljev. Delež otrok, vključenih v vrtce, v starostni skupini od 3 let do vstopa v šolo, pa je znašal 84 %. SKRB ZA VSE GENERACIJE VARSTVO STAREJSIH Grafikon 25: Razlogi za sprejem oskrbovancev v dom za starejše, Slovenija, 2008 ^ starost (bolni) ^ hujša telesna obolenja ^ starost (zdravi) ^ hujša duševna obolenja ^ neurejene stanovanjske razmere ^ neurejene družinske razmere ^ drugo »Število oskrbovancev v domovih za starejše se pove~uje.« 12% Vir: SURS Tabela 26: Število oskrbovancev v domovih za starejše, Slovenija 1000 1996 2005 2006 2007 2008 Oskrbovanci 11 14 14 14 15 Vir: SURS Število oskrbovancev v domovih za starejše se je v obdobju 1996-2008 povečalo, in sicer za skoraj 38 %. Leta 2008 je v domovih za starejše tako bivalo dobrih 15.000 oseb ali za slabih 10 % več kot v letu 2007. V domovih za starejše so leta 2008 prevladovali oskrbovanci, stari 80 in nad 80 let, in sicer jih je bilo okoli 61 %. Delež te starostne skupine se je glede na leto 2007 še povečal. Med vsemi oskrbovanci je bilo v letu 2008 skoraj 75 % žensk. 70 % oseb je bilo sprejetih v dom za starejše zaradi starosti; med temi je bilo 58 % bolnih. Pogost vzrok za sprejem v dom so bila tudi hujša telesna obolenja (13 % oskrbovancev) in hujša duševna obolenja (8 % oskrbovancev). METODOLOŠKA POJASNILA Metodologija raziskovanja o aktivnem prebivalstvu je bila v letu 2005 spremenjena, zato so bili že objavljeni podatki iz prej{njih let preračunani. Metodologija raziskovanja o {tudentih, vpisanih v terciarno izobraževanje, se je med leti spreminjala (vključevanja dodatnih stopenj {tudija). V raziskovanje o raziskovalno-razvojni dejavnosti so bila v poslovnem sektorju leta 2008 vključena nekatera inovativna podjetja, ki izvajajo tudi raziskovalno-razvojno dejavnost, pa doslej niso sporočala podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Leta 2008 je bila uvedena nova statistična definicija prebivalstva, ki je usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni za{čiti. To definicijo smo začeli upo{tevati v podatkih od leta 2008. Vir za izračun stopnje tveganja rev{čine so podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC). To raziskovanje je za države članice EU enoten vir podatkov za izračun kazalnikov dohodka in rev{čine, ki temelji na uredbah Evropske komisije. V Sloveniji smo ga začeli izvajati v letu 2005. Vir za izračun omenjenih kazalnikov pred uvedbo SILC so bili podatki iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG). Zaradi različne metodologije tako podatki od leta 2005 niso neposredno primerljivi s predhodno objavljenimi. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV BLAGINJA KAKOVOST NARAVNIH VIROV Delci PM10 so po Uredbi o žveplovem dioksidu, du{ikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, {t. 52/2002) definirani kot delci v zraku, ki jih prepu{ča filter s 50-odstotno neprepustnostjo za delce z aerodinamskim premerom 10 fm. Pitna voda je voda, ki po mikrobiolo{kih, fizikalnih, kemičnih in radiolo{kih lastnostih ter po vsebnosti pesticidov in strupov ustreza merilom, ki so predpisana s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, {t. 19/2004 s spremembami). Higiensko neoporečna voda se uporablja za javno preskrbo prebivalstva in za proizvodnjo živil, namenjenih za prodajo. Ekolo{ka pridelava je po Uredbi o ekolo{ki pridelavi in označevanju ekolo{kih proizvodov (Uredba ES {t. 834/2007) celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najbolj{o okoljsko prakso, visoko raven biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in način pridelave v skladu s preferencami nekaterih potro{nikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Kmetijska zemlji{~a v uporabi so vsa zemlji{ča, ki jih kmetijska podjetja in družinske kmetije uporabljajo za kmetijsko pridelavo v določenem letu. To so njive in vrtovi, trajni nasadi in trajni travniki in pa{niki. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV EKONOMSKA RAST Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije po proizvodih. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode (davki na proizvode, zmanjšani za subvencije po proizvodih). Bruto domači proizvod po izdatkovni metodi je enak skupni domači potrošnji in saldu menjave blaga in storitev s tujino. Domačo potrošnjo sestavljajo izdatki rezidenčnih gospodinjstev za potrošnjo (nacionalni koncept), izdatki NPISG in države za končno potrošnjo ter bruto investicije. Bruto domači proizvod po dohodkovni metodi je enak vsoti sredstev za zaposlene, neto davkov na proizvodnjo (davki na proizvodnjo minus subvencije na proizvodnjo) in bruto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka. VARNOST Aktivno prebivalstvo je seštevek delovno aktivnega prebivalstva in brezposelnih oseb. Delovno aktivno prebivalstvo, vključeno v SRDAP, so osebe, stare najmanj 15 let, ki delajo (so v delovnem razmerju) na območju Republike Slovenije in ki so obvezno socialno zavarovane. To pa so lahko: a) zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi (in sicer za nedoločen ali določen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, krajšim od polnega); b) samozaposlene osebe, ki so obvezno socialno zavarovane. Te osebe spremljamo v SRDAP-u do upokojitve. Zaposlene osebe so tudi osebe, ki so v delovnem razmerju pri fizičnih osebah, to je pri samostojnih podjetnikih posameznikih, pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ali pri osebah, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih ljudi. Stopnja registrirane brezposelnosti je odstotni delež med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na Zavodu RS za zaposlovanje in aktivnim prebivalstvom, pri čemer tvori aktivno prebivalstvo število delovno aktivnih iz SRDAP-a (po prebivališču) in število registriranih brezposelnih oseb. Socialna zaščita obsega po metodologiji ESSPROS vsa posredovanja javnih in zasebnih institucij, ki gospodinjstvom ali posameznikom lajšajo breme določenih tveganj ali potreb brez sočasne zagotovitve enakovrednega nadomestila ali povračila in niso rezultat individualnih aranžmajev. Tveganja ali potrebe oziroma področja opazovanja so: bolezen in zdravstveno varstvo, invalidnost, starost, smrti hranitelja družine, družina in otroci, brezposelnost, nastanitev in druge oblike socialne izključenosti. Število zdravnikov, izračunano iz delovnih ur, predstavlja razmerje med sporočenim podatkom o številu opravljenih delovnih ur zdravnikov, in normativom 1.430 ur letno na zdravnika. Štipendisti so dijaki srednjih šol in študenti višjih strokovnih šol ter visokošolskih zavodov, ki med šolanjem prejemajo štipendijo kot redni mesečni denarni znesek. Štipendije podeljujejo podjetja, zavodi in druge organizacije, ki imajo štipendiste. Obsojena oseba je polnoletna oseba, ki je spoznana za odgovorno in proti kateri so izrečene kazenske sankcije. Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne sankcije in varnostni ukrepi. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV Mladoletni storilci kaznivih dejanj so osebe, ki so ob storitvi kaznivega dejanja že dopolnile 14, ne pa še 18 let, proti katerim je postopek pri državnem tožilstvu ali pred senatom končan. RAVNOVESJE IN SKROMNOST NARAVNI VIRI Obnovljivi viri vključujejo biomaso, bioplin ter industrijske in komunalne odpadke. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti. Potniški kilometri (pkm) so seštevki zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti potniki peljali. RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskovalna in razvojna dejavnost (RRD) obsega "po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-UPB1; Uradni list RS, št. 22/2006 s spremembami)" temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja. Torej je RRD opredeljena kot temeljno raziskovanje, aplikativno raziskovanje in eksperimentalni razvoj. PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in odseljenih oseb na določenem območju v koledarskem letu. Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu. Povprečna mesečna plača je povprečni znesek, ki ga kot plačilo za mesec dela prejmejo zaposlene osebe, ki delajo pri pravni osebi. Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih razpoložljivi ekvivalentni dohodek ne dosega praga tveganja revščine. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV Toplogredni plini so plini v ozračju, ki zadržujejo toplotno sevanje Zemlje: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC), žveplov heksafluorid (SF6). Energetska intenzivnost je razmerje med količino energije (oskrba z energijo ali končna poraba energije) in bruto domačim proizvodom, izraženim v stalnih cenah. Energetska intenzivnost se manjša z izboljšanjem energetske učinkovitosti. Oskrba z energijo je količina energije porabljena znotraj meja države. Izračuna se takole: domača proizvodnja + uvoz - izvoz - mednarodna pomorska skladišča ± spremembe zalog. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV Mineralna gnojila so spojine in snovi (ne glede na agregatno stanje), ki vsebujejo rastlinska hranila in so pridobljene v industrijskem postopku. Rastlinska hranila so snovi, s katerimi se rastline hranijo. Prikazujemo podatke o porabi le treh glavnih rastlinskih hranil (makrohranil), dušika (N), fosforja (P2O5) in kalija (K2O). SKRB ZA VSE GENERACIJE Koeficient starostne odvisnosti mladih (obremenjenost delovno sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »mladimi« prebivalci) je število prebivalcev v starosti 0-14 let v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. Koeficient starostne odvisnosti starih (obremenjenost delovno sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »starimi« prebivalci) je število prebivalcev v starosti 65 let in več v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. Skupni koeficient starostne odvisnosti (obremenjenost delovno sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »mladimi« in »starimi« prebivalci) je število prebivalcev v starosti 0-14 let in 65 let in več v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. STATISTIČNI ZNAMENJI ... ni podatka 1) izpostavno znamenje za opombo pod tabelo ali pod črto KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE APG Anketa o porabi v gospodinjstvih ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BDP bruto domači proizvod EU Evropska unija IVZ Inštitut za varovanje zdravja MF Ministrstvo za finance MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MPP mestni potniški promet OVE obnovljivi viri energije SILC »Income, Social Inclusion and Living Conditions«, Raziskovanje o življenjskih pogojih SURS Statistični urad Republike Slovenije ZZV Zavod za zdravstveno varstvo 65+ osebe, stare 65 let in več CH4 metan CO2 ogljikov dioksid E.coli Escherichia coli F-plini fluorirani toplogredni plini HFC fluorirani ogljikovodiki K2O kalijev oksid N dušik N2O didušikov oksid PFC perfluorirani ogljikovodiki PM10 delci PM10 P2O5 fosforjev pentoksid SF6 žveplov heksafluorid CO2 ekvivalent Gg gigagram ekvivalenta ogljikovega dioksida EU2R evro ha hektar kg/ha kilogram/hektar l/dan liter/dan m3 kubični meter m3/preb. kubični meter/prebivalca mio. milijon pkm potniški kilometri mrd. milijarda t tona toe tona ekvivalenta nafte toe/preb. tona ekvivalenta nafte/prebivalca toe/mio. EUR 2000 tona ekvivalenta nafte/milijon merjeno v stalnih cenah 2000 % odstotek pg/m3 mikrogram/kubični meter LITERATURA IN VIRI Kazalci okolja v Sloveniji - Kakovost pitne vode. (2009). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno s spletne strani: http://kazalci.arso.gov.si/?&data = indicator&ind_id = 151&menu_groupjd = 17 Kazalci okolja v Sloveniji - Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25.(2009). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno s spletne strani: http://kazalci.arso.gov.si/?&data = indicator&ind_id=232&menu_groupjd = 16 SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp Statisti~ni letopis Republike Slovenije. (2009). Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: http://www.stat.si/publikacije/pub_letopis_prva.asp Prve objave. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2513 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2477 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2728 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2489 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2742 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2179 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1464 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 684 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2913 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2642 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1890 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1334 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 701 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2327 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=267 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2638 Bruto doma~i proizvod. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp Primankljaj in dolg države. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=28 Kako do statističnih podatkov in informacij? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 51 04 telefaks: (01] 241 53 44 telefonski odzivnik: (01] 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 52 84 telefaks: (01] 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30