— 50 —   s~-h     cr a     -¦'- *
p      a ^^ ^ y*   so  :• j .
PALČEK
(Poslovenila Lujiza Pesjakova.)         ^^V/"'/ r/
Živela sta ubog mož in uboga žena.   Zel6 zel6 sta bila uboga, imej65
»nmogo otrok.   Bilo jih je sedein,  samib. dečkov!   Najstarejši je bil naveršil
¦ deset let, najmlajši tekar (še le) tri.    Najmlajši je bil majhen, zel6 majhen,
eiidovito majhen,  in ker nij   bil večji od  palca, ko je na svet prišel,  zato
so ga imenovali ,,Palčka".   Baš tist Palček je to, ki se je v zgodoviai tako
'¦poslavil.   Anti pregovor uči: ,,mala gerzica, modra glavica!"
Palček je bil razumen, obilo raziimnejši vseh svojih bratov; govoril je malo, a več poslušal, mnogo pazil ter vse ohranil v serci. Slaba letina je bila aastala iu glad stiskal deželo. Ubogi mož ia uboga žena nijsta imela kruha tolicernu števiiu otr6k, a ker jih aijsta hotela svojima očima gledati od gladi umiraj6čih, premialjala sta, kakobisejih izaebila. nSila kola lomi", veli drag pregovor. Z večera, ko so otroci uže spali, dejal je ubogi mož ubogej ženi: ^evo, dalje ne more,ya tak6! Odvediva otroke v gozd, — da se tam izgubč." — nnV gozd!"" zavpije mati vsa prestrašena, nnv temni temnigozd! Ubogi moji otroci!"" — Plakala in tožila je še dolgo, a nij hotelaotr6k vesti v temni gozd niti jih ne tam izgubljati. Vendar nap6sled je bilo tudi njej očito, da nže ne bode mogla biti priča take bede, in zato pokorna, verla žena reče, da misli storiti, kar mož veleva. Potem sta šla spat. A Palček je vse sliSal. Opazivši, kako oča in mati skrivaj kujeta, splazi se tiho s postelje pod materin stolček in poslu§a. nV gozd iti, v temni temni gozd in se tam iz-gnbiti? Ne!" — Premišljiy6č leže na stran ter za rana vstane. K potoku ide in si napolni žepe z belim kamenij&jem. ,,Nu, zdaj bodemo videli!" tako si je mislil ter se ponosno poterkal po žepu, kakor da so v žepu sami zlatniki, katerih niti še videl nij, kar je živel.
Šli so v gozd, o6a naprej z veliko sekiro na rarai, za njim mati in dečki, dmg za drugim, kakor piščali na orglah. Palček, zadaj hodeč, ničesa nij rekel, nieesa ne, — a izpuščal je tiho in skrivaj kamenčke ter je nasejal po Ysem poti.    nDobra setev," menil je sam v sebi, ,,rodi dobro žetev."
Ko so bili daleč daleč v gozdi, izpregovori oča: ^dečki, nabirajte seh-Ijddi, in da ste'mi delavni!" Slušali so ter pripognivši se bili delavni. Oča in mati sta se umeknila v germovje, ter ko otr6k uže nijsta videla, potekla sta iu dirjala neprestano do doma. Otroci, opazivši, da so sami ostavljeni t temaem temnem gozdi, jem6 plakati ia vpiti na vse gerlo. Palček nij vpil niti ne jokal, a tudi rekel aičesa nij. Na parčbku je sedel ia v žepih deržal roci, misleč: ,,izjokajte se!" — Nu, zdaj je dosti! Ali ste možje? Jaz sem mož! Oča in mati sta vas semkaj zavlekla in ostavila, a jaz- vas privšdem zopet domov.   Hajdi za men6j!"
Kar je rekel, to je storil. Za^njim so stekli ter vodil je vse po istem poti, po katerem so bili prišli in kateri si je bil zaznamenal s kainenijčjem iz gozda do očetove koče. A v kočo stopiti nijso smeli, nego poslušaje so stali pred vraci. Noter sta bila oča in mati dobre volje. Graščak jima je v tem bil poslal deset tolarjev, katere je po starem običaji velikih gospodov uže dolgo
r   *       _ 51 _                               -        '>
-¦¦" ^lSau očetu. Mati je zdaj nakupila kruha, mesa in klobas, desetkrat ve6, aego sta y^. VoTala. a izstradana sta bila, ia oči želita vselej več, nego li želodec potrebuje. JVo „_ ^^naj^la, da uže nijsta mogla dehniti, vsklikae mati: noh, ubogi moji otroci! jxa^ an ubogi moji otroci ? Izvestao mi je vse volk požerl; a veadar bi sedaj tako dobro jedli, ako bi tukaj bili! Kde ' so ubogi otroci?" Vedno je ponavljala bridko tožho, a mož je nepoterpežljivo ukazoval, naj bi umolknila, kajti vest je začeajala tudi'nj«ea ze16 peči. Da bi utešil vest in svojo ženo, katera si nij dala dopovedati, vzdigne roko ia hoče tovarišico pretepsti.   Ali ona je neprestano vpila: ,,kde so ubogi moji otroci?"
'— Ko to kakih dvajset krat zavpije, odpr6 se vrata in ,,evo nas, evo nas!" prikriče otroci.
Veselje je bilo, da ga vam ne inorem popisati. Otroci so naglo svoje skiidelice prinesli in mati je hitro iz lonca jemala ter jim do verha nakladala. Otroci so jedli in pripovedovali ter pripovedovali ia jeclli, a jedli so tako v slast, da je še očeta zopet bila skomina ter se tudi mati dragič jedi poprijela. Ta radost je trajala nekaj dnij, baš dokler so trajali novci. Z njimi je odšlo veselje ter beda se poveraila v svoje poprejšnje mesto. Oča in mati sta z nova ukrenila otroke v gozd odvesti, a mnogo mnogo dalje, aego pervič, da bi zopet ae bilo zamaa. Palček je vedno čul ter pazil roditeljev, ia zato je tudi zdaj vse zvedel. ^Dobro," misli sam v sebi, ^konei zaam, kaj treba storiti!" A izpodletelo mu je! Ko se je hotel zjutraj k potoku ukrasti, kame-nijčja aabirat, bila so vrata zakleaeaa. — Na, ven se aij dalo priti! nBog svojih ne ostavlja," zopet misli v sebi, ,,aekako veadar bode!"
Mati, aapotivši se t gozd, vtakae še vsacemu po kosec kruha v žep, in Palček si misli: rnu, Bog je dal kruha! Preje so bili kameački, a sedaj imam drobtfaice. Ees bi je rajši pojedel, a kaj hočemo? Plašč je treba po vetru sukati."
Šli so maogo dalje v siuno tja, kder je bila gosta ia temaa, vsa vsa gosta, vsa vsa temaa. Zopet sta si roditelja aekaj izmislila ia se skrila ter zopet je aastalo vpitje in plakaaje; a vsi so vedao gledali samo aa Palčka.
' Mirea je bil; roci je držal aa herbtu ia drazega aij rekel, aego to: ndalje!"
' baš kakor kedL, ki si je svoje sreče v svesti. A kedor visoko leta, aizko pade. . Drobtinice, pO stezi aasejaae, pozobali so bili pti6i, da uže aij bilo ai sledii ni tiru. — Kaj li zdaj ? — Ipak so šli dalje; a čim bolj so se odmikali, tem globokeje zašli v gosto, temao, grozao šumo. Deževalo je tudi ia veter za-vijal. Mislili so, da Tolkovi zavijajo, ia strab. jib. je bilo, osobito, ko je prišla noč, temaa, kakor t meliu, čeraa, kakor saje, samotaa, dolga aoč! Ni kod ni kam se nijso vedeli oberaiti. Palček je vedao pervi koračil; kajti ajegovo gaslo je bilo: ^sam si bodipomočaik!" — Splezal je na visoko, debelo drev6, katevo je bilo višje vseh dreves. Tam se je oziral na vse strani. Od treb. straaij se aij videlo aič, a od četerte se mu je zasvetila iz globine skozi ger-movje daljaa luč. nDobro," misli samvsebi, ,,iz noči sepridekluči!" Smukail je z drevesa k bratom, ki so zdolaj k višku vaaj gledali. Ko je stal aa tleh, . bilo je zopet vse zaman: lučca je izginila! Ipak si je zapazil pravo stran, ter potovali so tja, kjer se je luči bilo aadejati. Zdaj so šli gori, zdaj doli, zdaj premo, zdaj v straa: lučca je bila ia je aij bilo, kakor vešca.   ^Ne dajmo se
.'. jno^iti!" reče Palček, ter koračili so zopet ysi za ajim. Napčsled so prisp^U
.-.';¦       -*                          -»-                                                                          .
'do hiže, iz katere se je M blesketala. EJicali in terkali sa. ~ ¦J<^na žena pride ven ter povpraša, ked6 so in česa bi radi? . f"~-m» preinSčeni, trudni, v goždu izgubljeai, ubogi otroci smo." "•vwri Palček, nza Boga svetega vas prosimo, dajte nam košček kruiia in stan, ako uterpite."
nnOj, ubogi, ljubiotroci-1'"2 vsklikne dobra žena tersejame jokati, nveste
li, kam ste prišli?__-v tej hiži stamije velikan, kateri otroke žre!""
Vsi so s» tresli od strahu, tudi Palček se je tresel, a rekel je: rres nij
lepo otrofce žreti — blaga žena,  oprosti mi!  nijsem žaliti mislil ni tebe ni
-.tvojega moža — a vendar je še zleje požertemu biti,  in uže v otročjih letih.
Kaj nam je storiti?   Zunaj je tema, dež in volkovi so, — ipak rajši idimo v
, hižo! Dobra žena! morda utegneš omečiti serce svojega moža. Kaj se zna ? Morda se mu nas ni jesti ne bode hotelo, ker smo izhujšali, — in kak6v sem Se verhu tega jaz? T61i6ko, da ine je kaj. Poskusifci hočemo ter po^akati, kaj li bode.    Navadno požirajo tudi saino one,  kateri se dade požreti." — Ženo
, so pregovorili, in npalaje, da to noč uboge otroke velikanu kako kam poskrije. Dene je v sobo ia tam posedejo okolo ogaja, kder je bil cel oven na ražnu. Jedva jim je bilo malo ugodneje, kar nekedo zunaj prikrevsa s težkimi koraki, ter strašen ropot nastane pri vratih. ,,Moj mož gre! velikan gre!" zavpije žena ter potisne otroke hitro pod posteljo. Velikan tak6j povpraša, če je vefierja gotova, če je dosti vina vtočenega, in same take navadne, zar6b-Ijene besede. Sedši za mizo je pojedel ovna, ki je bil ves kervav. Pdlček ga je izpod postejje gledal in mislil: ,,nu, ta zna krepko jesti! Kolikor je iriene človeka, to bi njemu za sol bilo premalo. Vidi se, da izobražen ta lomast nij; tacega nij težava kako kaj preonegati. In če me tudi požre, konči me v želodci ne bode mogel prebaviti."
Ko se je velikan najedel, nos povzdigne vohaje na yse strani. nDiši, diši, — diši mi kerščena du§a!" vsklikne grozovito. ,,nTele je,"" odgovori dobra žena, rrtele, katero sem ti baš na raeh oderla."" — ,,M61či!" jezen zakriči velikan, nznam, kaj je! Diši, diši mi kerščena dnša!" — Eekši vstaae ter se vohaj6č oberne k postelji. — ,,Oj, nezvesta žena!" zagermi, ,,skrivnosti mi tajiš;  prevariti me hočeš in svojo dolžnost si poteptala,   ostudna malo-
. pridnica!  Da bi tako suha ne biJa,  tak6j bi te požerl!" — \iice se mu raz-
, vedri, ko dečka za dečkom privleče izpod postelje. ^Verla piča, sladka divjina!" mermrd ter si ustna liže.    ,,Dobro, da bolje biti ne more, kajti povabil sem
^ baš denes na kosilo prijatelje, tri Telikane."
Ubogi otroci so jokali ter oklepaje se mu nog in kolen prosili milosti; a zagovednež odurai jim je le ude pretipaval, mlado mesce hvalil ia govoril o tolšči, v katerej se bodo pražfli. Na svojo nesrečo je ta velikan bil ze]6 groboumen, zarobljen človekojedec. Iztegnil je velik meč iz nožuice, nabrusil ga ter popadel jednega izmej otrok.   A dobra žena ga ustavi: ,,čenm bi uže
^nocčj klal? Ne bode li tudi jutri dneva?" — nnKar moreš doveršiti denes, ne odkladaj do jutri."" — nNe veš li, kolikomesa imava ge? Telečjega, pra-sičjega in bravskega! Izpridi se nama vse." — nnEaznmno govoriš; a pazi, da mi drobljanci ne izhujšajo.    Napasi je dobro in potera deni spat.""
,,Cas moj, vse moje," misli Palček,  in se podviza večerjati.    Šel je po.
, večerji z dobro ženo in z brati v gornjico, kder je vseh sedem leglo na jedno yeliko, široko posteljo.   Tam je tudi na jednakej in jedn61ikej postelji spalo
— 53 —
gedem mladih velikanovih hčerfj, porojenih, ljudi žreti.  Zel6 mesnate, čverste in zdrave so bile, kakor vsi, kateri žive ob tem, kar je drugih Ijudij. Sprednje zobe so imele jako dolge in široke.   Potrebne so jih  bile;  kako bi dragače utegnfle svoje delo opravljati?   Prezlobne se zdaj nijso mogle še inienovati; a nadejati se je bilo, da iver ne odleti dalee od parobka. Kadar koli so uloTile kakovo dete, naglo so mu vgriznile v meso.   Ta dekleta so nosila na glarah: krone.   Palček je to v hipu zagledal.   Dobra žena jedva stopi iz  sobe,  uže jim Palček sname krone ter deklicam na glave dene svojo in  svojih bratov kapice.  Ničesa nijso čutile, kajti zel6 terd6 so spale, kakor je navada velika- ' novskim otrokom.    Sebi in bratom,  ki so uže tudi spali,  Palček zdaj krone1 hitro nasadi na glave.    nKed6 ve, čemu to prav pride!"
V radosti svojega serca se je bil detojedec preopil sladkega vinoa, in lčgši nikakor nij mogel zaspati; misel o dobrem pecivi mu je bila na umu. Nemiren se je prevračal po širokej postelji. nLaže bi zaspal in bi, ako bi stvar uže bila okončana. Kar je koristno in dobro, tega ne odkladaj!" —-' Vstane, vzame bridki meč ter se v temoti splazi tiho iz sobe, da ne bi vzbudil žene, ker se je bal njenih besed. Gori po stolbi (st6pnicah) leze v otročjo sobo k postelji, kder so dečki spali, in otiplje krone. ,,Tr6sek! to bi res bilo lepo! V tujih dečkov mesto sem hotel svoje hčere zaklati!" „„Ali nijsem rekel?"" misli sam v sebi Palček, ki je tudi še gledal. Zdaj velikan tava k-drugej postelji ia dotipavši kapice reče: ^aha! tukaj so! Na-nje!" — Zdajei glave poreže svojim otrokom. Z lehkim sercem je zopet legel na posteljo in skSraj tako zasmerčal, da so se zidovi tresli. nLehko nog!" veliPalček, slišež glasno ' smerčdnje. Zdaj prebudi svoje brate, pošepeta, naj se obleko tiho tiho, ter: pohitž za njim. Smuknili so po stolbi na dvor, Pal6ek vedno pred njimi. Tam so preskočili ograjo ter odšli v gozd, ne včdi, kain. Bolje povsodi, bolje t divijem gozdi, nego li mej hudobnimi ljudmi."
Jutrejdan se je velikaa pozno vzbudil ter nasmehnivši se rekel ženi: nidi g6ri, počeši in ogladi sedem mojih dečkov." Žena mu je hotela iistreči, a ko v sobo stopi in svojih sedem hčerij ugleda z odrezanimi glavami, zakriči od strahii ter se onesvčsti in pade. Velikan, slišavši krik in padec, naglo hiti gč>ri. Cakali so ga lepi kolači in pirhi! Krepko ia pri polti zakolne ter zavpije: ,,sedmomiljske skornje! sedmomiljske skornje!" Tako je vpil še tedaj, ko je skornje uže v roci deržal in obuval. ,,Ne ubežž mi! Ne uhitajo mi! Kar si dolžan, to poplati!    Za njimi!   Za njimi!"
Sedmomiljske skornje so bile izmej najlepših izumkov stare dobe; žal, ka nijso stale vselej v dobrih rokah, kar se često godi najboljšira izilmkom. Kedorjete skornje imel na nogah, sedem milj je prehodil ob vsacem koraku, zatorej ob desetih koracih ravnih sedemdeset milj! Železna cesta nič nij proti njim, 6e se tudi ne vera kako ž njo hvalimo. S temi skornjami je velikan ¦ prekoračal hribe in doline, sem ter tja in vse križem je tekal, vedno iskaje dečkov. Bili so uže blizu d<5ma, ko ngledajo grozovitega moža, pomikaj66ega se za soboj; prestopal je visoke gore, globSke reke, neizmeme gozde, kakor " bi nič ne bilo! — Gorje jim je stiskalo serce! Prišli so bili baš do skal, y katerih se je videla temna duplina. Palček je brate pehnil vanjo ter sam skočil za njimi; le glavico je časi ven pom61il, da bi videl, ali se misli sov-Tažnik tu muditi ali drugam kreniti.   Velikan je bil truden,  v svojem gn6vu
__   ¦ -L-     .....¦; /
silovito daljo prehitevši. Na skalo se je Tergel ter zaspal in sk6raj tako smer-čal, kakor sinoči. Palčku je to smerčanje bilo uže znano, in dej&l je k bratom: ^sedaj se vam ničesa nij bati. Hitro po konci! Stecite dom6v! Pozdravite mi očeta in mater, a ne skerbite se za-me. Clov68ek, kakoršen je "velikan, mislim da ne more črčšenj zobati z možem, kakoršen sem ti jaz."
Bratje so se spustili v tek in dospeli Mtro dom6T. A Palček je velikaua sezul pol&goma, ze!6 pol&goma ter sam obul sedmomiljnice. Oprijele so se ga, kakor da so nanj vlite; kajti bile so te verste, da so se stegnile ali sker-čile, kakor je bilo treba: kdor je te skornje imel, temu so bile prav. ^Nu," reče Palček, ,,to ti je v kraji! Sedaj hočemo videti, do kod nes6 ti sedmo-mfljski črevlji. Osel je, ked6r lačen stoji pri polnih jaslih, breznmnik, ked6r se ponujane sreče brani!" To izrekši je uže dirjal k velikanovemu stanovanju, in tam je bil, predno je Teja ob -vejo udarila. »Blaga žena! yaš mož je v roko padel še mnogo močnejšim veKkanom; po njem bode, ako jim ae && vsega, kar ima. V svojej najveSjej opasuosti je meue videl mimo gredočega, in ker sva stara znanca, poprosil me je, da vam poročim to žalo novico. Huda rnija ga ima; a da najdem vero pri vas, posodil ini je svoje sedmomfljnice. Nu, povejte sama, ali nijso, kakor vlite na mojo nogo ? — Mudi se; hitra bo-dite!   Naglo prinesfte gotovino!"
Žena se nij dolgo pomišljala, in z dragimi zakladi obložen je Pdlček hitel dom6y k očetu, k raateri in bratom. Eadost je bila taka, da je zopet ne morem popisati! Kes, dragmja in glad sta še terla deželo, ali ob velik&novih zakladib. so ubogi ljudje živeli, kakor sam cesar ter k sebi vabili sosede in siromake svojega obližja. A PdlSek je k malu dejdl: ^nijsem polž, da bi si vedno hižo na herbtu nosil. Ked6r ima skornje sedmomiljnice, treba da gre po svčti. Tak6 je ta stvar in tako je zpodobno ! H kralju pojdem, za gonca mn bodem!"
Kralj se je zel6 radoval, dobivSi gonca, ki je često na dan pridirjal z novicami od vojske njegove, katera je stala daleč tam na bojišči; kajti uže takrat so ljudje bili tako brfzumni, da so vojevali. Ugajdlo je kralju, ka je mogel -vojakom ukazovati iz terdne sobe: kr6gel se mu nij bilo bati, nij bilo, treba terpeti mraza, dežja ni tmda, a vendar so mii rekli sloveč iu velik v6jevoda. Zato je Palčku bil zel6 hvaležen ter vsak pot mu je dobro platil. Ko se je naposled storil mir ter je kralj prijezdil v mesto, kder je slaven vhod godčval, narekel je P&lčka v svojega poslanca vseh vnenjih kraljestev. Za vsako kraljestvo je dobival posebno plačo. Povsodi je imel palače z nebroj-nimi služabniki. Kadar nij po vse tedne in mesece imel dela, kakor se po-slancem po gostem primeri, hodil je na kmete k roditeljima in k bratom, a novine vseh dežel so pisale: ,,njegova izteklosmost, kraljev poslanec, gospod Patček so šli k svojej visokej rodbi nekaj tednov počivat od pretežaTnih. dušnih del in skerbij." — Vidite prijatelji, tako se je drobni Palček visoko pogospodil, a na gerbu so se mu v zlatih latias,kih pismenih lesketale besede:     ,.3 ^.
Sam si bodi pomočnik!                 •;¦>•— -» ;-"   •
'    ¦.-¦T-ii-I•-^ Uf   'i      i.