ANTON AŠKERC V RUSKEM PREVODU
Anton Aškerc: Izbrannoe, perevod so slovenskogo, Leningrad, »Hudožestvennaja literatura«, 1987, 247str.
Pod tem naslovom je izšel omenjeni zbornik, ki ga je uredila dr. Maja Ryzova iz Leningrada. Ime slavistke Ryzove ni novo za slovenske slaviste, saj se ukvarja urednica že več desetletij s slovensko književnostjo in jezikom. Poglobljena spremna beseda in kvalitetne pripombe so napisane ravno izpod njenega peresa.
V uvodu seznanja bralce na splošno z zgodovino slovenskega naroda in književnostjo, v kateri oriše vlogo Antona Aškerca v literarnem toku na prelomu stoletij.
Že sam naslov »Izbrannoe« govori, da imamo pred sabo Zbornik Aškerčeve poezije, ki je zajeta iz njegovih sedmih pesniških zbirk (Balade in romance, Lj. 1890; Lirske in epske poezije, Lj. 1896; Nove poezije, Lj. 1900; Četrti zbornik poezij, Lj. 1904; Jadranski biseri, Lj. 1908; Akropolis in piramide, Lj. 1909; Peti zbornik pesnitev, Lj. 1910 (ne vem pa vzroka, zakaj ni zajeta zbirka pesmi Mučeniki, Lj.1906).
Zbornik zajema 144 pesmi, prevajalo pa gaje 12 prevajalcev, imena nekaterih so že znana, večinoma pa so prisotni novi mojstri slovenske besede (18 pesmi je prevedel L. Cyvjan; 17 M. Kvjatkovskaja; 18 N. Galkina; 28 M. Jasnov; 19 N. Karpova; 10 G. Usova; 2 V. Komilova; 3 G. Gamper; 17 Al. Al. Ščerbakova; 4 M. Ryzova; 4 I. Inov in 4 1. Pyseckij). Največ pesmi je zajeto iz Lirskih in epskih poezij (44), sledijo Balade in romance (42), Četrti zbornik poezij (19), Nove poezije (15), Jadranski biseri (14), Peti zbornik pesnitev (6), Akropolis in piramide (2) in v Prilogi (2).
Prevod pesniških besedil je zelo zahtevno delo in težko je reči: ta prevod je dober, drugi slab. Rusi gledajo na Aškerca s posebno simpatijo. Pesnik je bil namreč naklonjen vsem slovanskim narodom, posebej še ruskemu. Aškerc se je naučil toliko ruščine, da je bral ruske pisatelje in pesnike v izvirniku. Najvišje je cenil Puškina, Lermontova in Nekrasova, o njih in še mnogo drugih je pisal ter jih prevajal v slovenščino. Literarno delo Aškerca so v Rusiji spoznali že za njegovega življenja (bilo je prevedeno okrog petdeset pesmi). Urednica zbornika omenja, daje bila Aškerčeva pesem Ruski jezik prevedena šestkrat. Eden izmed prevodov je izšel leta 1942 v zborniku Udarec po sovražniku (Sverdlovsk); obravnavani Izbor pesmi predstavlja prvo knjigo o Antonu Aškercu v ruščini.
Poglejmo npr., kako je prevedena prva kitica balade Brodnik:
Med skalami Sava šumi,': valove mogočne vali, v naročaj jih Dunavu tira. Čoln ziblje ob bregu se tam, a ribič mi v njem sedi sam, na veslo se truden opira ...
a a b
C C
b
76
Rusko:
Svirepaja Sava mež skal^ Za valom stremitel'nvj val V objatija gonit Dunaja. Vse pusto, i liš' odinok U berega vethij čelnok. Rybak v nem sidit, otdyhaja.
a a b
C C
b
Akcentološka plat - ritem se lepo ujema v slovenskem in ruskem jeziku. Vsi verzi imajo po tri akcen-tuirane zloge in zamotano rimo.
V romanci Anka gre za zgled ljudskih romanc v desetercih. Primerjajmo le prva dva verza v izvirniku in ruskem prevodu:
Gre po stezi črez polje zeleno^ Anka mlada, dete zapuščeno
a a
Rusko:
Perehodit pole spozaranku'* Po trope moloden'kaja Anka
a b
V slovenskem jeziku je ženska rima, v ruskem pa ne. V obeh verzih je prisoten deseterec.
Prebirajoč obe omenjeni pesmi, je čutiti lepoto ritmičnega jezika. Tudi Delavčeva pesem o premogu^ (Pesnja rabočego o kamennom ugle) je dobro prevedena. Ponarodele pesmi Kaj bi te vprašal... pa žal ni v prevodu.
Menim, da bo bralec Aškerčevih pesmi, prevedenih v ruščino, dobil zaokroženo podobo o tem slovenskem pesniku. Ruski slavisti so opravili veliko delo in ne bi bilo pravilno, da bi njihov trud prezrli.
Jurij Rojs Maribor
1 Anton Aškerc, Balade in romance, str. 8
2 Anton Aškerc, Izbrannoe, str. 15 - prevedel L. Cyvjan
3 Anton Aškerc, Balade in romance, str. 16
4 Izbrannoe, str. 40 - prevedla M. Kvjatkovskaja
5 Izbrannoe, str. 166 - prevedla M. Ryzova