Slovensko-nacijonalen Ust. svoboda, čast, narod, rcsnUa. .Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dv;i- prej in tudi pozneje ne —fcravrm-v tem ^asu niso bile na dnevnem redu nikake posebne politične zanimivosti, vendar je ta doba značilna za n a s in v marsikaterem oziru tudi važna za razvoj vsega javnega življenja, kakor ga imamo danes pred seboj. Zato se hočemo danes poniuditi nekoliko dalje pri tej dobi, rekli bi: dobi brezbrižnih staro-kopitnežev. Da bo pa tedanji položaj v naši občini lažje uniljiv, moramo glede političnega živ- PODLISTEK. Kok je andumohar čez blejsč jezer pvavou. Ho .. riik! Tie ga maš! I^otres jc bili na Jesenicah po sokoišč "leikcrad. Tok jc stavo zapisan v „JcscniSčh Ijenja poseči nekoliko nazaj, glede ostalega se pa sklicujemo na izvajanja v zadnjem članku. Že pred sczidanjem nove tovarne so bile zastopane na Jesenicah politične stranke ; kakor povsod ■ po Kranjskem, delili so se tudi Jeseničani v dva tabora, v liberalnega in klerikalnega, ali kakor se danes naziv-Ijeti stranki, delili smo se v „narodno-na-predno" in „katoliško" strujo. K napred-njakoni se je prištevala takrat samo večina izobraženih vaščanov, kakor učitelji, železniški uradniki in trgovci ter nekaj gostilničarjev, klerikalci pa naj bi bili ostali občani. Ali večina takrat še ni povpraševala, za kakimi cilji stremi ta ali ona stranka. Naš kmet se je držal starih načel in šeg, katerih je vajen izza mladih nog. Zato je pa tudi vsako novotarijo, in naj je bila še tako umestna, gledal postrani in se jej protivil; naše ljudstvo je hotelo, da ostane pri starem šilu in kopitu ter pri tem ni razmišljevalo mnogo, med tem ko se opazuje danes na Jesenicah neki preporod, neko hvalevredno stremljenje, prilagoditi se novim razmeram, da bi ne zaostajali za časom, kajti čas je zlato. Večina občanov se je menila pač bore malo za zunanji svet in za zunanjo politiko iiovicali". Pa res! Sej to ni iibcna farbarija kokcr po navad! — - Aiiipk, de b'se bin jest tko po tleh zvalu, de b' se jesenišče bajte zibale, pa jesenišče šajbe brenčale, to j' pa gvišen sama farbarija. Potres je bin čist če drgod, raj ta m de tam, čer so ga čtil. Drgač pa mi Jeseničan nismo nč čtil, de I)' se bvo kej stresvo. Jest, tko fejst kerglc, pa de h' sc mene po cajtngah okol trgavo, de sen tko telebnu po tleh, de b' se hmav Jesenice podrle. Ho fikslauden! Tak Slovene kokr jest! Pa če sm tiid telebnu po tleh, sej sm za svoj gnar, pa ne za andumoharjevga! Drgač se morem jest prtožt čez to sovraštvo p rot men! Permejš! Ti hodiman, kaj sm je zadnč nial naprej od šole zgodvo! Jest sm glih votu potegnt na Pvanino, pa k pridem blis britofa, al t' na prieti men glih med noge ena bomba. — Prmejkoknš — sm djav — od kdaj imajo nek mene za enga riiščega grosfiršta, de me čjo v Ift pognat!? Krišč pomagaj, krišč pomagaj! Pa uben hudir ni prietu pomagat. Bomba sc pa k sreč tud vse glih ni votla razletet. Andiimo-liarja sm pa vidu čez pole k Sav bežat. — ter politične boje. Naš kmet je med tednom presneto malo politikoval, istotako pa tudi, ob nedeljah in praznikih, ko se je sešel ob nedeljah s sovaščani, odnosno soobčani, ni poznal drugega kakor ,k m e t s k e' politi k e. Po maši so se zbrali navadno možakarji ali pred cerkvijo ali pa v gostilni in tam so razrešetavali najnovejše novice in nesreče, o katerih je ta ali oni oni slišal, slučajno morebiti tudi čital. Vsak važnejši dogodek so smatrali za povod vojne in zato je nanesel ob takih prilikah tak dogodek navadno govorico na vprašanje, kdaj bo izbruhnila vojska, kdaj bo Lah ali Rus napovedal našemu cesarju vojsko, koliko bo treba vojakov, kako dolgo bo trpela in kdo bo zmagal. Ko pa je bilo to vprašanje v vsestransko zadovoljstvo rešeno, prešlo se je na gospodarska vprašanja in se je o teh razmotriviilo. Govorilo se je o vremenu in letini, o setvi in žetvi, o živinoreji in kupčiji ter podobnem. Ostalo pa je kakor tudi danes šele pri pogovoru, ne da bi se kaj novega umestnega ukrenilo. V tem okvirju se je gibala vsa „politika" našega preprostega ljudstva takrat in pri teh pogovorih so imeli stari možakarji glavno besedo, ker le ti so že kaj doživeli na svetu, „mladi pa naj molče poslušajo in se uče". Kako se je pač izpremenilo No — sem djav — - če s ti to bombo na-basu pa vrgu, pol ni ubena nevarnost, ampk sama farbarija. Scer ga pa še tožt nism šou. Koga uš tako prsmodo tožu, de b' ga še zaston u cuhthaus futral. — Ejj zavol tga se je ta čvouk gor držou, če sem mu zadnkrat v ksiht povedov, kar je res. Če pa nau gmaha dau, gam pa še na kakšno iie-govo neumnost spomnu. Le poslušajte, Jeseničan pa Savčan, kakšno neumnost je ta antekrist na Feldes naprav u. Tok poslušajte! Jest sm biv ta najmen dve let na Feldes, Tam majo Blejci an jezer. Čvouk b kar tga ne verjeu. U sred tga jezera je pa en otok, Mau čudn se vam to zdi, de so Idjc tam tko kunšten, pa je gvišen res, jest sem biu dve let tam, pa sm ta otok včasih na lastne, oči vidu. Na tem otok stoji ana cerku, in ta cerku ima an turn, glih tko kokr naša. Zdej pa le naprej. BI i z Feldesa jc an hrib. Kokr vam je znan, majo Blejci tud hribe. In na tem hrib je na vas, h ud i rja Blejci majo tud vasi. In tam je tud na cerku. In ta cerku m a tud en turn. In u tem turnu je biu soje ca j te, preden je še andumohar če v kratkem lice naše občine, zlasti tudi med našim zavednim delavstvom, kako se sedaj obrača vse za dobro in za napredek naše srenje! Kdo bi se tudi smel protiviti temu nadebudnemu stremljenju, ko nas vse kliče na delo in novo življenje, na resnično slovensko življenje! Dalje prih. Kaj je z našo industrijo? Piše slovenski delitvcc. Kakor razveseli človeka v viharnih in oblačnih dnevih, ako se nakrat razjasni nebo in zašije soince, tako sem z veseljem pozdravil v slovenski javnosti pojav, kateri je v prav zadnjem času splaval na površje, namreč vprašanje glede naše industrije. Ravno Slovenci smo bili tisti, ki nismo čutili v sebi nikake podjetnosti, ali kakor se največkrat pri nas dogaja, se najdejo podjetni ljudje, katerim pa manjka sredstev za izpeljavo svojih načrtov, nasprotno pa oni, kateri razpolagajo z denarjem, sedijo na svojih tisočakih in jih grejejo, kakor koklje svoja piščeta, namesto da bi se združili v večjo akcijsko družbo in pustili, da tudi njih denar živi, od česar bi imeli gotovo največ dobička sami. Po mojem skromnem mnenju bi bilo pač ravno glede našega industrijskega vprašanja popolnoma na mestu, da bi se naše časopisje bolj bavilo žnjim, mislim, da je neizogibna potreba, seznaniti najširše sloje z vprašanjem in smelo trdim, da bi bilo popolnoma na mestu, ako bi se izdale glede tega vprašanja poljudne brošure, katere bi gotovo ne zgrešile svojega namena, katere bi vzbujale med najširšimi sloji zanimanje za stvar. Toda nimam namena, spuščati se na to polje, konštatiram samo dejstvo, da je danes vseobče zanimanje za to vprašanje, da je pa ostalo do danes samo še pri zanimanju. Seveda je trgovska zbornica v prvi vrsti poklicana, da to vprašanje ne bo ostalo samo pri zanimanju, katero je vzbudil oso- pršu, tud en zgonc. Zdej pa nč ne vem, al tist zgonc še v turnu visi. Tok ta dva turna sta hauptsoii per moj kšiht. Ker od tisth turnov se je po Ift ena prov žavostna in nesrečna Ibczen špogala med andumoharjam in med Špevo, kokr se je pisava negova šocka. Speva je bva fest pa štantek punca, sam an oko, pa en par zob ji je maiikal, pa ana'^noga je bva mav krajš. Pa to vse skp se po noč, kje bvo vse čnio — še po-znavo ni, to je pa hauptsoh. Tok ta Speva je zmerej po noč splezova na turn tiste cerkve, k je na otok, andumohar pa na turn liste cerkve na hrib. Oh tam sta s špogala eno prav resnično fejst 1 bežen, k'je pa en prou nesrečen in žavosten konc vzeva. Tko sta eno noč oba splezava na turne, vsak na svojga. Jest sem biv glih per hotel Malner, pa sem en fraki ta gre nega cuzov in tko vse slišov in vidu. Andumohar je začev pel: .Stoji, stoji tam ccrknca, iij ccrktica — sred jezera! Pri cerkvi tiirnčck stoji, oj farban, špičast tiirnčck II! Na tiirnčkti je na merkuca, je Špeva moja cartana. Od Ibczni ona se solzi, — de b' tjnava mlinšče kamne tri!" bito „Slovenski Narod" s svojimi mnogimi lepimi in stvarnimi članki. - „Slovenec", ki ima prijateljstvo do nas delavcev sicer vedno na jezikn, bavil se je s tem vprašanjem le v toliko, kolikor se nui je zdelo za svoje strankarske namene potrebno, ker se v reševanje tega vprašanja ni čutil niti zmožnega niti poklicanega. Hočem se torej baviti z vprašanjem samim in žnjim seznaniti tudi našega Gorenjca. Najtrdnejše spanje v tem pogledu spi ravno Gorenjec in zato je res že skrajni čas, da se vzbudi iz tega spanja, da tudi ta začne delati, kajti edino s tem naj-ložje prenašamo udarce, katere zadaje ošabni tujec našemu narodu, edino tako rešimo krasno Gorenjsko pred tujčevim navalom. Tujec si hoče zajamčiti svoje gospodarstvo pri nas s tem, da nas napravi gospodarsko odvisne. Naravno je tedaj, da ne smemo opozarjati samo na nevarnost, katera nam preti od tujega naroda, nego da se moramo poprijeti i sami deta, ako se hočemo vspešno braniti, ako hočemo ohraniti svojo zemljo res slovenskemu narodu. Tujec se je vrgel na industrijo in nam preti ravno od te strani največja nevarnost, zato je pa tudi treba, da posvetimo vso svojo pozornost i mi tej panogi na gospodarskem polju, da ravno glede te stroke stopimo v faktično ofenzivo. Industrija ima bodočnost pred seboj in vsied velikanskih vspehov na polju elektrotehnike se razvija vsak dan bolj in bolj. Nastane torej vprašanje, ali imamo tudi mi Slovenci predpogoje za vspešno industrijo, kajti edino z vspešno Industrijo smemo računati. Če bi že iz začetka uvideli, da nam ta industrija ne bo dajala n i k a k i h virov, da nam ne bo nič nesla, bi ne bila samo skrajna nesmisel, podati se na to polje, marveč bi s tem naravnost zagrešili nad svojim narodom, kajti potem bi gmotno oslabeli in tujec bi potem se res lahko šopiril v naših krajih in z nami lahko pometal. Mu je Speva — odpeva: ,Na hribčku je na cerkitca, nu tiimček brez zvončeka, k' je zvonček 5oii za markice, k' s jih popoii na moje pisemčke. IJ srcti Ibczen ti Kori, Tak plamen v črnem peklu ni!" Pa je spet andumohar peu: ,Stra5ansk se midva hibiva, a vendr skp ne moreva, ker loči naju jezero oj hlejšče jezero;" Pa mu je spet Speva — odpeva: .Kar k vodi dol skoči ti. pa Svinhoznc obleči si, — jaz bom prižgala lampico, da pvavat vidiš skoz vodo. Bom posteljco pcrprativa ti, le hitro plavcj, Soccl, mi!" Holtaus, gigerl! — sem s jest misiu, zdej uš pa kej fajnga doživu. In kar srček se m je tresu, k sm vidu kmav na to andumoharja, de s je pr vod tiste iivače za pvavat ob-vačH. Ajiic — cvaj — draj — štrbunk — plunsk! Čof — čof — čof — brrrr . . . ha —- ha — ha — ha! Jen andumohar je že pvavov in blejšč jezer skuz nos jen usta tri metre visok u Ift brizgou. Tko jc švo an cajt precej korajžen naprej, kar naiikrat t" je pa začcu andumohar gagat. Trdim pa, da daje ravno slovensko ozemlje jako ugodne predpogoje za vspešno industrijo.in nam to potrjujejo i tujci sami, kateri postavljajo svoja podjetja pri nas. Kaj potrebujemo torej za vspešno domačo industrijo, je drugo vprašanje. Treba nam je kapitala, kateri oživi podjetje, uvaževati se mora nadalje, kako ta podjetja z najmanjšimi stroški postaviti, treba je, da je največ surovin v deželi sami, zasigurati si moramo tržišče za svoje izdelke, gledati moramo na to, da imamo strokovno izobražene delavce, skrbeti pa moramo tudi za strokovno ižobražene voditelje raznih podjetij. Ako vse to uvažujemo, smo si kmalu na jasnem, za katero panogo industrije se bomo najprvo odločili. Konec priti. ffovičar. Sokolska ideja pridobiva vedno več somišljenikov med našim občinstvom. Ne samo, da pristopajo vedno novi člani k Sokolu, da društvo vsak dan lepše, procvita, marveč tudi med zavednim ženstvom, katero uvideva korist telovadbe, se je pričelo gibanje, katerega cilj je, ustanoviti na Jesenicah tudi slovensko žensko telovadno društvo „Sokol". Mnogo gospodičen čaka le na trenutek, da se ta misel uresniči in je za ta slučaj obljubilo svoj pristop k društvu. Ce sodimo po dosedanjem povpraševanju in zanimanju za stvar, imelo bo društvo že takoj ob ustanovitvi najmanj 15 do 20 članic. Z veseljem pozdravljamo to gibanje in kličemo; Le na delo, le nevstrašeno naprej, da tem preje diči i to društvo jeseniško občino! Na zdar! Varnostne naprave. Naša občina gleda sicer na to, da bi se prilagodila potrebam časa, toda najde se še vendar marsikaj, kar ne odgovarja več splošnemu napredku našega obrtnega kraja. Ne da bi se spuščali v razne nazadnjaške naprave, katere so zdravju naravnost škodljive, katere so največkrat po- Špeva, sevede, je bva hdo nesrečna, k' jc to vidva in je hdo upiva! „Adijo, -Speva, moč me je zapstiva!" je nankrat andumohar zaklicou, in en par pen se je pokazavo. Speva pa jc vzeva ane škarje — pa s jih je porinva k svoje vroče srce ter djava: „Zdej pa čem jest tud gauznt — na zdar andumohar!" in nato je mnrva. II tem trenotk pa je pvaniva ana sraka z lufta, prjeva andumoharja za švinhozne, ga z vode vzdignva in ga po luft odnesva nazaj u tisto vas, čer je biv doma glih na hauptpvac. Tko jc andumohar tisto noč tud po luft pvavov. Sej praum — buh krajnca ne zapsti, če je še tok naumen — in nej aden reČe, če ni to res. Zato se pa andumohar še dons tolk ajnpilda, k mu je bvo žiulene na tko čuden furtelc šenkano. Sej jest b se tud presnet nosu, če b tnou tko lepo jen pobožno kšihto za sabo. Pa de nautc kej razžalen jen mislel, de kirga od vas niislm, če prpovdujem od „andumoharja". — „Andumohar" pr nas sploh uben člouk ni. vod ill uzrok raznim boleznim, hočemo opozoriti danes samo na varnostne naprave ot) nekaterih cestah. Zadnjo nedeljo n. pr. strmoglavil je na Savi (ob vrtu g. Markeža) nek dobrovoljček s, pota v nad meter globok, obzidan jarek in se pri tem občutno potolkel. Še prava sreča, da poškodbe niso večje. Vzrok temu je seveda v prvi vrsti to, da je bil ponesrečenec v „rožcah", dalje pa tudi to, da na tem mestu deloma ni nikake ograje, deloma pa taka, da ne daje zadostne varnosti. To ograjo obskrbovati ima sicer zasebnik če se ne motimo, kranjska obrtna družba — toda županstvo ima vendar paziti na to, da tudi zasebniki zadostijo javni varnosti. Vsaj s tem, če skrbijo tudi posamezniki za zadostno varnost, koristijo največ samemu sebi, kajti glede takih nesreč ima človek še pred sodiščem lahko opravka in če že nima drugih sitnosti, ima vsaj nepotrebne stroške in pota okoli sodnikov. Policijska ura. V radovljiškem okraju vladajo semtertja čudne, česlokrat kar naravnost nezdrave razmere. Vsaka vas se že hoče odlikovati s svojimi posebnimi odredbami, vsaka občina ima že svoja posebna določila. Tako je tudi glede policijske ure. V jeseniški občini je določena sedaj policijska ura na 10. uro in to menda radi tega, ker so prišli k nam za delom pri železnici —. tujci. Toda to določitev občuti cd i no' le gostilničar - domačin, kajti na tega se strogo pazi, da ne prekorači določene meje in se ga tudi takoj kaznuje, ako je slučajno imel brez licenca nekaj minut dalj odprto gostilno, medtem ko točijo v barakah razne žgane pijače skozi cele noči in se raz peča-Valcem radi tega ne določa nikaka globa. Sosedna občina Koroška Bela ima menda določeno 12. uro za zapiranje gostilniških lokalov. Tudi to odredbo kolikortoliko občutijo savski gostilničarji, posebno oni, kateri imajo svoje gostilne skoro na meji med Savo in Javornikom. Vsak gre navadno raje tja, koder ostane lahko delj časa, in zato hodijo Savčani, posebno Grobeljčani raje v te gostilne, ali pa gredo ob policijski uri tja. Vprašamo torej, ali bi slavno županstvo, varujoč koristi svojih davkoplačevalcev, ne moglo izposlovati pri okrajnem glavarstvu, da določi za obe občini isto uro kot „policijsko" uro, da se torej ali v jeseniški občini policijska ura podaljša, ali pa v belski skrči. Pomanjkanje gonilnih sil vsled nizkega stanja vode postaja vsak dan za tovarniške delavce občutnejSe in močnejše. Po odredbi tovarniškega vodstva menjavajo se valjavci tako, da dela posameznik k večjemu tri dni v tednu. Isto velja tudi glede žičarjev in žebljarjev, Ce bo mraz trajal še naprej, bodo morali delavci še bolj počivati. Ker se tako malo dela, je tudi mesečna mezda majhna in tega ne občutijo samo delavci in njihove družine, marveč se pozna to zastajanje tudi pri trgovcih in gostilničarjih. Delavstvo tiči sedaj po večini doma in je vsled tega kolikortoliko tudi ponehalo živahno življenje ob •lodeljah. Vsako leto se ponavlja ta nedo-statek in vendar delavstvo do danes — kolikor nam je znano — še ni mnogo ukrenilo, kako temu odpomoči. Gaka se menda, 'lil bo tovarna sama odstranila to pomanjkljivost. Toda, če sc bo na to čakalo, bo Še 'iiiiogo Save steklo mimo nas, predno kaj dosežemo. In če bi tudi z boljšala tovarna svoje goiiiiiie sile in bi dovcdla novih, je vendar še vedno vprašanje, kaj storiti tedaj, kadar ni naročil. Zato je pač potrebno, da začne delavstvo se baviti s vprašanjem, kako priti v takih časih do gotovih virov, skrajni čas je za delavsko organizacijo, katere namen bi bil poleg drugega tudi, vravnati in urediti i to vprašanje. Če samo s prekriža-nimi rokami čakamo in ako sami ničesar ne ukrenemo, se bodo razmere še vsako leto slabšale. Zato, delavstvo, na noge, na noge lastne! Slanina mu je dišala. Neznan zlikovec je vlomil v nedeljo dne 19. t. m. zvečer med 9. in 10. uro v salon gosp. Mencingerja na Savi, da bi od tam prišel do shrambe za slanino. Z razmerami je moral biti dobro znan. Za svoje „delo" je porabil priliko, ko ni bilo Mencingerjevih doma. Pri vlomu ga je zasačila neka sosedinja in tako je bil tiček vjet, ker so zastražili poslopje ljudje. Ali tat je imel srečo in je odnesel srečno pete, predno je došla poklicana patrulja. Za zlikovcem .se pozveduje. Z Javornika. Tukajšnje gasilno društvo je imelo preteklo nedeljo svoj zabavni večer s plesom pri g. I. Čopu na Koroški Beli z zaželjenim uspehom. Ker ima to gasilno društvo tudi svoj telovadni oddelek pod vodstvom g. nadučitelja !. Baraga, želimo mu dober napredek in želeti je le, da bi si še druga gasilna društva ustanovila lake telovadne oddelke. Z Javornika. Nek nepriljubljen nem-čurski mojster tukajšnje tovarne je prepovedal slovenskim delavcem napraviti si svojo predpustno veselico v slovenski gostilni na .lavorniku ter zahteval, da se mora taista vršiti v znani „hajlovski" kantini na Savi. Mislimo, da bode tam sam hajlal. Ako se nam slovenskim delavcem še katerikrat pripeti, da nam bode par švabskih mlačncžev prepovedovalo naše zabave v našem prostem času, potem bodemo tudi mi v našem službenem času drugače postopali proti tem. Jeseniško - savski rokodelci prirede svojo predpustno veselico v soboto 25. t. m. v gostilni g. Jakoba Mesarja „pri Ratečami". Začetek ob 8. uri zvečer. Plesna veselica jeseniške požarne hrambe je prav dobro' vspela. Z ozirom na veliko udeležbo so bili gostilniški prostori zdatno premajhni. Mladi svet je rajal do ranega jutra. Med udeleženci je bilo tudi mnogo savskih ognjegascev. Kdor se hoče še enkrat neprisiljeno zabavati, naj pride na veliki predpustni ples, ki ga priredi znana tvrdka portarturških žab v soboto 4. sušca t. I. v gostilni g. K. Viš-narja na Jesenicah. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Svira godba na lok. Opolnoči velika žabja pojedina. Vstopnina 80 vin. Dame proste. Vstop je dovoljen samo vabljenim in po njih vpeljanim gostom. Vagon krav šo zapeljali pretekli teden v tovarno namesto železa. Čudno, da sc more sploh kdo tako zmotiti, da ne razloči železa od krav. „Inžiner" Bachmann spada tudi med one nemške Mihelne, kateri strastno hajlajo po naši občini — seveda možiček je majhen in zato da najraje duška svojemu nemškemu mišljenju za zidovjem nemških zbirališč, kakor „kantina" — dela z vso vnemo za vse-nemško stvar - - razume se, da tudi bolj na tihem, ne da bi se porival v ospredje slovenski kruh pa mu vendar ne dela težav v želodcu in rad zasluži mimogrede kaj, kakor n. pr. pri načrtih za stavbe slovenskih delavcev, pri načrtu za „katoliški dom" i. t.d. Nasproti Slovencem postaja ta možiček vsak dan bolj nestrpen. Njegova moč in njegov vpliv sta sicer minimalna in tudi svoje učenosti ni jedel z veliko žlico, tako da nam ne pride na misel, odkrivati se temu moži-celju in njegovemu geniju. Pa gospod so jo „pogruntali", da pokažejo svojo prepo-tentnost. Da bi vedeli delavci, da teče po njegovih žilah pristna germanska kri in da bi v svoji učenosti takoj napravil, da bi Sava tekla nazaj na Dovje, ako bi zamogel pohrustati Slovence za malo južino, spravil se je nad njemu podrejene delavce slovenskega mišljenja, jim nasprotuje, kjer le more, jim zavrača delo, katero je popolnoma dobro, postaja vsak dan nesramnejši s svojimi zahtevami do njih i. t. d. Delavci so pa teh šikan že siti do grla in pravijo, da bo treba poskrbeti za to, da možičku rožički, kateri so mu začeli rasti, ne zrastejo previsoko. Temu mnenju pridružujemo^ se i mi. Zato, Slovenci, pozor! Zapomnite si to in tudi vnaprej naročajte načrte za svoje stavbe edinolc pri g. Bachmannu, ker s tem boste pokazali svojo naklonjenost do slovenskega delavstva in svojo narodno zavest pač v taki meri in luči, da vas bo občudoval-"Yadi tega ves svet. Pa kaj, saj „kšeft" in pa „od-ločno-narodni" siniolant gresta roku v roki. Vlivarji prirede v nedeljo, 26. t. m. ob 4. uri popoldne plesno veselico v prostorih gosp. Josipa Mencingerja. Ker je čisti dobiček namenjen otroškemu vrtecu na Savi, opozarjamo na to zabavo. Vstopnina znaša 60 vinarjev. Listnica uredništva. V Hriišico! Dopisi s lirušice niso v iiil<;il