"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia "Registered by Australian Post — --— Publicationa No. VAW 1215" LETNIK XXXI štev. 9 SEPTEMBER 1986 Slovenci imamo zgodovinsko pravico do slovenske narodnosti Oni japonski dan, stisnjen med kovinasto tokijsko nebo, morje streh in morje resničnih valov Tihega oceana, me je vprašal sicer izobraženi Japonec: "Ali ste doma blizu Beograda?" "Blizu Beograda?' sem vprašal tudi jaz. To je bilo tretje vprašanje med nama, njegovo prvo se je bilo glasilo: "Kje ste bili rojeni?" Odgovoril sem mu bil: "V Sloveniji". Skušal je ponoviti ime; kakor da govori le s seboj, je spremenil ime v "Slovakijo", zmajal z glavo ob čudni zvočni spremembi, napel čelo v gube, se spomnil in vidno oddahnjen ugotovil: "Aha, v Jugoslaviji! " In potem je sledilo tisto drugo vprašanje. Vprašanja in odgovori so končno razvili njegovo miselno zemljepisno podobo: nekje v osrčju Evrope je Jugoslavija, kjer okoli glavnega mesta Beograda prebivajo takorekoč v koncentričnih krogih narodno monolitični Jugoslovani, govoreč jugoslovanski jezik, ki se tembolj diferencira, čimbolj se oddaljuje od sredisča, a ki vendar ostane jugoslovanščina ... Različnost ver in kultur je zdaj postranskega pomena, ker so se Jugoslovani enodušno opredelili za Marxov-Leninov komunizem v obliki Titovega socializma ... Ko sem tako razgrinjal njegov miselni zemljevid, se nisem čudil; večkrat sem že srečal Japonce, ki so pripovedovali (z neke vrste ponosom), da so na določenem televizijskem programu spoznavali in občudovali Jugoslavijo, ki se je po mojih vprašanjih izkazala za Jugoslavijo srbskih, hrvatskih in jadranskih pokrajin, nikdar — nikdar v teh 30 letih mojega bivanja na Japonskem — slovenskih pokrajin in ljudi. V kavarni — tukaj ji pravimo po amerikansko "coffee shop", seveda v japonski izgovorjavi —, kamor me je povabil on, da več zve o teh skrivnostnih Slovencih, sem mu pomagal risati v zavest pravilnejši zemljevid. Razložil sem mu, kako nas je zgodovina dolgih stoletij zmeraj znova prisilila k opredelitvi za slovensko narodnost i ali proti njej, in kako se je ta narodna zavest osredotočila v jeziku in katoliški veri, ' ki slednja varuje zavest narodne pripadnosti tudi takrat, ko je treba rabiti poleg slovenščine kak drug jezik. Obrazložil sem mu, kako more pridnost, podjetnost in kulturno-tehnična raven sicer tako majhnega naroda kot smo Slovenci doprinesti tako velik finančni delež v skupno blagajnoiugoslovanskih narodov. Čudil se je da celo danes, ko dosegajo neodvisnost ozemlja, manjša od Slovenije in manj naravno bogata in razvita kot Slovenija, ne moremo imeti svoje države. Kot Japoncu, ki jemlje v poštev najprej gospodarsko zmogljivost in potem šele politične besede in načrte, mu je ostala usoda Slovencev zavita v skrivnost. Morda pa so se Slovenci odrekli, je obotavljaje vprašal — menda pri najini tretji skodelici brazilske kave — stremljenju po neodvisnosti in sicer v prid idealom komunizma? "Ne!" sem odgovoril tako močno, da je ustavilo celo natakarico s pladnjem na poti k sosednji mizici. Enodušni privzem komunizma — pa naj bo Stalinov ali Titov ali iks-ov socializem — je mit, sem mu rekel, s podatki Druge svetovne vojne in prvega leta v povojni Jugoslaviji; kimaje je dodal, da se je tuai sam vpraševal med zadnjo vietnamsko vojno, ki je večini japonskih časopisov veljala za boj za dokončno demokratizacijo Vietnama, kdaj bodo imeli v osvobojenem Vietnamu demokratično svobodne volitve — do danes ni zasledil tovrstne vesti: "Afganistan mije precej odprl oči," je zamrmral napol kavi v skodelici, napol dogorevajoči cigareti med svojimi prsti. V vrvežu enajstmilijonskega mesta sva se razšla. Preden sva si rekla "Sayonara" sem mu priporočil, da skuša overoviti moje podatke s pomočjo kakšne angleško pisane knjige (drugih tujih jezikov ni obvladal za branje): dvomil je, ali bi našel dovolj japonsko pisanih informacij. Da moj nasvet ne ostane le želja, sem mu dal imena treh japonskih knjigarn, kjer se v zadnjih letih kopičijo angleško pisane knjige tako ameriških kot britanskih piscev, ki stremijo za čim večjo nepristranostjo. Kot da se zgodovinska resnica vsaj spet v tem primeru polagoma, a neizprosno u-veljavlja. Nadaljeval sem v vrvežu zapisano pot, se skušal prilagoditi prometnim signalom, ki niso na vseh križiščih enakih časovnih trajanj, in se ogledoval po znaku za vhod v podzemsko železnico. Pod to površinsko delavnostjo pa sem se predajal računanju, kako daleč sega vpliv prijatelja pravkar končanega razgovora; važno je, da tudi Azijci nekaj vedo o nas v osrčju daljne Evrope, ki imamo neke vrste naravno nadarjenost za jezike — tudi za japonščino, če morem verjeti svojim japonskim prijateljem —; ali nas ne usposablja že narava, da nekoč tvorimo resnično svojo državo, govoreč z lahkoto jezik in misli drugih narodov, trdno ukoreninjeni v svoji dragoceni slovenščini? Končno nam slovenščina daje prožnost za izgovorjavo tujih glasov in za tvorbo tujih stavkov in za poglabljanje v pojme, ki oživljajo tuj jezik in tujega človeka. Je nekaj v ustroju slovensčine, kar nas k tej prožnosti vzgaja. Tako me je za hip prevzelo to spoznanje, da sem zgrešil prvi vhod v podzemsko. A kaj je 10 minut zamude za vredno spoznanje? Vladimir Kos, Tokio. SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vas vljudno vabi na KULTURNI VEČER s temo GORIŠKI SLAVCEK - POJE v soboto, 11. oktobra 1986 ob 7.30 uri zvečer v dvorani S.D.M., 82 Ingrams Rd., Research—Eltham. Ker letos praznujemo 80 letnico smrti slovenskega lirskega pesnika Simona Gregorčiča, ki je bil po poklicu tudi duhovnik, po svojih preprostih in blagoglasnih pesmih pa imenovan "Goriški slavček" bo ta večer posvečen njegovemu spominu. Obljubljamo vam — lep večer slovenske besede, pesmi in plesa. Človek potrebuje tudi duševne hrane, zraven vsakdanje telesne, zato upamo, da se boste tudi vi dragi slovenski rojak odzvali našemu vabilu in se nam pridružili ta večer v Elthamu! Folklorna skupina Slovenskega Društva Melbourne (Foto Anica Markič) NAŠA PESEM NAJ ŽIVI Slovenska mladina iz vzhodnega dela a-vstralskega kontinenta se je letos 6. septembra zbrala že dvanajsto leto zaporedoma na skupnem koncertu. Letos v Canbe-rry pod geslom: Naša pesem naj živi. Umetniška višina ni merilo uspehov teh koncertov, njih neprecenljiva vrednost je v tem, da se naša mladina, v Av-aliji rojeni potomci, v nekaj primerih že celo naša tukajšnja tretja generacija, zberejo in pokaže, da bo naša slovenska pesem, naša slovenska beseda v Avstraliji živela tudi v bodoče. Do kakih 500 gledalcev je do zadnjega sedeža napolnilo veliko dvorano Šole bratov maristov v predmestju Peorce, nedaleč od doma slovensko-avstralskega društva "Triglav", ko se je na prostornem odru, ob odličnem ozvočenju pričel raz vijati popoldne ob štirih program. Pred o-zadjem slike Jalovca in pod napisom gesla "Naša pesem naj živi", se je v štirih u-rah zvrstilo okrog 150 nastopajočih mladincev: pevski zbori, solisti, folklorne skupine in muzikalni ansambli. (Nadaljevanje na strani 4.) Ansambel "Mladi glas" iz Canberre (Foto Anica Markič) v vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic..3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŽIČ Stalni sodelavci-Permanent contributors: Irena BIRSA-ŠKOFIČ, Vasja ČUK, Jana LAVRIČ, Peter MANDELJ, Danica PETRIČ, Stanko PIBERNIK, Darko POSTRUŽIN, Ljubica POSTRUŽIN, Marta STRLE. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price 85c Letno - Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. NA KRATKO Radi štednje državnih izdatkov bodo zaprli krajevne urade Ministrstva za Imigracijo in Etnične zadeve v mestih Albury Wodonga, Wollongong, Newcastle, Geelong, Launceston in Rockhompton. Navzlic štednji pa bodo od sedaj ob podelitvi avstralskega državljanstva prejemnikom tega dajali nova umetniško izdelana spričevala o državljanstvu. Za nadomestnika Chairmana Victorian Ethnic Affairs Commission je bila postavljena odvetnica Maria Jockel, rojena Vukadinovič. Dosedanji chairman S. B. S. Sir Nicholas Shehadie je vsem etničnim sredstvom obveščanja poslal sporočilo, da mu je minister dal zagotovilo, da po načrtih A. B. C. ne bo prevzela S. B. S., ampak se bosta obe organizaciji spojili v eno, kar pomeni, da bodo sedanji T. V. kanal S. B. S. in Radio 2 EA in 3 EA nadaljevali kot dosedaj. Da nebi vsebovala radioaktivnosti, sedaj strogo pregledajo vsa živila, ki so uvožena v Avstralijo iz Albanije, Bolgarije, Čehoslovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zve-zejn Jugoslavije. Vzrok temu je nesreča v Černobilski atomski elektrarni. IZMENIČNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA S prvim julijem je pričel delovati sistem recipročne zdravstvene službe z Veliko Britanijo in Novo Zelandijo. Z drugimi besedami, turisti iz Avstralije se bodo posluževali v teh deželah iste zdravstvene pomoči, kot domačini, seveda se bodo morali izkazati s polnim listom ali Medicare kartico. Prav tako pa bodo obiskovalci iz Velike Britanije in Nove Zelandije u-živali tukaj iste zdravniške ugodnosti kot mi. Avstralija je tudi z Italijo že podpisala sličen dogovor, ki pa bo prišel na moč, čim ga bo odobril italijanski parlament. Razgovori za isti namen potekajo tudi z Grčijo, Irsko, Španijo in Jugoslavijo. POKOJNINA ČEZ MORJE Da bi lahko dosegli sporazume z drugimi državami o recipročnosti pokojnin, je Avstralija nekoliko spremenila svoje zakone o upravičenosti na starostno pokojnino. Po teh spremembah bo upravičenost na polno pokojnino dosežena po 25 letih bivanja v Avstraliji v "delovnih letih" življenja (to je med 16 in 65 letom starosti pri moških in med 16 in 60 letom pri ženskah). Oni pa, ki bodo preživeli v tem času svoje starosti v Avstraliji manj kot 25 let, bodo upravičeni na sorazmerno manjši delež (npr. oseba, ki je preživela v Avstraliji 12 let svojega delovnega obdobja, bo upravičena na 12 petindvajsetink 12:25 polne pokojnine). AKCIJA NOAH - TOLMAČI Policija v Viktoriji bo letos imela svojo operacijo NOAH — (Noah so prve črke be sed: narcotics, opiotes, amphetamines in hash — skratka droge, kijih uporabljajo narkomani) — v sredo 13. novembra. Tokrat bodo na razpolago posebne telefonske linije, na katerih bodo spremljali informacije o prodajalcih in proizvajalcih drog. Prav tam bodo na razpolago tudi osebe, ki bodo pomagale z nasvetom pri problemih z drogami. Vsi pogovori bodo seveda strogo zaupni. Telefonska številka, na katero se bo lahko brezplačno klicalo s kateregakoli kraja Viktorije je: 008 011 233. Za one, ki jim angleščina povzroča težave pri komuniciranju pa bodo imeli istega dne, zvečer od 6. do 9. ure na razpolago tolmače. VPRAŠANJA GLEDE PROGRAMA NA ABC Pred meseci so na radio ABC imeli poseben program, v katerem so poskušali dokazati, da je po vojni v Avstraliji dobilo zatočišče veliko število nacističnih zločincev. V tem programu so posebno prizadeli tukajšnjo baltijsko, ukrajinsko in hrvaško skupnost. Pa tudi naše so se dotaknili. Ukrajinske, baltijske in hrvaške organizacije so se radi tega na mnogim mero-dajnih mestih pritožile, češ, da je bil program take narave, daje umazal kolektivno pripadnike teh skupnosti, namesto, da bi pokazal z neizpodbitnimi dokazi samo na poedince. Stvar se je obravnavala tudi v federalnem parlamentu v Canberri, kjer je minister za Imigracijo g. Hurford naznanil, da bo uvedena posebna preiskava v verodostojnost obtožb. Senator liberalne stranke Jim Short pa je 13. junija predložil ministru za komunikacije, pod čigar nadzorstvo spada ABC, vprašanja, ki naj bi razčistila kdo, pod kakšnim nalogom je odobril te oddaje: Vprašal je ministra če bo , z ozirom na članek v The Bulletin"-u preiskal kdo je dal nalog producentu Marku Aaronsu naj pripravi serijo oddaj pod naslovom "Naciji v Avstraliji" in mu dal opolnomočje, da si najame za ko-raziskovalca Amerikanca Johna Loftusa? Zakaj v program, z ozirom na polemičnost, v program ni bil vključen tudi kak ugleden znanstvenik, ki se bavi z zgodovino fruge svetovne vojne? Vedeti hoče, če je uprava ABC podvzela potrebne korake, da zagotovi nepristranost programa in če jih ni, zakai ne? Če bo minister podvzel disciplinski postopek proti odgovornim uradnikom ABC, ker so dopustili, da je ta program umazal dobro ime tisočev avstralskih državljanov raznih narodnostnih skupin, ki v resnici skupaj z tukaj rojenimi Avstralci delijo gnus do nacizma? Nadalje hoče odgovor na to če minister misli, da so ti programi bili v nasprotju z navodili uprave ABC o nepristranskem in poštenem poročanju in če bo minister zagotovil, da bo v bližnji bodočnosti ABC pripravila pomembno in odprto razpravo o zadevah, ki so bile iznešene v omenjenih serijah in da bodo v to razpravo vključeni tudi predstavniki, katere bodo določile prizadete etnične skupnosti. Hoče tudi vedeti koliko je ABC potrošila za raziskovanje, potovanja in pripravo teh oddaj, koliko je bil g. Loftus plačan za njegovo udeležbo in koliko je bilo potrošeno za potratno reklamiranje oddaj v časopisju. Končno pa je še zahteval, da mu minister odgovori, če je bil bivši glavni tajnik komunistične stranke Avstralije Mr. Laurie Aarons na kakršenkoli način vpleten v pripravo serij, v kakšni funkciji in koliko je bil za to plačan. Odgovor ministra pričakujejo na pomladanskem zasedanju senata. I. Birsa/Skofic JHE 86/86 FEDERAL BUDGET AND HOW SLOVENIANS CAN STAY ON The title of this article is far more optimistic than the Federal Budget is itself. I don't have any intention of providing the reader with a repetition of what's been in the media on such a frequent basis as I'm sure we're all too familiar with the forecasts of doom and gloom. Nonetheless I would like to offer Slovenians some positive commendation. One of the Government's strategies for reducing expenditure will be a cut of 90,7 million dollars from the Commonwealth Employment Programmes (CEP). In numerical terms this means an approximate reduction of 17.000 jobs (source: Rabelais). One of the main users of this government sponsored scheme are ethnic communities who made use of CEP to build up their welfare services. The new cuts are definitely going to be felt by ethnic groups who use this system of assistance particularly since the Government is not going to replace the programme with any similar alternative. Well at least Slovenians can rest assured that despite economic hardship, they as an ethnic community can survive with reasonable comfort. It is a well known fact that Slovenians are enterprising and active individuals who readily engage in helping one another, particularly in times of need... As a minority group, Slovenians can pride themselves on the fact that they have never had to rely on government funds to survive. Virtually everything that is Slovenian has been created through the funds raised from the Slovenians themselves. This comment was recently heard on Slovenian radio in Melbourne by a guest of SDM, Mr George Papa-dopoulos on the occasion of the drawing and writing competition on the topic of the Year of Peace. Through dedication, hard work and diligence, Slovenians have shown themselves capable of staying on top despite past downturns in Australia's economy. The Slovenian people started with nothing in the early years following the Second World War, when times were just as tough as today and they have survived .progressively building up an empire of their own. We must reserve our sympathy or pity which may be a more appropriate word, for those ethnic groups who rely more on government funding than on their own resources and talents. A POSITIVE WORD ABOUT THE SBS/ABC MERGER On September 12, the Minister for Communications, Mr. Duffy, assured that multicultural and multilingual news would continue to be broadcast following the proposed merger of SBS with the ABC. In the next few weeks, he intends putting forward legislative proposals to Cabinet which would include the need for protection and preservation of multicultural broadcasting interest and an assurance that decisions are made in consultation with SBS. These proposals would be followed by the drafting of legislation which would be presented to Federal Parliament during its present session. I.Birsa/Skofic VAŠA DOMAĆA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER. VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za parkiranje Po želji pridemo tudi na vaš dom. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Australiji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam-je na uslugo: Private car park available. We also come (o your home if you desire. Regarding any aspect of your travel requirements: Overseas, Interstate, Cruises, Hotels (Passports, Passport photos. Visas, all travel documents eie... ) Contact: Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje UŽALJENI MAKEDONCI Odbor za proslavo 200 letnice naseljevanja Evropejcev v Avstraliji je nedavno odobril tiskanje enciklopedije avstralskega naroda, ki naj bi izšla leta 1988. To naj bi bil dokument o poreklu in načinu življenja vseh etničnih skupin, katere danes sestavljajo prebivalstvo Avstralije. Predvidevajo naj bi ta enciklopedija imela okrog milijon besedi, a vsaka etnična grupa bo dobila različno veliki prostor. Tako je največ prostora odmeijeno Avstralcem angleškega porekla 127 000 besedi, Ircem 55 000 besedi, Italijanom 49 000, Grkom 29 000 itd. Za etnične skupine iz Jugoslavije pa bo na razpolago sledeči prostor: za Hrvate 11 000, za Srbe 6500, za Makedonce pa samo 1000 besed. Slovenci pa v članku, po katerem povzemamo gornje, sploh nismo omenjeni. Kot piše list makedonskega kulturnega društva ISKRA, ki izhaja v Adelaidi, živi danes v Avstraliji kakih 150 do 170 tisoč Makedoncev, prostora pa jim je bilo dano manj kot Pakistancem ali Norvežanom, ki jih je samo peščica. Makedonske organizacije v AvstraA,. bodo radi tega poslale urednikom enciklopedije protestno pismo (H.T. 5. avg. 86). DRAŽJA IMIGRACIJA Letošnji proračun federalne vlade v Canberri je prinesel tudi zvišanje pristojbin za razne usluge Ministrstva za Immi-gracijo in Etnične zadeve. Tako je treba od 1. septembra letos plačati za potrdilo o stalnem bivanju (e-vidence of Resident Status) 50 dolaijev, za prošnjo registracije avstralskega državljanstva 50 dolaijev, namesto dosedanjih .25 dolarjev; prošnja za naselitev v Avstralijo pa bo ob vlogi stala 40 dolaijev in ko bo dokončno rešena bo treba plačati nadaljnjih 110 dolaijev (preje je bilo 25 in 75 dolarjev). Nespremenjena pa so ostala sledeča plačila: prošnja za status stalnega naseljenca 200, prošnja za dodatno vstopno dovoljenje 35, garancija za začasnega naseljenca 145, prošnja za dovolitev zaposlitve 60, prošnja za potrdilo o državljanstvu 30 dolarjev. PESEM NAŠIH MLADIH V CANBERRI Že precej časa je od tega, odkar smo se odločili, da bomo sodelovali na letošnjem 12. mladinskem koncertu, katerega je priredilo versko središče Merrylands. Prišel je dan odhoda. V petek zvečer, 5. septembra, nas je že čakal avtobus in prav hitro smo se vsi zbrali in napolnili sedeže avtobusa, katerega nam je odstopil p. Bazil. Potovanje je bilo dolgo in kar precej naporno, spati se ni dalo veliko. Pa je kljub temu čas kar hitro minil in že smo se bližali mestu Canberri. Pred mestom sta nas čakala g. Beve in g. Čulek, ki sta nam uredila vse potrebno v zvezi s prenočiščem. Dopoldne smo imeli zadnjo vajo pred nastopom, nato pa odšli v motel kjer smo imeli pripravljene sobe in kaj hitro je potekel čas do trenutka, ko je bilo treba na koncert. Na sporedu smo bili šele v drugi polovici koncerta in smo tako imeli priložnost videti celoten prvi del. S priznanjem smo se vsi v dvorani zahvalili vsaki nastopajoči skupini z navdušenim ploskanjem. Obe skupini SDM: folklorna skupina in simbolična plesna skupina, sta bili odlični. Mladina je nastopala z veseljem in kar je še posebno važno: bila je ves čas poslušna, točna in izredno disciplinirana. Iskrene čestitke, mladi Slovenci in Slovenke. Po programu smo se odpeljali - kljub nejevolji šofeija, v Slov. - avstralski klub Canberra, kjer so nastopajoči in organizatorji dobili brezplačno večerjo. Poš- teno nam je teknila, saj nas šofer zaradi utrujenosti vožnje cele noči ni uspel peljati na kosilo. Za zabavo je igral ansambel "Večerni zvon" in med odmorom je bil čas tudi za zahvalo Slovencem iz Canberre za njihovo gostoljubnost in zahvalo vsem organizatorjem tako uspešnega mladinskega koncerta. Na žalost nismo vedeli, daje bil gostitelj za vse nastopajoče v nedeljo po maši versko središče in se nismo središču posebno zahvalili. Hitro je minil čas do odhoda - pošteno smo bili utrujeni. V nedeljo zjutraj je bila v cerkvi St. Bedes slovenska maša. Sodelovali so mladinski pevski zbori -nekaj izrednega! Toliko ubranih in pogumnih glasov! Po kosilu, za katerega najlepša hvala verskemu središču Merrylands, smo se odpeljali spet proti domu. Naj se v imenu Magde Pišotek, Marije Penca, ki je tudi bila z nami, vseh staršev, ki so se nam pridružili, kakor tudi v svojem imenu, najlepše zahvalim mladini, ki je bila ves čas tako potrpežljiva, mirna in predvsem točna. Ni bilo potrebno nobenega opozorila - vsi so bili izredno disciplinirani in veseli. Hvala mladina! in iskrene čestitke za vaš odličen nastop na mladinskem koncertu. Lepa hvala tudi balinarski in lovski sekciji S.D.M., ki sta s svojo denarno pomočjo omogočili brezplačno potovanje nastopajoči mladini in voditeljem. Folklorna skupina Slovenskega kluba 'Triglav" iz Sydneya (Foto Anica Markič) Mladinski zbor "Zlati glasi" iz Wollongong-a (Foto Anica Markič) Mladinski zbor "Zaqa" iz Sydneya (Foto Anica Markič) m «iff^ t TTfllfi *( I M * T^y'jMTl lin •L \ - - h** »i»'- V- M Mladinski zbor "Anton Martin Slomšek" iz Adelaide (Foto Anica Markič i DAN OČETOV PRI S.D.M. Za nami je tudi letošnji izredno uspel očetovski dan, ki je bil zaradi mladinskega koncerta šele v nedeljo, 14. septembra. Za očete, stare očete ter za vse, ki so se letos v nepričakovanem številu odzvali tej prireditvi, so šolski otroci, mladina in mamice pripravili bogat program. Najprej je simbolična skupina ponovila svoj ples "Čas", sledila je pesem gospe Vike Gajšek, katero je povedala njena hčerka gospa Jana Lavrič. Mladina in odrasli so pripravili prizorček "Maškarada", v katerem so sodelovali: Veronika in Barbara Smrdel, Stan Ašenberger, ga Neva Kastelic in g. Tone Urbas. Zelo so se potrudili in slovenščina je bila izredno jasna in čista. Brez ozvočenja se jih je zelo lepo razumelo in lahko rečem, veselje jih je bilo učiti prizor. Sledila je deklamacija Preglja "Ko bom velik", katero je povedal Simon Penca. Skupaj s sestrico Samantho pa sta s pomočjo vseh šolskih otrok zapela pesem "Jaz pa ti, pa židana marela" -pripravila jih je gospa Marija Penca. Gospa Marcela Bole seje spet izkazala s pesmico, napisano posebno za ta dan. Sledila je folklorna skupina s štirimi narodnimi plesi, nato pa so vsi otroci pod vodstvom Marije Penca zapeli "Moj očka ima konjička dva" in "En hribček bom kupil". Otroci so zatem podarili očetom pripravljene kartice in darilca. Karen Urbančič je za o-čete zaplesala moderni plas "Moje sanje". Za presenečenje je tokrat poskrbela gospa Pišotek - sinovi in mamice so zaplesali tri plese: "Vojaško dvokoračnico - Military two-step", "Veleta" in "Prin-cezin valček - Princess Waltz". Nastopali so: Edi Štemac in Marija Volčič, Tony in Mima Adamič, Stan Ašenberger in Neva Kastelic, David in Sandra Krnel, Andrew in Zorka Fistrič, Aleš Brgoč in Marija Penca, Erik in Draga Gelt, Frank in Rezka Fekonja, Damien in Magda Pišotek, David in Anica Markič. Po končanem programu in zahvali, smo se vsi zavrteli ob zvokih Večernega zvona in želodce smo si tudi napolnili z izvrstno večerjo, katero so pripravile mamice. hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k prireditvi - hvala gospe Hojak za podarjene konjičke. P.S.---"MI SMO MIR" je bil naslov in tema za mednarodno leto miru. S tem sem hotela povedati, da smo mi vsi člani - odgovorni člani današnje družbe, da se zavedamo naših dolžnosti in odgovornosti in tako predstavljamo mir - odvisno je od nas vseh, kaj se bo zgodilo. Draga Gelt OBVESTILO IZ KNJIŽNICE S. D. M. Knjižnica je odprta vsako nedeljo popoldne. Nudimo veliko izbiro knjig -vsi ste dobrodošli! Želimo tudi obvestiti vse prijatelje knjig, da lahko k u p i j o v knjižnici S. D. M., 82 Ingrams Rd., Research, vsako nedeljo popoldne, ali dobite informacije pri knjižničarki Mileni Brgoč na tel. štev. 232 2958 na si e d nj e k nj ige : 1. Man Who Built the Snowy 2. Slovensko-angleški in angleško-slo-venski slovar 3. Druga mati 4.Narodne vezenine na Slovenskem 5. Art Treasures of Slovenia 6. Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglaijev na Slovenskem 7. Vse o pecivu 8. Slovenska kuharica Naj dodamo, da je knjiga Vse o pecivu zelo dobra in je na voljo še po stari ceni (12 .oo dolarjev). Knjiga S.M. Felicipe Kalinšek Slovenska kuharica pa je ravno prispela in je odlična kuharska knjiga, saj je to že dvajseti ponatis in stane 20 dolaijev. LIKOVNO RAZSTAVO bo pripravilo versko središče svetega Rafaela iz Sydneya tudi letos. Razstavo bomo odprli na prvo adventno nedeljo, 30. novembra letos. Posvetili jo bomo spominu zaslužnega kulturnega delavca med Slovenci v Avstraliji Boža Lončarja, ob prvi obletnici njegove smrti. Vse umetnike barv iz širne Avstralije vabimo k sodelovanju. Vsak lahko razstavi štiri svoja dela. Prijave sprejemamo do 10. novembra 1986 na naslovu-St. Raphael Centre, P.O.Box 280 Merrylands, N.S.W., 2160 - ' telefon: (02) 637 7147. 'JADRAN" - PRVAKI NA ZELENEM POLJU Nogometaši "Jadrana" so sezono končali z odličnim uspehom. Prvo moštvo je bilo najboljše v svoji kategoriji in je končalo na vrhu lestvice. Rezerva pa je tudi zasedla kar zavidljivo "tretje mesto. Zasluga za te lepe rezultate gre vsem, ki so tako vztrajno sodelovali skozi celo leto: igralcem, trenerjem, organizatorjem in navijačem. Prav gotovo bo ta lep uspeh navdušil vse, da bodo tudi v naslednji sezoni tako dobri, če ne še boljši. NAŠA PESEM NAJ ŽIVI (Nadaljevanje s Kot prva je nastopila folklorna skupina slovenskega kluba "Triglav" iz Sydneya. Osemnajst plesalcev je pod vodstvom Erne Nikolič s plesom "Vesela polka" vpeljalo v dvorano veselo vzdušje. Nič manj ni navdušil publike mladinski zbor "Zlati časi". Ta zbor, ki poje ob spremljavi ' "keyboarda", kitare in bobnov, tvorijo dekleta in fantje iz Woolongonga, vodi pa Vesna Hatežič. Za plesno skupino "Dancing Machine" je nastopil kvintet "Karantanija" iz Melbourna. Zaigrali so štiri skladbe, karakteristično alpskega sloga in barvitosti. Že imena pa nam povedo, da so tudi zrasle na slovenskem območju: "Ko sonce vzhaja", "Čar Julijskih alp", "Veseli zvoki harmonike" in zadnja "Ljubim te, Slovenija", je poslušalce tako navdušila, da so med samim izvajanj am izbruhnili v aplavz. Zičkar Andrej in Erika Hiidina sta posamično nastopila z igranjem na orgle, Kristina Berginc pa s solo jazz plesom "Dancing on the Ceiling". Mladinski pevski zbor "Anton Martin Slomšek", ki je nastopil po 16-urni vožnji iz Adelaide tudi zasluži vse priznanje. Štiriindvajset mladih pevcev in pevk je iz-vežbal Jože Šterbenc, da so nam lepo zapeli "Triglav, moj dom", "Jadransko morje" in "Kaj bi jaz tebi dal". Peter Grivec je zaigral nekaj domačih, na harmoniko in za njim je nastopil ansambel "Mladi glas" iz Canberre. Ta ansambel, ki ga sestavljata pevki Tania Pen-ca in Alison Valenci ter Erika Hudina — keyboard, Mark Penta — kitara, Mark Kobal — bas-kitara ter Tonny Čulek — boben, je predvajal narodne: "Moj očka", "Pride rad k meni spat" in "Beautiful Sunday". Po odmoru so nastopili Brigita Osol-nik in Kristina Pezdirc s solo točkami ob klavirju in orglah. Za tem pa je napravila na prisotne globok vtis mladinska skupina S.D.M. s simboličnim plesom na melodijo L. Olivier — D. Clarke "Čas". Ples je pripravila Magda Pišotek. 1. strani) Solo točki na orgle, ki jo je predvajala Margaret Grželj, je sledil mladinski pevski zbor "Zarja" iz Sydneya. Devetindvajset pevcev v spremljavi štirih instrumentalis-tov je zapelo moderne skladbe "Narkomanka", "Gorska roža", "Friends" in "Dober dan". To zborovsko petje je pripravila Irena Stariha. Celin Marko je zaigral na orgle Rezka in May Way, Tania Dubbert pa je zaplesala jazz ples "Far From Over". Sledila je mladinska folklorna skupina S.D.M. s folklornimi plesi iz Prigorice na Dolenjskem, Begunj na Gorenjskem, iz Loškega potoka na Notranjskem in Gornjega Senika v Podravju. Plese je pripravila in vodila gospa Draga Gelt. Za finale pa je vžgal s svojimi veselimi zvoki melbournški ansambel "Večerni zvon". Publika jih je hotela poslušati še in še, toda vsake, še tako lepe stvari mora biti tudi konec. Toda ta konec je tokrat imel nadaljevanje v domu "Triglav", ki so ga tokrat gostje in domačini napolnili do poslednjega kotička in še dolgo v noč uživali gostoljubnost domačinov in vesele zvoke "Večernega zvona". Letošnji uspeh koncerta avstralske-slo-venske mladine je v veliki meri zasluga vseh nastopajočih pa tudi onih, katerih ne vidimo na odru, kajti njih delo se vrši v pripravah in za kulisami. In med temi naj omenimo patra Cirila Božiča iz Sydneya, ki je držal v svojih rokah vse organizacijske niti, Eriko Hudina in Martina Osolni-ka, ki sta povezovala program in ostale naše mladince, ki so koordinirali nastope: Judy Šajn, Mark Penca, Damien Kobal, Mark Kobal, Brigita Osolnik, Tania Penca in Alison Valenci. Nastopajočim ter organizatorjem gre zahvala za prelepi večer, ki so ga pripravili. Upajmo, da se bo tradicija teh naših mladinskih koncertov nadaljevala in da bo naša pesem tudi v Avstraliji živela še mnogo let. TONE ZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door [o Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES • Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije POŠTA IZ SYDNEYA Že zadnjič sem poročala o bolezni neumornega delavca pri Slovenskem društvu Sydney, g. Lucijam Kosa. Zdaj se Lucijan nahaja v skrbni domači legi pri prijateljih, a mu delovna žilica ne da miru in ga je često videti, akko nadzoruje delo na novem zemljišču SDS. Skrbi za ograjo, kajti z gradnjo bodo prav kmalu začeli. ^ Nataša Balač, socijalna delavka vabi vse žene in matere ob torkih od 10h do lh popoldne v Merrylands Health and Teaching Centre (poleg pošte) in nedaleč od naše slovenske cerkve na razne praktične tečaje in razvedrilo. Slovenke, • posebno tiste ki se čutijo osamljene in bi se morda rade učile ročnih del in šivanja na šivalni stroj so dobrodošle. Vsi tečaji so brezplačni. Za nadaljne podatke pa je na razpolago Nataša na telefonu 671 6712. ^ V soboto, 20. septembra je bila v Merrylandsu slovenska poroka. Pred oltarjem je svojo izbranko Dajano DEKLEVA pričakal ženin Jožko LAZNIK. Jožko je sin Tonija in Marije Laznik, ki sta pred leti bila marljiva delavca v SDS. Dajana pa je hčerka Cilke in Jožeta Dekleva. Mlademu paru prijatelji žele na skupni življenski poti mnogo blagoslova in sreče. ^ 10. septembra je praznoval rojstni dan vedno veseli Hinko NELL, zelo znan med Sydneyskimi Slovenci in tudi nosilec glavne vloge v igri "Prisega opolnoči". Njemu, kakor tudi 4-letnemu sinčku Nikolasu žele zdravja in sreče vsi prijatelji in soigralci igralske družil^ Merry land sa. Vsak tretji torek v mesecu se v Merrylandsu zberejo člani Zveze slovenske akcije, ki so vneti ljubitelji in branilci našega slovenskega jezika. Duša njihovega gibanja je g. Ivan Kobal, pesnik, pisatelj, očka in trenutno uslužbenec "na bolniški". Daje ga križ, da je zjutraj ves polomljen. Z najlepšimi željami za skorajšnje okrevanje ter, da bi se čim dalje izmikal operacije, so želje vseh članov in prijateljev ZSA. NA VRSTI JE KOMEDIJA Po zadnji predstavi drame "Prisega opolnoči", ki so jo igralci odlično izvedi v soboto, 23. avgusta v cerkveni dvorani našega verskega središča v Merrylandsu, so gledalci in igralci dobili veliko novega veselja in poleta. "Se morate igrati" je bilo rečeno, "samo ne drame z žalostnim koncem, saj saj je v naših življenjih vsak dan kaj dramatičnega.....Zaigrajte nam kaj veselega, da bomo za en večer pozabili na vsakdanje skrbi!" Prav, si je mislil znani sydneyski rojak, g. Ivan Koželj, kije režiral pred leti že kakih deset slovenskih iger. "pa zigrajmo kaj veselega!" In je potegnil na svetlo zaprašeno igro-kome-dijo v treh dejanjih, z naslovom "Poslednji mož" izpod peresa K. Svobode, po rodu Čeha. Ko je Ivan pred leti zbiral igralce za igro "Dva prstana" je naletel na veliko ovir. Večina naprošenih oseb, ki naj bi v igri nastopale, se je izmikalo, češ, da nimajo časa. Tokrat pa z izbiro ni bilo težav. Nekateri so se celo sami ponudili. Tako bodo nastopali nekateri že poznani igralci iz igre "Prisega opolnoči", kot Hinko Nell, Jože Košorok, Jožica Modrijančič, Judita Bavčar in Peter Šarkan. Pa tudi z izbiro novih igralcev je g. Koželj imel srečo. Izbral je same stare znance našega odra, ki so pa deset let počivali. Spet bomo na odru videli Lojzeta Kmetiča, Borisa Tomšiča, Danico Petrič, Zofko Brkovec, Ivanko Šimec in Danico Grželj. Predvideno je, da bodo mogli igro prikazati že koncem oktobra. Slovenci v Sydneyu smo lahko za to ponovno zanimanje za slovensko oder-mogli igro prikazati že koncem oktobra. Slovenci v Sydneyu smo lahko za to ponovno zanimanje za slovensko oder-. sko umetnost hvaležni predvsem ge. Iv;«"" ki Pohlen, kateri gre zasluga za uprii ritev "Prisege opolnoči". (V Sydneyu so tudi proslavljali dan očetov. Ker pa je sporočilo o tem prišlo ko smo zaključevali to številko, ga bomo objavili naslednjič. Op.ur.) ROJAKI,KI 2ELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '. '. OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 281 1777 Postreženi boste v domačem jeziku URBAN ELECTRICS za vsa električna dela privatne ali industrijske vrste popravila in instalacije Lastnik: JACK URBANČIČ 'A' Grade Electrical Conctractor 2 Ada ir Crt. WANTIRNA, Vic., 3152 Tel.- 221 8139 Werner Remšnik OUR SNOW TRIP - SUCCESS As it is customary for Slovenians to be one hour late, our departure, (scheduled for approximately 7 pm.) was somewhat delayed; therefore, Zlatko and Elvis had the task of convincing the coach driver to wait for the stragglers. They succeeded, and our journey to Mt. Buller began. The coach was warm and comfortable, and even equipped with a video! Along the way, our Ski Tour Guide kept us entertained and started a joke competition. The longest joke was presented by Drago, but the most dubious came from Elvis, and our laughter nearly made us miss our food pitstop in Yea. Here we had a hot chicken meal with varied drinks. Next stop was Mansfield, where we were allocated our rooms at Altzburg Lodge. Some of us decided to retire for the night, and prepare for the next day's skiing, whilst others chose to stretch their legs on the disco floor. Unfortunately my room mate encountered a problem in our very comfortable room. It was not that his bed was too short: rather that he was too "long", (6'4"). On Saturday morning, rise and shine time was 6 am. and with sleepy eyes we confronted breakfast. Although the coach was soon to take us to the ski fields, most of us were convinced that our cosy beds would be a better place to be! After the hearty meal our coach took us to the Mt. Buller Village, where most of us went to the Ski School for a lesson, as it was included in thj price caf the lift ticket. Zlatko and some friends hit the slopes with skill, while Drago and Elvis also "hit" the slopes, (but with a bang!) Prima ballerinas they were not, even though they spent a lot of time on their tutus! After a hard day of skiing or just messing around in the snow, we returned to the lodge. Some of our group took to the sauna-spa or covered swimming pool, and a few of the more enthusiastic ones graved tennis in the open. Dinner was a - lovely beef on the spit. Unfortunately, Sunday was a wet day, but this did not deter the keen ones. Off we went, braving the elements and the miserable conditions to make the most of our Alpine weekend away. At the end of the day, drenched through and through, we returned to Altzburg for the last time and changed into some dry clothing. This was a welcome relief ' and so was the y smorgasboard dinner. Then came 7.30 pm and it was time to leave for Melbourne. The trip home was relatively uneventful, as all of us were very tired. We finally arrived at Eltham around 9 pm, safe and sound. For this we must thank the coach driver and the guide for their good work. Above all, on behalf of all those who participated in the snow trip, I wish to thank Zlatko Fekonja and Elvis Tomsic for organizing the weekend at Mt. Buller. It was most enjoyable for everyone, and I'm pleased to say,' it passed without a hitch. PARENTS! Be thankful that you have kids like this; I was proud of them, and that goes for all of them. GOOD ON YOU - "MLADINA"! On Sunday the 24th August, the Slovenian Youth went on a bus trip to Mt Buller. On the way up we listened to lots of music, and talked alot. When we got up there people went skiing and others hired toboggans / haven't seen the snow for years so I enjoyed myself very much. My friend Yana and I went down :the slopes - on toboggans many times, we fell quite a few times but had fun. Thankyou to all the supervision: Mrs. Penca, Mrs. Pišotek, Mr Markič and my mum, who came along with us. Thankyou to the organizers: Lydia Markič, David Krnel and Dianna Marke-zič. Frances Gelt YUGOSLAVIA -COUNTRY OF DIFFERENCES For many people Yugoslavia is a , country, the origin and formation of which is very hard to understand, with a structure combining many different and varied people increasing this difficulty. Even many young Slovenians, born in Australia, are often confused by the numerous problems facing the state from which their parents came. In this and following articles we shall endeavour to facilitate the understanding of the stresses to which the states of Yugoslavia and its peoples are subjected. , A number of nations which have Jheir own distinct characteristics and - backgrounds, inhabitate the territory of to-day's Yugoslavia. The majority of these form the Serbs, Croats, Slovenians and Macedonians. These are people all ' speaking their own languages, which are based on the old Slavonic language. There are also a number of other national minorities living in Yugoslavia. About 73 percent of the whole population of Yugoslavia, mainly in the areas of Montenegro, Croatia, Serbia and Bosnia-Hercegovina, speak the same colloquial language, which again is divided in various dialects. These dialects are "Kajkavian", "Cakavian" and Stoka-vian". These names are taken from the form of the word "What", as used in various areas: "kaj", "ča"and "što".. Štokavian is spoken by the majority of Croats and Serbs. Cakavian is limited to some parts of Dalmatia, and kajkavian dialects are spoken along the border with Slovenia, including the Croat Capital of Zagreb. There is still certain confusion regarding the name of this language. Depending on the opinion of various schools of thought it is considered as one language and called Serbo-Croatian or Croato-Ser-bian, or considered as the two separate languages and called Croatian and Serbian There were in the past various attempts to finally create a common Serbo-Croatian literary standard, but without success. It also doesn't help that Serbs are using the Cyrilic alphabet and the Croats the Latin. The North-west of Yugoslavia is populated by the Slovenians. Here the Slovenian language is spoken, which to a certain degree is related to all Slav languages and as such is a very helpful base for learning these languages. The literary origin of the Slovenian language goes back to the times of the Protestant reformators. They also introduced the Latin alphabet with i the first printed Slovenian books. The Slovenians to-day account for approx. 8 percent of the population of Yugoslavia. Less numerous are the Macedonians who inhabitate the South-eastern part of Yugoslavia and comprise 6 percent of its total population. They speak the Macedonian language, which is similar in structure the Bulgarian, but its vocabulary is closer to Serbo-Croatian or Slovenian. In all, 87 percent of the population of Yugoslavia speaks Slovenian, Serbo-Croat or Macedonian, which are considered to be the official Yugoslav languages with equal rights. The other 13 percent of the Yugoslav population are so called minorities, whose languages are also treated as equal in the regions in which they are spoken and are used in education, law, administration etc. The largest of these minorities are Albanians-1,800.000, Hungarians - 426.000, Romanies (Gypsies) - 168.000, Turks -100.000, Slovaks - 80.000, Rumanians - 55.000 and many others. Angelique Van De Laak FROM SLOVENIA WITH LOVE As I write this now I think of the last weeks I have spent in Slovenia and at Poletna šola with much happiness, yet also with sadness to think that our time together is almost over. It makes one rea-I lize how important it is to live each day with happiness and make the most of the time here. The friends you make are kind and caring. Never have I seen so many people form themselves into one big family so naturally. This to me is very amazing as there are so many different nationalities and each of us live different lifestyles but somehow in Slovenia we all call this our home. This country} with it's lovely mountains and friendly peoplcjgreets foreigners with open arms. At times I felt honoured to be here and could not believe the kindness. For the people who live in Slovenia life appears to be hard and sometimes I realize how lucky I am; yet everybody is happy and healthy and always ready to help you it's really amazing. The oldness of this country toda zna. mnogim rojakom v Melbournu posebno ki da bo okrevaht kar fi prav gotovo pav St. Albansu, kjer je živela in delala žeUjo vsi številni znanci v Perth tudi kot medicinska sestra v Medical Centru. drugod Že pred leti je zbolela za rakom in bilo ji je rečeno, da konec ni daleč. Toda po- M - , c , , . . , . „ , kojnica, ki je bila optimistična in odloč- -, Nal?5;letm„ro'ak}z ln zvest ne narave je že takrat rekla, da mora os- CJan JDadra™ iu Sllvo ^klavec, je te tati pri moči, dokler ji ne odraste hčerka d™ v Royal ^bourne Hospitalu prestal Peggy, za katero je skrbela po smrti svo- tfzjco operacijo. Prijatelji in znanci mu jega moža. S pomočjo kemoterapije in z ^čimprejšnje okrevanje, močno voljo ji je uspelo, da je opravljala 1 službo še dva tedna pred smrtjo, ki pa je končno le prišla kmalu za tem, ko je OBISKA AMERIŠKIH SLOVENCEV hčerka dopolnila 21 let. Pokojnico bodo prijatelji in znanci o- Kot smo zvedeli' bosta letos v oktobru hranili v lepem spominu. dve skupini ameriških Slovencev obiskali Avstralijo. V Melbournu se bodo mudili Slovenski Primorski klub Jadran I pet®k' 24' ?k*obr? sredo'29 ■okto' /*> proslavil 15-letnico svojega ob- bra. V em teh skupin bo tudi vodja zna- ja s svečanim plesom v soboto netf a^saJTlb1^ Frank Jf?k