Poštnina plačana v gotovini.
štev. 1
V Ljubljani dne 1. januarja 1941
Leto XXI.
TELEFON 45-85
VOJNI INVALID
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega prvega v mescu. Posamezna številka 1 din. / Naročnina mesečno 1 din. / Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica
V novo leto
V novo leto stopamo! Mešani so naši občutki ob tej ugotovitvi. Nesigurna je namreč bodočnost, ki ji s 1. januarjem stopimo naproti. Vojna vihra, ki divja na severu in jugu, nam je v preteklem letu prizanesla. Upajmo, da bomo tudi v bodoče ostali izven vojnega meteža. Dovolj je že pretrpela naša domovina in redka je država na svetu, za katere snovanje in obstoj je bilo prelite toliko krvi kot za našo. In prav zaradi tega si ob vstopu v novo leto želimo miru in normalnega razvoja vsega javnega življenja tudi v bodočnosti. Toda te želje nas ne smejo uspavati, marveč nam morajo vliti v duše najtrdnejšo narodno zavest in pripravljenost, braniti svojo svobodo, svojo državo z vso požrtvovalnostjo, z vsemi močmi. Prav zaradi tega stopamo v novo leto z dvignjenimi glavami, z izrazito samozavestjo in narodnim ponosom. Z delom dokažimo, da se zavedamo resnosti časa, ki v njem živimo.
Mi, vojne žrtve, lahko izpričamo svojo zavest in svoje sposobnosti v delu za naše skupne interese z intenzivnim in neumornim udejstvovanjem v lastni organizaciji, v Udruženju vojnih invalidov. Velik je naš delokrog in Ogromno je delo, ki ga nam nalagajo določila invalidske uredbe. Kajti če hočemo doseči vse pravice, ki so nam v invalidski zakonodaji zagotovljene, tedaj moramo prijeti resno in smotrno za posel, ki ga nam nalaga organizacija. Pet in štirideset sreskih in krajevnih odborov širom po Sloveniji si je nadelo ne ravno prijetno, pač pa častno nalogo, pomagati tisočem in tisočem vojnih žrtev do njihovih mo-r N* in mater'alnih pravic.
a pragu občnih zborov smo. Vsako leto morajo podati vsi sreski in krajevni odbori obračun svojega dela in bilanco svojih uspehov. In prav v teh obračunih se najlepše zrcalita delo m poslovanje posameznih odborov kajti obseg in uspehi tega dela podajo prav jasno sliko, ali im kako je odbor delal in, ali je in v kaki obliki je zastopal interese vojnih žrtev. Ako obračun vsega dela pokaže tudi poročila o izdatni vsestranski pomoči članstvu v lastnem delokrogu, ako zaznamuje tudi uspehe v korist posameznikom ali vsemu članstvu, tedaj je to jasen dokaz delavnosti in resnega prizadevanja tistega odbora, je pa tudi dokaz, da se je ta odbor v polni meri zavedal svoje dolžnosti. — Nasprotno pa izpričujejo nerazumevanje dela in naloge povsem prazna poročila, v katerih ni dokazov stvarnega dela in ni poročil o prizadevanjih in uspehih, doseženih v posameznih konkretnih primerih.
Na dnevnem redu letošnjih občnih zborov so tudi volitve. In prav to je tista točka dnevnega reda, ki odločilne vpliva na ves potek bodočega dela pri vsaki organizaciji. Ako si članstvo izvoli sposoben in delaven odbor, tedaj lahko s popolno gotovostjo računa
na uspešno delo in napredek organizacije; nesposoben odbor pa povzroči popoln zastoj. In prav zaradi tega mora članstvo volitvam posvečati še prav posebno pozornost. Kajti naše prvo instančne organizacije morajo biti žive, delavne in iniciativne, da bomo vsaj sedaj, ko je organizacija s članarino tudi gmotno podprta, dokazali večje sposobnosti in tudi življenjske zmožnosti. Še nekaj je, kar moramo prav posebej naglasiti. Članstvo se mora zavedati, da morajo v bodoče funkcionirati predvsem sreski odbori, ki predstavljajo za bodočnost naše prvo-instančne organizacije. Na sedežih sedanjih krajevnih odborov in tudi po vseh ostalih večjih krajih bodo imeli sreski odbori svoje poverjenike) ali zaupnike. Vse organizačno delo pa bo koncentrirano v sreskih odborih, ki morajo prav zaradi tega dokazati že sedaj voljo do dela, dokazati pa tudi sposobnosti, združevati v svoj delokrog tako velike teritorije, zaradi česar bo treba še posebne previdnosti pri izbiri odbornikov. Pri tem pa je predvsem treba upoštevati to, kako so se posamenziki pri delu v organizaciji že izkazali. Če bodo torej v bodočem letu naši sreski odbori na mestu, tedaj bo osnova naše organizacije trdna in močna.
Tudi naši novi člani, tisti, ki so prišli v naše vrste šele po uzakonitvi uredbe iz 1. 1938., naj aktivno posežejo v delo. Skušajo naj s sedanjo aktivnostjo nadomestiti vse, kar so doslej zamudili. Zavedajo naj se — in to velja tudi za stare člane •— da imamo lastno glasilo, v katerega poročati je tudi dolžnost posameznih članov.
Še veliko je dela v naši organizaciji. Čaka nas realizacija skoraj še vseh najvažnejših določil invalidske uredbe. In za izvedbo tega bo treba še mnogo prizadevanj — še mnogo dela. Na vrsto pride sedaj tudi statistika članstva, ki mora biti povsem točna tako po številu, kakor tudi po podatkih. Dela se na spremembi uredbe l1?. 'zvedba sprememb nam bo povzročila še marsikatero skrb. V Ljubljani se gradi invalidski dom — toda nimamo še okrevališča na morju. Izposlovati bo treba povečanje invalidskega doma v Dolenjskih toplicah in urediti vprašanje zdravljenja vojnih žrtev doma in v bolnicah. Urediti bo pa tudi treba vprašanje zaposlitve vojnih invalidov. Vse to so za nas odprta vprašanja — vse to so naloge za bodočnost, ki jih bomo morali rešiti z združenimi močmi.
In prav z ozirom na težke čase, ki jih preživljamo, se moramo še prav posebno potruditi, da vsi, prav vsi sodelujemo pri konsolidaciji razmer v državi. Vojne žrtve bodo najlaže prispevale svoj delež z aktivnim udej-stovanjem v lastnem udruženju. —-Urejene razmere in zadovoljstvo v invalidskih vrstah so namreč velikega pomena za našo narodno obrambo.
•••
Srečno in uspehov polno novo leto
želimo
vsem članom in članicam — vojnim ir tv am
Oblastni odbor UVI v Ljubljani Uredništvo in uprava „Vojnega invalida4*
j Umrl je dr. Anion Korošec
Povsem nepričakovano se je v soboto, 14. decembra, razširila po vsej Jugoslaviji žalostna vest, da je umrl dr. Anton Korošec, ki je bil voditelj slovenskega naroda v tistih časih, ko se je ves narod boril za svobodo, a v svobodni domovini Jugoslaviji mu je bila dodeljena važna vloga, saj je bil večkrat minister in tudi predsednik in podpredsednik ministrskega sveta. Umrl je kot aktiven predsednik senata in prosvetni minister.
Pokojni dr. Anton Korošec se je rodil 1. 1872. v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je tudi dovršil osnovno šolo. Že kot mlad šolarček je kazal izredno nadarjenost, zato so ga starši poslali v gimnazijo v Ptuj, kjer je dovršil nižje razrede, a dokončal je gimnazijske študije v Mariboru, kjer je nato vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 1. 1895. Kot kaplan je služboval skupno dve leti na Sladki gori in v Marenbergu, nakar je bil nameščen v mariborskem semenišču za prefekta. Od tu je odšel na graško vseučilišče, kjer je bil 1. 1905. promoviran za doktorja bogoslovja.
Že v svojih mladih letih se je pokojni dr. Anton Korošec začel zani-mati za razna politična vprašanja. Znanje z dr. Janezom Krekom je to njegovo zanimanje še stopnjevalo, zato je še povsem mlad postal urednik »Slovenskega gospodarja« a pozneje je ustanovil in tudi sam urejeval list
»Naš glas«. Kot novinar se je pokojnik izkazal kot neizprosen borec proti nemškutarstvu in odličen branilec slovenskih pravic. V tistih časih je namreč izhajal v Ptuju list »Štajerc«, ki je bil sicer pisan slovenski, vendar je bil ta list le orodje v službi potuj-čevalcev slovenskega naroda. In prav zaradi tega, da je preprečil vpliv tega lista, je pokojni dr. Korošec ustanovil »Naš glas«.
Leta 1906. je bil dr. Korošec prvič izvoljen za poslanca v avstrijski državni zbor in je svoj okraj zastopal v njem do zloma Avstrije, a po osvobo-jenju ves čas v jugoslovenskem narodnem predstavništvu.
Najvažnejša doba političnega udejstvovanja dr. Antona Korošca pade na 1. 1916., ko je postal predsednik poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke, in 1. 1917., ko so se vsi jugoslovanski poslanci na Dunaju združili v skupen klub in izvolili dr. Korošca za svojega predsednika. V to dobo pade doba majniške deklaracije, ki jo je pokojnik prečital v dunajskem državnem zboru. Ves slovenski narod je takrat začel z najaktivnejšim uveljavljanjem in sodelovanjem za naše narodno osvobojenje. Vsi sloji našega naroda so takrat začeli razumevati, da je obstoj in pravilen razvoj v bodočnosti slovenskega naroda mogoč le v popolni svobodi — zato se je pojavilo geslo — ki je vsebovalo še večjo zahtevo nego majniška deklaracija: »Proč od Avstrije!« — Narod, ki je bil sit tlačanstva in poznejšega, nič lažjega tujega jarma, je zahteval svobodo — popolno svobodo.
In dočakali smo 1. 1918., ko je bilo 1. decembra proglašeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni svobodni državi. V vladi, ki je bila tedaj sestavljena, je bil dr. Anton Korošec podpredsednik. In od takrat dalje se je v Jugoslaviji opažal njegov veliki politični vpliv.
Pokojni dr. Korošec je posvetil vse svoje življenje borbi za naše narodne pravice. Bil je velik politik in sposoben državnik. Njegov veličastni pogreb, ki so se ga udeležili tudi zastopniki oblastnega odbora UVI v Ljubljani, je dokazal, kako visoko je slovenski narod cenil dr. Antona Korošca.
Slava njegovemu spominu!
K izpremembi invalidske uredbe
Že v dveh prejšnjih številkah »Vojnega invalida« smo pisali o posebni komisiji, ki v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pripravlja spremembo uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Videti je, da bo ta komisija kmalu dovršila svoje delo. Kajti najvažnejše določbe celotne uredbe so že pregledane in pripravljeni so predlogi za spremembo posameznih paragrafov. Po naših informacijah je namen te komisije, pripraviti izboljšanje posameznih določil in jasnejšo stilizacijo posameznih, doslej nejasnih členov uredbe. Kakor smo zvedeli, je pripravljenih nekaj predlogov za spremembo uredbe, ki so za nas važni in med te spada tudi sprememba § 126.
uredbe. Dosedanja stilizacija § 126. glasi:
»Častnikom, vojaškim uradnikom in podčastnikom kakor tudi tistim uslužbencem države, samoupravnih teles in ostalih javnopravnih naprav, ki so v zvanjih, ki dajejo pö zadevnih zakonih pravico do pokojnine, se priznava, če so vojni invalidi L, JI„ HL, IV., V., VI. in VIL skupine, pravica do pokojninskih prejemkov, kakor da so prebili v službi in to:
35 let za invalide I. in II. skupine, 30 „	„	„	... m. „
25
20
15
10
IV.
‘ Vi<;
VI.
VII;
le da morajo za razliko med dejansko odsluženim in priznanim časom dodatno vplačati v obstoječe pokojninske sklade ustrezne vloge po veljavnih zakonskih predpisih.«
Sedanja redakcija tega člena, ki jo navajamo, je v svojem bistvu krivična. Priznava namreč invalidom državnim in javnopravnim nameščencem določena leta, toda te ugodnosti so se mogli poslužiti po veliki večini le tisti naši tovariši, ki niso imeli velikega števila efektivnih službenih let. Tem, ki morda zaradi poznega vstopa v državno ali javnopravno službo ne bi bilo mogoče odslužiti predpisanega števila let, da bi dosegli upokojitev, je ta določba nudila določene ugodnosti. Toda kaj pa tisti, ki so mladi vstopili v javno službo. Ti imajo danes že 20, 25, 30 ali tudi več službenih let in niso zaradi tega prav nič pridobili z določbo § 126. Prav tako niso ničesar dobili invalidi državni in javnopravni uslužbenci, ki imajo manj nego 50 % invalidnosti, kajti ti v § 126. dosedanje uredbe sploh upoštevani niso.
Naše stališče k spremembi uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah in s tem k izpremembi § 126. pa je, da naj bo vsem tem državnim in javnopravnim uslužbencem dodano nekaj let k že odsluženi efektivni dobi. Število teh let, ki naj se po uredbi priznajo in dodajo invalidom državnim uslužbencem, pa naj se določi po principu priznane procentualne delo-nezmožnosti. *
Vsakdo mora priznati, da so tudi državni in javnopravni uslužbenci
upravičeni, pričakovati od uredbe vsaj nekaj priznanja, vsaj nekaj ugodnosti. Polnih 20 let niso prejemali niti dinarja invalidnine. Največkrat se tudi njihova invalidnost ni upoštevala niti v službi niti izven nje. In prav zaradi tega so živeli v najtežjih okolno-stih.
Priznati se mora nadalje, da so bili onesposobljeni v državni službi — v službi domovine. In njihova delo-zmožnost sedaj že rapidno pada. Iz tega se lahko povsem logično sklepa, da ne bodo mogli vzdržati do konca, kajti če služijo že nad 20, nad 30 in celo več let, bodo v službi omagali, kajti tekme z zdravimi tovariši ne bodo mogli vzdržati. In če predvideva že sam uradniški zakon priznanje določenega števila let tistim, ki se onesposobijo za nadaljnje delo v službi, tedaj bi bilo povsem na mestu in tudi socialno pravično, ako bi se priznalo določeno število službenih let tistim, ki so bili onesposobljeni v službi domovine, ko so krvaveli na bojnih poljanah. S tem bi bili tudi vojni invalidi državni in javnopravni uslužbenci izenačeni s svojimi zdravimi tovariši, ki bodo z lahkoto odslužili polno službeno dobo.
Iz vseh navedenih razlogov moramo smatrati, da je predlog oblastnega odbora UVI v Ljubljani za priznanje določenega števila let vojnim invalidom državnim in javnopravnim uslužbencem povsem upravičen, in zato smo prepričani, da ga bo zakonodavce resno pretresel in tudi upošteval.
Posojila vojnim žrtvam
Posojila brez porokov — Odplačevanje z V3 invalidnine
Iz narodnega invalidskega fonda je prejel središčni odbor UVI v Beogradu znesek 2 milijona dinarjev za posojila vojnim žrtvam. Vsak priznan vojni invalid ali pa vojna vdova, ki že prejema invalidnino, lahko prejme iz tega zneska posojilo v smislu pravilnika, ki ga spodaj priobčujemo. Na koncu pravilnika priobčujemo tudi tabelo, da bo vsakomur jasno, kako bo posojilo vračal, če se bo odločil zaprositi za posojilo pri središčnem odboru.
Od celotnega zneska dveh milijonov dinarjev bo rezerviranih 200.000 dinarjev za prosilce iz Slovenije. Kdor koli bi se hotel v potrebi poslužiti te prilike najetja posojila, naj se drži sledečega postopka:
Prošnjo, opremljeno s podatki, predvidenimi v čl. 12., naj vloži pri svojem sreskem ali krajevnem odboru. Ta pošlje prošnjo opremljeno s svojo pripombo in priporočilom, oblastnemu odboru, ki jo pošlje na pristojno mesto. Nobena prošnja, ki ne bo opremljena s priporočilom oblastnega odbora, se ne bo reševala. Zato se prošnje ne smejo pošiljati direktno središčnemu odboru v Beograd.
Komur bo posojilo odobreno, bo moral pred sodiščem podpisati poseben zapisnik, na osnovi katerega bo pristal na odtegovanje ‘A invalidnine. Vsi sreski in krajevni odbori morajo določiti po enega člana, ki bo zastopal središčni odbor na sodišču pri podpisovanju zapisnika o zabrani na 1la invalidnine za povračilo posojila. Ti zastopniki bodo prejeli posebna navodila.
Posojila se bodo dovoljevala na osnovi sledečega pravilnika:
PRAVILNIK ZA POSOJILA SREDIŠČNEGA ODBORA
Zaradi gospodarskega in gmotnega dviga vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev predpisuje središčni odbor Udruženja vojnih invalidov v Beogradu na osnovi čl. 2. točka 2. in 6. ter člena 49. točka 1. in 18. svojih pravil sledeči
pravilnik za dajanje posojil.
Čl. 1. Za dovoljevanje posojil osebam, zaščitenim z uredbo o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah, se osnuje pri središčnem odboru Udruženja vojnih invalidov kreditni oddelek.
Na čelu tega oddelka je cenzurni odbor, sestavljen iz 5 članov, ki jih središčni odboru Udruženja vojnih
invalidov izvoli iz svoje sredine. Cenzurni odbor odgovarja moralno in materialno za vse svoje delo. Delo v tem odboru je častno.
Čl. 2. Posojila se dajejo na način, predviden v tem pravilniku, in iz sredstev, ki jih bo središčni odbor Udruženja vojnih invalidov v to svrho nabavil ali pa odredil iz svojih sredstev (čl. 3. pravil središčnega odbora Udruženja vojnih invalidov). Tako dobljeni denar bo služil kot obratni kapital za dajanje posojil.
Čl. 3. Cenzurni odbor odobrava posojila v mejah denarnih sredstev s katerimi razpolaga v to svrho. O tem vodi svoj poseben zapisnik, v katerega vnaša pogoje, pod katerimi je bilo posojilo odobreno.
Čl. 4. Posojilo se daje na osnovi invalidnine, plače ali penzije s sodno zabrano kakor tudi na zastavitev državnih vrednostnih papirjev in to za 70 % vrednosti, ki jo od časa do časa določa cenzurni odbor po borznem tečaju.
Za zastavljene vrednostne papirj; dobi dolžnik pismeno potrdilo s točnim označenjem in opisom zastavljenih papirjev. Središčni odbor bo smatral za lastnika zastavljenih papirjev vsakogar, v čigar rokah bo to pismeno potrdilo.
Čl. 5. Posamezni osebi se lahko odobri največ 10.000 dinarjev posojila, ki pa se mora vrniti najkasneje v 3 letih. Pri posojilih s sodno zabrano od 5000 do 10.000 dinarjev je potrebna žirirana menica, na kateri mora podpise overoviti oblast, kolikor je to potrebno. Pri posojilih na vrednostne listine je potrebna taka menica brez ozira na višino posojila.
Čl. 6. Vse stroške za posojilo nosi prosilec posojila.
Čl. 7. Višina posojila in rok njegove vrnitve se določata po anuitetah, ki se lahko izterjavajo iz ene tretjine invalidnine odnosno tistega dela plače ali penzije, na katero je dopuščena izvršitev; pri zastavitvi vrednostnih papirjev se ta znesek do višine 10.000 din posebej določa po vrednosti papirjev, ki se nudijo, a rok za povračilo se določi po dogovoru z dolžnikom. Ta rok pa ne sme biti daljši od treh let.
Čl. 8. Obrestna mera za posojila je 4 % letno. Posojila se vračajo v mesečnih enakih anuitetah (odplačilni obrok posojila skupno z obrestmi).
Čl. 9. Mesečna anuiteta pri posojilu 100 din znaša: ako traja posojilo 1 leto — 85 din, ako traja posojilo 2 leti — 43,50 in ako traja 3 leta — 29.50 din.
Čl. 12. Po prejemu prošnje za posojilo sklepa cenzurni odbor o posojilu. Ako je prosilcu odobreno posojilo, se obvesti po organizaciji o višini in roku izplačila in se pozove, da doprinese dokaze o tem, da je stavil sodno zabrano ter da doprinese dokaz, da pred to zabrano ni nobene druge, ter da pošlje žirirano menico, ako se ta zahteva.
Ako mu je posojilo dovoljeno na podlagi vrednostnih papirjev, ima poslati vse tiste papirje in v takem iznosu, v kakršnem jih je prijavil.
Po prejemu tega se posojilo nakaže.
Čl. 13. Obresti, izterjane od dolžnih zneskov, se po odbitku po členu 15. vnašajo v obratni kapital za dajanje posojil.
Čl. 14. Posebni in materialni izdatki, ki so v zvezi z izvršenjem tega pravilnika, padejo v breme dohodkov kreditnega oddelka.
Čl. 15. Ta pravilnik je sprejet na seji ožjega središčnega odbora Udruženja vojnih invalidov 5. nov. 1940.
Tabela za višino in odplačevanje posojil.
Skupina	e/0 Prejema mesečno		1 3 čiste inva- lidnine	na ako plača mesečno	P 3 leta lahko dobi	0 s 0 j i 1 na 2 leti ako plača lahko mesečno	dobi		O na 1 leto ako plača lahko mesečno	dobi	
I.	+ 100	750,—	250,-r-	236,—	8000,—	239,50	5500,—	255 —	3000,—
II.	100	600,—	200,—	192,—	6500,—	196,—	4500,—	170,—	2000,—
III.	90	540,—	180,—	177,-	6000,—	174,-	4000,—	170,—	2000,—
IV.	80	480,—	160,—	147,50	5000,—	152,50	3500,—	127,50	1500,—
v.	70	420,—	140,—	133,—	4500,—	130,50	3000,—	127,50	1500,—
VI.	60	360,—	120,—	118,—	4000,—	109,—	2500,—	85,—	1000,—
VIL	50	300,—	100,—	88,50	3000,—	87,—	2000,—	85,—	1000,—
VIII.	40	180,—	60,—	59,-	2000,—	43,50	1000,—	—	—
IX.	30	120,—	40,—	29,50	1000,—	—	—	—	—
X.	20	80,—	—	—	—		 .	—	—	—
vdova:	—	88,—	29,50	29,50	1000,—	—	—		 .	—*
Ako odobreno posojilo znaša več tisoč dinarjev, tedaj se to mesečno odplačilo množi z ustrezajočim številom tisočev odnosno njegovih delov.
Čl. 10. Na zastavljene vrednostne papirje mora dolžnik vsak mesec sam poslati potrebne anuitete in to najkasneje do 5. v mescu. Ako bi to opustil v dveh zaporednih mescih, dobi pismen opomin. Pri tretji zaostali anuiteti se zastavljeni vrednostni papirji prodajo ter se izvrši obračun z dolžnikom. Kolikor se s prodajo papirjev ne pokrije celotni dolg, se bo plačilo razlike izterjalo z menico.
Zapadli kuponi se vnovčijo in uporabijo za odplačilo dolga.
Čl. 11. V svoji prošnji za posojilo mora prosilec navesti: koliko posojila prosi: v kolikem času ga bo odplačal; zakaj ga bo uporabil; koliko mesečno in na kateri blagajni prejema invalidnino odnosno plačo ali pokojnino in, ali ima na teh že zabrano ter koliko.
Ako hoče zastaviti vrednostne papirje, mora navesti katere, koliko kosov in v kateri nominalni vrednosti.
Pojasnila za obnovo postopka
Tisti, ki so po novi invalidski uredbi že v obeh instancah, to je od okrožnih invalidskih sodišč in od vrhovnega invalidskega sodišča zavrnjeni, nimajo več pravice do pritožbe. Njihove zadeve so končnovel javno rešene. Kljub temu pa se nadalje pritožujejo misleč, da bodo vendar kaj dosegli. Pri tem navajajo vedno stare dokaze, na podlagi katerih so bili odbiti. Tem velja sledeče pojasnilo:
Kdor je v vseh invalidskih instancah pravomočno odbit, ima pravico samo še do obnove postopka po § 81. uredbe o invalidih. V tem paragrafu je določeno, da se lahko zahteva obnova postopka v sledečih primerih:
a)	če se dodatno podajo novi dokazi za pridobitev ali izgubo pravice do invalidnine oziroma do poviška, a ti dokazi do konca prejšnjega postopka niso bili znani,
b)	če se osebnemu invalidu zdravstveno stanje iz vzrokov, zaradi katerih je proglašen za invalida, toliko poslabša, da bi imel pravico do povišanja invalidnine.
Predvsem so potrebni novi dokazi, brez katerih obnova postopka sploh ni mogoča. Ti dokazi pa morajo biti taki, ki invalidskemu sodišču še sploh niso blii predloženi. Brez pomena pa je ponavljanje tistih dokazov, na katere se je prizadeta oseba že prej v svojih vlogah in pritožbah sklicevala.
Iz tega se vidi, da obnova postopka ni običajna, pač pa neki izredni proces samo za take primere, pri katerih so novi dokazi na razpolago. Kdor pa navaja samo stare dokaze, ki so bili sodišču že na razpolago, ali pa same običajne fraze o krivicah in potrebah, ta ne bo uspel in mu ni treba vlagati predloga za ponovno sojenje. Da bodo prizadeti laže pojmovali, kaj je nov dokaz in kdaj so izpolnjeni pogoji za ponovno sojenje, hočemo navesti primere:
Nekdo je bil v obeh instancah odbit zato, ker ni dokazano, da je dobil poškodbo v vojni. Dokazov ni mogel dobiti. Pozneje pa se mu posreči, dobiti pismen dokument iz kake bolnice ali pa nove priče, ki so bile z njim skupaj na fronti, ali pa v bolnici, ki njegovo vojno poškodbo lahko pod prisego potrdijo. To je nov dokaz.
Drugi je bil odbit zaradi tega, ker priče, ki so bile zanj zaslišane, niso nič bistvenega izpovedale in dokazale. Ako ta dobi nove priče, ki so priprav Ijene pod prisego potrditi, da njegova poškodba izvira iz vojne, je to tudi nov dokaz.
Tretji je bil zavrnjen zaradi tega. ker je samo bolezenski invalid. Ako dobi naknadno dokaz, da je ranjenec, bodisi po dokumentih ali pričah, ima tudi nov dokaz.
Taki primeri so različni. Obnova postopka se lahko zahteva eno leto za tem, ko je prizadeti dobil nove dokaze.
Poleg teh primerov za ponovno sojenje pa imamo tudi take, ko gre za zvišanje ali znižanje procentov nesposobnosti. Komur se pri ponovnem pregledu nrocenti povišajo, okrožno invalidsko sodišče samo ponovno sodi in prizna povišek invalidnine. Ravno tako v primerih kjer se procenti nesposobnosti znižajo, potem invalidsko sodišče invalidnino zniža.
Pri tem opozarjamo, da ima oblast, predvsem pa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje vedno pravico, zahtevati ponovno sojenje v škodo ali v korist stranke. Zaradi tega se je že pripetilo, da je bil kdo brez lastne prošnje poklican k ponovnemu pregledu.
Smatramo, da je mogoča obnova postopka še v nekem primeru:
Bolezenski invalidi se pregledujejo v smislu § 198. uredbe pri tako zvanih armijskih preglednih komisijah. Nekateri bolezenski invalidi so bili pri tej armijski komisiji v Zagrebu zavrnjeni sploh brez vsakih procentov, drugi pa zopet s premalimi procenti. Prejeli so invalidska uverenja z označbo, da se lihko pritožijo na vojne okruge. Ko so se pritožili, so bili zavrnjeni s pripombo, da proti odločbi višje pregledne komisije ni pritožb.	r
Res je krivično, da na ta način nimajo nobene pravice, da bi se pritožili.
Pregledali smo zadevne predpise. Člen 22. pravilnika za pregledovanje z dne 12. aprila 1939. St št. 25.338 pravi, da so odločbe komisij pri glavnih vojaških bolnicah ali armijskih bolnicah dokončne. To pomeni, da
proti tem komisijam ni pritožb. Važno pa je, da določa ta člen tudi v odst. 4. sledeče:
»Če dobi zavrnjena oseba pozneje nove dokaze, sme zahtevati pri pristojnem invalidskem sodišču prve stopnje ponovni pregled po toč. a) odst. 1. § 81. in odstavku 3. § 81. uredbe.«
Kogar torej armijska komisija zavrne brez procentov zato, ker ni dokazano, da izvira njegova bolezen iz vojne, ima pravico predlagati ponovno sojenje na podlagi novih dokazov, kakor je že spredaj razloženo. Kdor pa smatra, da je dobil pri armijski pregledni komisiji premalo procentov, pa ne more vlagati predloga za po-
Pod tem naslovom je Vojni invalid na. tretji strani št. 12 od 1. decembra 1940. priobčil poročilo o sestanku vojnih žrtev, ki se je vršil dne 27. oktobra 1940. ob 11. uri v Škocjanu.
V tem poročilu je bilo tudi navedeno, da na sestanku ni bilo nobenega od krške organizacije in da so vsi člani iz občine Škocjan glasovali za mo-kronoško organizacijo. Z ozirom na to, prosimo za objavo sledečega popravka:
Krajevni odbor v Mokronogu ni predhodno o nameravanem sestanku obvestil sreskega odbora v Krškem in sestanek ni bil objavljen v »Vojnem invalidu«, kakor bi to zahteval že sam običaj. Dne 24. oktobra t. 1. smo od oblastnega odbora v Ljubljani prejeli dopis št. 3725 z vabilom, da pošljemo na sestanek svojega odposlanca. Odgovorili smo takoj, da je sestanek preuranjen in da nam ne bo mogoče v tako kratkem roku 2 dni določiti in delegirati svojega zastopnika, ker so odborniki in predsednik za ta dan zadržani z neodložljivimi posli odnosno so zaposleni v svojih poklicih. Kljub temu se je vršil sestanek, ki se ga je po obvestilu oblastnega odbora udeležilo 40 članov, po objavi »Vojnega invalida« pa 50 do 60 članov in članic. Sestanka pa se niso udeležili invalidi in vdove iz vasi občine Mršeča vas, ki so člani sreskega odbora v Krškem, ker jim sestanek ni bil znan. Kraji občine Mršeča vas, ki je del upravne občine Škocjan, spadajo pod okrajno sodišče *n davčno upravo v Krškem in ne v M°kronogu. Vsi člani iz teh krajev iz-javljajo, Ja ostanejo še nadalje organizirani v Krškem. Nič nimamo proti temu, ako so invalidi in vdove iz severnega in srednjega dela občine Škocjan organizirani v Mokronogu, kamor imajo bliže in ker vedno tudi zastopamo načelo svobode. Umestno pa bi bilo, da se objavlja resnica.
Razpravljalo se je o vprašanju zdravljenja invalidov in ostalih, po uredbi zaščitenih oseb. Na prošnje se odobri povračilo bolniških stroškov za zdravljenje v bolnicah in za nabavo zdravil, kjer se je postopalo po uredbi in pravilniku. Tudi se odobrijo stroški za prevoz invalidov k zdravljenju in nekaterim nujna pomoč zaradi kritja izdatkov v smrtnih primerih. Za pogrebne stroške pa se napotijo na pristojna okrožna invalidska sodišča. Sklene se povrniti nekaj napačno pobranih kazni zaradi razsodb sodišč.
Daje se povoljno mnenje za zakup kantin v vojašnicah. Intervenira se, da tudi pri drugih licitacijah lahko sodelujejo samo vojni invalidi po objavljeni naredbi vojnega ministra.
Po potrebi službe se premeste pomožne moči pri nekaterih okrožnih invalidskih sodiščih.
novno sojenje. Sicer pa lahko prosi vedno za ponovni pregled, če se mu je bolezen poslabšala.
K vsem tem pojasnilom pripominjamo:
Zadeve za ponovna sojenja niso tako enostavne, zato jih je treba temeljito pripraviti, preden se vlagajo. V takih primerih naj se prizadeti obračajo predvsem na Udruženje vojnih invalidov, ne pa da sami šušmarijo ali pa delajo to po zakonitnih pisačih, ki jih samo izrabljajo a o stvari nič ne razumejo. Ako je stvar godna za ponovno sojenje ali ne in kako se vloži, bo najbolje vedelo Udruženje vojnih invalidov, ki ima s takimi zadevami vedno posla.
POJASNILO OBLASTNEGA ODBORA
Zahteva za sestanek v Škocjanu je izvirala prav za prav od sreskega odbora v Krškem, ker je zahteval zase del članstva iz škocjanske občine, ki je zelo obširna tako, da je članom iz nekaterih vasi bolj prikladno, če so organizirani v Krškem.
Ker pa je bilo tisto članstvo organizirano po večini pri krajevnem odboru v Mokronogu, je ta prevzel vabila in določil dan in kraj sestanka. Obvestil je oblastni odbor z željo, da pošlje svojega delegata. Obvestilo je prispelo teden dni pred vršitvijo tako, da za objavo v Vojnem invalidu sploh ni bilo časa. Ker je bilo članstvo vabljeno z dopisi, to tudi ni bilo potrebno. Oblastni odbor je sam pozval sre-ski odbor v Krškem, da naj pošlje svojega delegata. Dobil je odgovor, da ne bo nobenega, ker nima nihče časa. Vendar pa se določeni, prijavljeni in vabljeni sestanek ne more kar v 2 dneh preklicati. Če je oblastni odbor lahko poslal svojega delegata iz Ljubljane, bi ga lahko tudi sreski odbor iz Krškega, ker ima ugodno avtobusno zvezo. Glasovalo se je poimensko in brez vsakega prigovarjanja. Navzoč je bil slučajno tudi župan občine Škocjana, ker st je sestanek vršil pri njem, pa je po končanem glasovanju izjavil, da je članom skoraj iz vseh vasi njegove občine bolj prikladno v Mokronog. Kolikor se delegat spominja, so za Mršečo vas sami rekli, da naj se priključi odboru v Krškem in da je le nekaj vasi, ki spadajo tja.
Vse podatke lahko sreski odbor dobi od svojega krajevnega odbora v Mokronogu.
Kaj pa pravi sreski odbor v Krškem na to, da se je vršil tak sestanek pred kratkim v Rajhenburgu kar brez objave, brez oblastnega odbora in brez prizadetega krajevnega odbora v Sevnici?
Odobri se podpora v raznih nujnih primerih invalidom in ostalim zaščitenim osebam na podlagi priporočil oblastnih in središčnega odbora, izjemoma pa tudi za gospodarsko okrepitev vojnih invalidov.
Poročilo o delu uprave od 25. novembra do 1. decembra 1940.
Glede posestva v Ljubljani na Mirju se zaprosi gospod minister za socialno politiko, da izposluje kupno pogodbo z univerzo v Ljubljani za dohodke po § 105. uredbe narodnemu invalidskemu fondu.
Na ponudbe za kupnino zgradb v krajih, kjer jih je treba adaptirati za prihodnjo zdravniško sezono, se določijo člani uprave, da posetijo Mata-ruško Banjo, kjer pregledajo ponuđene objekte in podajo svoje mnenje.
Ravno tako je za objekte v Varaždinskih toplicah in v Crikvenici odrejen en član, da s predstavnikom banske oblasti v Zagrebu poseti te kraje in poroča na prihodnji seji.
V zvezi s prejšnjimi odločbami za povečanje možnosti zdravljenja invalidov v toplicah je rešeno, da se prej odrejene investicije do 8. milijonov din povečajo do zneska 10,000.000 din. V to svrho se zaprosi soglasnost ministra za socialno politiko.
Na poročilo, da se na več licitacijah ni javilo potrebno število ponudnikov, zaradi česar se nabava plugov ni mogla izvršiti in tudi ni upati, da bi bilo več izgleda, je uprava starnirala svoje prejšnje sklepe o kreditu za nabavo plugov.
Upravi Doma vojnih invalidov v Našicah je na priporočilo banske oblasti v Zagrebu odobreno 50.000 din za nabavo zimske obleke in obutve gojencem.
Odobrijo se: povračilo bolniških stroškov, nagrade tolmačenim pri nekaterih okrožnih invalidskih sodiščih in nujne denarne podpore na predlog oblastnih in središčnega odbora.
Poročilo o delu uprave od 2. do 8. decembra 1940.
Delegirani član poroča o pregledu ponuđenih objektov v Crikvenici in da je izbrana zgradba, ki je ugodna za namestitev invalidov na gornjem Jadranu; uprava je določila, da se izvrše dogovori za odkup skupno z zemljiščem.
Na predlog kr. banske uprave v Ljubljani, da sme razpolagati z odobrenim kreditom za zgradbo protezne delavnice v Ljubljani, se sklene dati pojasnilo glede uporabe kredita pod kontrolo odrejenega posebnega odbora.
Vzame se na znanje poročilo beograjske občine o številu zaposlenih vojnih invalidov in se zaprosi ministrstvo za socialno politiko za intervencijo, da se po § 34. uredbe zaposli ustregajoče število vojnih žrtev.
Miroljubnost ima svoje meje
»Narodna odbrana« objavlja članek »Ne bojimo se smrti«. V njem pravi med drugim:
»Jugosloveni se ne bojimo bombnikov in ostalega modernega orožja. Način vojskovanja se menjata, smrt pa je ostala nespremenjena. Kakršna je bila pred tisočletji, taka je danes in bo ostala tudi v bodoče. Jugoslovenski narod ne pozna razlik v hrabrosti umiranja borcev na Kosovu, v Karadjor-djevih vstajah ali pa v svetovni vojni. Včasih so umirali naši pradedje od udarcev sabelj in kopij, pozneje od krogel kremenjač, brzometk in strojnic, jutri bomo padali, če bo treba, pod ognjem letalskih bomb in tankovskih granat. Smrt je lahka, če je smoter vreden umiranja.
Danes je za nas vse glavno samo eno: obvarovati se izdajalcev, malo-dušnežev in plačancev. Svoje domače zadeve bomo uredili, ko bo čas za to, sami med svojimi štirimi stenami. Danes pa smo vsi enodušni v odločni volji, braniti meje svoje države in svojo svobodo. Jugosloveni smo miroljuben narod, ker smo v stoletjih borb prelili že preveč krvi. So pa reči, pri katerih niti trenutek ne bi pomišljali, spet seči po orožju, pa naj se zgodi potem, kar se hoče. Prve med temi rečmi so svoboda, neodvisnost in neokrnjenost naše države.«
* Gradnja ortopedičnega zavoda v Ljubljani. Narodni invalidski fond, ki Je dal na razpolago sredstva za novi ortopedični zavod v Ljubljani, je pooblastil bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena kot stavbnega gospodarja. V tem svojstvu je gospod ban imenoval režijski odbor, v katerega so Prišli sledeči: g. inž. Rueh Franc, načelnik tehničnega oddelka kr. banske uprave kot predsednik odbora; g. Ljubomir Hofmanovič, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; g. Kosi Anton, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri kr. banski upravi; g. Štefe Matko, predsednik oblastnega odbora UVI v Ljubljani. Gradbeno nadzorstvo je poverjeno g. inž. Černivcu Josipu, tehničnemu višjemu svetniku in g. inž. Šorliju Marjanu. — G. ban je že zaprosil za gradbeno dovoljenje pri mestnem načelstvu v Ljubljani. Čim bo
Prošnjam za povračilo stroškov za zdravljenje in nabavo zdravil se ugodi, kjer je bilo postopano po uredbi in pravilniku.
Za zakup kantin se sklene, dati povoljno mnenje, kjer so zasigurani dohodki fondu.
Na intervencijo ministrstva za vojsko in mornarico se sklene povrniti neupravičeno pobrane dohodke od dobav.
Izvrši se premestitev osebja pri nekaterih okrožnih invalidskih sodiščih.
Na predlog udruženja se odobrijo nekaterim prosilcem podpore.
Poročilo o delu uprave od 9. do 15. decembra 1940.
Na podlagi izkušenj se načelno sprejme predlog za izpremembo in popolnitev uredbe o 1 % dohodkih od vojnih liferacij in se sklene predložiti g. ministru za socialno politiko in narodno zdravje.	,	; i
Na podlagi prejšnje rešitve se sklene sestaviti 3 člansko komisijo za sklenitev končnih dogovorov za nakup zgradbe v Crikvenici, v kateri se bo namestilo zdravilišče invalidov v bodoči sezoni.
Ponudba za odkup zgradbe v Ilidži pri Sarajevu se odbije, ker to zdravilišče ne pride v poštev za razširjenje zdravljenja vojnih invalidov v tem letu.
K referatu o nagradah sodnikom za reševanje invalidskih aktov se sklene, zbrati še potrebne podatke in nato o zadevi ponovno sklepati.
Rešene so prošnje za povračilo zdravniških stroškov tistim, ki so izpolnili pogoje uredbe in pravilnika.
Na priporočila oblastnih in središčnega odbora se odobre razne podpore.
to dovoljenje izdano, bodo razpisana dela. Kredit za prva dela je že odobren.
*	Krediti za izplačilo invalidnin. V prejšnji številki »Vojnega invalida« smo javili, da je v zadnjem času prejela dravska finančna direkcija 1400 rešitev višjega invalidskega sodišča. Krediti in izplačilo invalidnin na osnovi teh rešitev so že zagotovljeni. Vsi ti bodo prejeli invalidnino od 1. aprila 1940 dalje. Ti zneski so že nakazani in bodo prizadeti te dni prejeli svojo invalidnino. — Pripadajoča vsota od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940 pa jim bo izplačana pozneje. Prav tako so zagotovljeni krediti tudi za vse one, ki bodo prevedeni do konca marca.
*	Višje invalidsko sodišče v Beogradu bo do konca januarja na tekočem. Predsednik oblastnega odbora UVI v Ljubljani, tov. Matko Štefe, je v Beogradu interveniral pri višjem invalidskem sodišču v zadevi reševanja invalidskih predmetov iz Slovenije. Sporočeno mu je bilo, da se sedaj dela pospešeno in da bo to sodišče, kolikor zadeva predmete iz Slovenije, do konca januarja na tekočem. Opažamo, da se je postopek res skrajšal in se delo vrši pospešeno tudi pri zabeleže-vanju v kontrolnike; izvršne rešitve dobita namreč finančna direkcija in oblastni odbor skoraj istočasno. Kdaj bodo vse ostale vojne žrtve prevedene, bo torej v bodoče odvisno od eks-peditivnosti petih prvoinstančnih invalidskih sodišč.
*	Okrožno kot invalidsko sodišče v Novem mestu je imelo rešiti 5418 invalidskih predmetov. Do sedaj jih je rešilo že 4529. Nerešenih je torej samo še 889. Če bo to sodišče tudi v bodoče razpolagalo z istim številom osebja kot doslej, bo vse te predmete rešilo do julija 1941. Priznati je treba, da to sodišče najbolje posluje in je tako ekspeditivno po zaslugi predsednika tamkajšnjega sodišča in sodnika, ki mu je poverjena naloga, reševati invalidske zadeve.
*	Invalidski pregledi pri varaždinskem in celjskem vojnem okrugu se sedaj vršijo v pospešenem tempu. To ugotavlja oblastni odbor iz dejstva, ker prejema v zadnjem času od teh dveh vojnih okrugov precejšnje Število invalidskih uverenj.
Poročilo o sestanku članstva v Škocjanu
na Dolenjskem
(Dopis sreskega odbora v Krškem)
Sreski odbor UVI Krško.
OBVESTILA U PRAVE
NARODNEGA INVALIDSKEGA FONDA
V • .
Poročilo o delu uprave od 18. do 24. novembra 1940.
RAZNE VESTI
*	Višje invalidsko sodišče v Beogradu je na eni svojih plenarnih sej določilo, da za dokaz pogrešanosti zadostuje potrdilo pristojne občine, da je bil pogrešani vojni obveznik, da je odšel v vojno in da do danes ni nobenih vesti o njem. Iz tega razloga je vsako zadržavanje predmetov, ki zadevajo pogrešance, neupravičeno.
*	Nesreča predsednika oblastnega odbora. Predsednik oblastnega odbora UVI v Ljubljani, tov. Matko Štefe, se je mudil v Beogradu, kjer je sodeloval
v	interministerialni komisiji za spremembo invalidske uredbe. Tamkaj si je pri padcu nalomil amputirano nogo. Prepeljan je bil v beograjsko bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Središčni odbor se je z vso skrbnostjo zavzel zanj in poskrbel, da je težke ure svoje nesreče laže prebil. Sedaj se je tov. štefe že vrnil v Ljubljano. Na tej poti ga je spremljal tajnik središčnega odbora tov. Lješevič. Tov. predsedniku želimo, da bi čim prej okreval.
*	V Beogradu je umrla gospa Persa Ivkovič, soproga kasacijskega sodnika in sestra Božidarja Nediča, častnega predsednika našega Udruženja. Tovarišu Božidarju Nediču in vsej Nediče-
vi	družini izrekamo naj iskrenejše sožalje.
*	O priliki smrti dr. Antona Korošca je namesto venca nakazal oblastni odbor UVI v Ljubljani 500 din za zimsko pomoč.
*	Naročnino za »Vojni invalid« v znesku 12 din bo tudi letos odtegnila finančna direkcija od januarske invalidnine vsem priznanim vojnim žrtvam, ki prejemajo invalidnino.
*	Četrta subvencija iz Narodnega invalidskega fonda je že razdeljena. Oblastni odbor je določil pripadajoče zneske sorazmerno na vse sreske in krajevne odbore.
*	Članarina za julij, avgust in september je že razdeljena v obliki predujmov sreskim in krajevnim odborom. Tudi članarino za čas od septembra do decembra bo oblastni odbor razdelil po istih principih takoj, čim jo središčni odbor nakaže.
*	Odloke finančne direkcije prepisujejo mnogi kar sami ali pa obremenjujejo s tem delom svoje odbore. Oblastni odbor v Ljubljani ima na razpolago tiskane obrazce, ki jih je treba samo izpolniti. Opozarjamo na to sreske in krajevne odbore, da si naročijo primerno število teh obrazcev.
*	Sin v vojni padlega vojaka, izučen trgovski pomočnik, priden, pošten, brez premoženja in sredstev, star 29 let, prosi za kakršno koli zaposlitev in kjer koli. Cenjene ponudbe prosimo na upravo »Voj. invalida«.
” Poizvedba. Okrožnemu invalidskemu sodišču v Ljubljani je prijavljen zaradi priznanja invalidnine neki invalid Verčon Viktor, ki je bival nekaj časa v Ložnici, občina Sv. Andraž pri Velenju. Preselil se je nekam, sedaj pa sodišče išče njegov naslov. Kdor ga pozna, naj javi njegov naslov oblastnemu odboru UVI v Ljubljani ali pa opozori prizadetega naj se sam javi.
* Razpis kantine. Za oddajo kantine v vojašnici Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Ljubljani je določena prva ofertalna licitacija na dan 16. januarja 1941. ob 11. uri. Pogoji so razvidni vsak dan med uradnimi urami v pisarni intendanta 40 p. p.
V usodnih trenutkih je vsa Jugoslavija enodušna
»Narodna odbrana« objavlja uvodnik pod naslovom: »Izginila je malodušnost«. V njem najprej ugotavlja, da spada med značilne lastnosti našega naroda dejstvo, da se lahko preko noči otrese vseh osebnih in strankarskih sporov, ko spozna, da gre za državne koristi. Nato list nadaljuje:
»Jugosloveni nismo v svoji viharni preteklosti nikdar hlepeli po tuji zemlji. Borili smo se za svojo neodvisnost, nikdar pa za to, da bi podjarmili tuje narode. Zaradi tega je tudi povsem naravno, da je ostala Jugoslavija v zdajšnjem svetovnem spopadu nevtralna. Zadnjih dvajset let je Jugoslavija ponovno dokazala vsemu svetu, da je vredna svobode in vseh neštetih žrtev, ki so padle za njeno ustanovitev. Jugoslavija je mlada država. Zato smo jo doslej videli samo pri resnem delu v tekmi z drugimi naprednimi in prosvetljenimi narodi. Nismo pa imeli priložnosti videti, kako se bo držala v hudih urah. Priložnost za to ji je dal govor bolgarskega poslanca Petra Dumanova, ki je postavil zahtevo po Južni Srbiji.
Kakor je svoje dni nastopila mala Srbija kakor en mož v obrambi svojih življenjskih koristi, tako je tudi Jugoslavija po govoru Dumanova skočila na noge kakor en mož. Čez noč so bile potisnjene v stran vse osebne in strankarske zadeve. Z njimi pa je izginila tudi malodušnost. Jugoslavija je dala tako enodušen odgovor, da je zbudila spoštovanje po vsem svetu. Jugoslavija je pokazala vsem in vsakomur, da ni država, ki pristaja, da se ji reže živo meso s telesa. V Jugoslaviji bo branil sleherni Jugosloven svojo grudo kakor zenico v očeh.«
rešenja. — Sreski odbor UVI v Mariboru zeli vsem tovarišem in tovarišicam srečno in veselo novo leto 1941. ter obilo sreče in zdravja.
Sreski odbor UVI v Celju je nabavil večjo količino tiskovin za prepise izvršenih rešenj vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu in jih lahko odstopa po nabavni ceni 100 kosov za 15 din. Sreski in krajevni odbori naj naročijo potrebno število, ki se jim bo poslalo kot tiskovina ter bo priložena položnica z navedbo zneska, ki ga je treba plačati.
Sreski odbor Celje. Avtobus mesta Celja nam je poslal sledeče sporočilo: Upravni odbor tega podjetja je sklenil, da se dovoli polovična cena na avtobusih zaščitenim invalidom na podlagi železniških legitimacij. — Ne more pa dovoliti te ugodnosti invalidskim rodbinam zaradi izrednega povišanja cen materialu itd. s pripombo, da to avtobusno podjetje ni občinsko niti ne prejema od občine kake subvencije, torej ne spada pod § 42. uredbe. — Priporočamo našim članom, da si takoj po novem letu nabavijo železniške legitimacije za neomejeno število voženj pri nas v pisarni. — Proge celjskega avtobusa so sledeče: Ce-Ije-Dobrna, Celje-Mozirje-Logarska dolina, Celje-Sv. Jurij-Pristava-Sv. Peter pod sv. gorami in Celje-Slivnica-Pod-sreda. — Odbor je na zadnji seji sklenil, da obdaruje za božič 92 revnih članov po 50 din. V podporo za vsa leta sem je dijaška kuhinja v Celju hranila invalidske otroke ali po zelo znižani ceni ali pa brezplačno, zato se ji nakloni 500 din.
Novo mesto. Invalidi, vojne vdove in starši: Ker se na poziv v zadnji št. 11 z dne 1. nov. t. 1. niste odzvali glede poravnave članarine in naročnine za 1. 1940., smo bili prisiljeni 110 članom in članicam odpovedati list Vojni invalid. S tem je tudi organizacija prisiljena, odpovedati vsako pomoč in intervencijo.
Sreski odbor Logatec pristane na to, da prejmejo še vsi člani prvo letošnjo številko Vojnega invalida, čeprav niso imeli plačanega v drugi polovici leta 1940. Odbor naproša vse tiste člane, ki še ne prejemajo invalidnine, da poravnajo članarino in naročnino za list do 15. januarja 1941. Kdor ne bo v tem roku poravnal svojo obveznost, se mu bo ustavilo nadalje prejemanje lista. Kdor še nima članske knjižice, naj ob tej priliki prinese s seboj sliko ter zadnjo rešitev. Vdove in starši naj oddajo svoje železniške legitimacije v podaljšanje za leto 1941. — Invalidi, vdove in starši iz občine Rakeka naj svoje popisnice vzamejo pri krajevnem odboru v Cerknici, ter jih izroče sreskemu odboru v Logatcu. Z novim letom 1941. pripadejo vsi iz te občine v Logatec.
Sreski odbor v Litiji želi vsem članom in članicam srečno in veselo novo leto! — V novembru nam je smrt rešila tovariša Josipa Juvana iz Gor. Polšnika. Pokojni je bil šele pred nekaj mesci preveden po novi invalidski uredbi. Za svojo težko vojno poškodbo je prejemal invalidnino le kot 40% voj. invalid. Ker so se mu poškodbe zadnja leta zelo povečale, je moral iskati večkrat pomoči v bolnici, kjer so mu v maju morali odstraniti še desno nogo nad kolenom. Trpel je jako velike bolečine, ki se jih je končno le rešil na kirurgični kliniki v Zagrebu. — Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Slava njegovemu spominu! Sorodnikom pa naše sožalje! — Pozivamo tiste člane, ki so že prevedeni in so prejeli sklepe vrhovnega inv. sodišča v Beogradu, da jih predložijo odboru zaradi vpisa v popisne liste. Vsi še neprevedeni pa naj poravnajo članarino in naročnino za list za leto 1941., kakor tudi tisti, ki jo še dolgujejo za 1. 1940., sdcer jim bomo list odpovedali.
Sreski odbor UVI v Šoštanju poživlja vse naročnike lista Vojnega invalida — ki še niso prevedeni — da poravnajo do 15. januarja naročnino, ker se jim bo sicer list s 1. febr. ustavil. — Novi člani iz Mozirske okolice naj se v lastnem interesu zglasijo pri
tajniku. — Prošnje za železniške legitimacije morajo biti do konca januarja viožene.
Slov. Bistrica. Krajevni odbor sporoča svojim članom, da z dnem 12. januarja 1941. preneha poslovati tajništvo na Pragerskem. — Od 12. januarja 1941. nadalje se bo uradovalo v Slov. Bistrici in sicer bo za tajnika g. Lorber Franjo, ki je tudi tajnik trgovskega gremija v Slov. Bistrici. Uradoval bo v delavnikih od 10. do 12. ure in sicer v lokalu trgovskega gremija, ki se nahaja v šolski ulici. — Člani, ki še ne prejemajo invalidnine in jim je že potekla naročnina za list Vojni invalid, naj jo takoj obnove.
Ljutomer. Vsem svojim članom m članicam želimo zdravo in zadovoljno novo leto! V zadnjem času se dnevno priglašajo člani, ki so jim poplave vzele poljske pridelke. Na tem mestu sporočamo, da naj se v tej zadevi obrnejo na svojo občino, ki škodo popisuje. — Za obnovo železniških legitimacij naj se članice glasijo v pisarni. — Več vojnih invalidov je dobilo vplačilne naloge za vojnico. Pri-neso naj jih k nam, da zadevo uredimo. — Tudi moramo ponovno opozoriti na neplačano članarino in naročnino za list.
Krajevni odbor v Metliki razglaša, da uraduje tajnik Žigon samo ob nedeljah, torkih in v četrtkih, ker se zaradi pomanjkanja sredstev pisarniški prostori druge dni ne kurijo.
*	Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje nabavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Krajevni odbor v Radečah opozarja vse članice, ki imajo železniške legitimacije za polovično vožnjo, da jih prinesejo v podaljšanje za 1. 1941. — Vsaka članica mora prinesti 2 din za znamko. — Obveščam vse člane in članice, ki spadajo pod srez Litijo, da imajo sedaj vse svoje organizacijske stvari pri sreskem odboru v Litiji, one pa, ki še dolgujejo članarino in naročnino za leto 1940. pri krajevneen odboru v Radečah, naj to takoj poravnajo.
Krajevni odbor v Mokronogu prosi vse vojne invalide, vdove in starše, ki še ne prejemajo invalidnine ali invalidske podpore, da poravnajo članarino in naročnino za list Vojni invalid za leto 1941. in za leto 1940. oni, ki so še dolžni. Poravnati morajo najkasneje do 15. januarja 1941. pri tajniku na domu v Brusni vasi pri Mokronogu. — Vsi so dolžni poravnati članarino in naročnino za list Vojni invalid za čas, dokler še ne prejemajo invalidnine. — Kdor bo prejel odločbo okrožnega kot invalidskega sodišča iz Novega mesta in rešenje vrhovnega invalidskega sodišča iz Beograda ali pobotnico Dravske finančne direkcije iz Ljubljane glede zaostanka, se mora zglasiti pri krajevnem odboru oziroma pri tajniku in ne pri občinskih upravah ali drugih uradih. Tudi se morajo zglasiti vojni invalidi, ki so bili klicani na pregled, ker mora krajevni odbor voditi evidenco njihove ocene.
Krajevni odbor v Sevnici vabi članstvo iz občin Rajhenburga in Senovega na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 26. januarja 1941., ob 9. uri dopoldne v gostilni Jug v Senovem. Gre za pripadnosti v Krško ali v Sevnico.
Krajevni odbor Kozje naproša vse člane, ki še ne prejemajo invalidnine, da čimprej poravnajo članarino in naročnino za leto 1940. in 1941. Vsak naj se zaveda, da mu krajevni odbor pomaga s svojimi posredovanji le tedaj, če je redni član in vrši tudi svoje dolžnosti. — Vsi tisti člani pa, ki so prejeli odločbe okrožnega kakor tudi vrhovnega invalidskega sodišča, naj jih prinesejo na vpogled krajevnemu odboru, da se izpopolni kartoteka.
*	Potrebujete li pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se na Knjigarno Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Ce vam je priročneje, pojdite v njeno podružnico v Mariboru ali Celju.
SLUŽBENI DEL
Vso invalidsko zakonodajo, uredbe in pravilnike, ki so jih sreski in krajevni odbori prejeli od oblastnega odbora UVI v Ljubljani, naj ti razpe-čajo. Ponudijo naj uredbe in pravilnike tudi občinam v nakup.
Pooblaščence, ki bodo v smislu priobčenega pravilnika o posojilih za središčni odbor sklepali poravnave za odplačevanje posojil, naj sreski in krajevni odbori določijo in njih imena javijo oblastnemu odboru, ki jih bo predlagal središčnemu odboru v odobritev.
Zbiranje prošenj za pluge je zaključeno. Spisek prosilcev je bil že poslan v Beograd. Nove prošnje se torej več ne sprejemajo.
Ljubljana. Vojne vdove in starši padlih sinov, ki že imajo železniške legitimacije, naj jih prinesejo v pisarno sreskega odbora, da jim ta preskrbi podaljšanje za 1. 1941. Vsem svojim članom želimo srečno novo leto!
Ljubljana. Umrli so sledeči naši člani: Potočnik Martin, 80% vojni invalid, ki je postal žrtev prometne nesreče. Umrl je tik pred rešitvijo svoje invalidske zadeve. Višje invalidsko sodišče mu je namreč že izdalo rešenje in ta mesec bi že dobil invalidnino. Koprivec Alojzij, vojni invadil in nje-
gov oče Koprivec Janez, oče po padlem sinu. Oba sta še čakala na dokončno rešitev invalidskega priznanja. Skubic Marija, mati po padlem sinu. Tudi njena zadeva še ni bila rešena. Naj v miru počivajo! Preostalim naše sožalje.
Sreski odbor UVI v Mariboru poziva vse tiste, ki še ne prejemajo invalidnine, da čimprej poravnajo članarino in naročnino za list za leto 1940. in tudi z$ bodoče leto 1941. Ob koncu leta smo ugotovili, da je precej takih članov in članic, ki si pustijo redno pošiljati list, a plačali ga še do danes niso in tudi ne vrnili ali pa vsaj sporočili, da se nočejo smatrati za zavedne člane. S tem kažejo svoj tovariški značaj. — Takoj po novem letu naj se zglase v invalidski pisarni med uradnimi urami (vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure) na Rotovškem trgu 1, da stvar uredijo. Pripomnimo, da smo našemu upravništvu predložili novo evidenco, po kateri bomo tudi zamudnikom in dolžnikom še za mesec januar poslali naš list, da bomo ugotovili, kdo se smatra za vojnega invalida in vojno vdovo. Spominjamo se na ogromen naval zamudnikov prejšnje leto v naši pisarni za prijave po novi invalidski uredbi. Tisti imajo že po večini prvoinstancna rešenja, zato pričakujemo, da bodo prišli, ker vidijo, da bodo svoje pravice dobili, čeprav čakajo še na drugoinstančna
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta 13. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj).