štev. 21. Conto conente con la posta Trst — Gorica, dne 21. maja 1925. Letnik II. Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice“, Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n. Slovenski ženi Živimo v času ženskega probujanja. Ženska, ki je bila možu stoletja ponižna dekla, išče svojih pravic, zahteva enako pr a vn oist. Nič več se je ne moremo predstavljati samo z metlo v roki in z gospodinjskim predpasnikom, pest potrebe jo je razgnala vse povsod. Vidimo jo med šumečimi motorji, kako se poti za vsakdanji kruh, vidimo, kako odpravlja v tvor-nicah najnižje delo, kako ji šolski prah pije kri po zaprašenih učilnicah; najdemo jo že po vseh uradih, po vseh prodajalnah, med umetniki na odru, med zdravniki v bolnicah, med časnikarji. Zadnje čase se je vrgla ženska tudi v volilno borbo in zahteva svojo pravico do besede v politiki, pri u-pravljanju dežele, pri vodstvu države, pri usodi naroda. In že so zavojevale ženske važna mesta v nekaterih državah, kjer se borijo ramo ob rami z moškimi borci, ne boječ se truda, žrtev in dela. Država za državo priznava ženski enakopravnost z moškimi, priznava njeno .sposobnost, njeno moč. Tudi v Italiji je priborila ženska svojo volilno pra- * vico. Po dolgem trudil, po dolgem boju ženskih organizacij je prišla tudi tu žena do svoje besede. Mnogo sovražnikov ima ženska volilna pravica, mnogo- med ženskami samimi. Velike pisateljice so govorile proti ženski volilni pravici, češ da je ženski določena druga naloga, naloga v družini. Ne v volilnem hrušču, v družini je mesto za ženo, ne volilni boj, mirno delo pri vzgoji otrok, tu je polje ženskega dela, tu naj seje svoje dobro seme. Kdo ima prav, naj razodene čas, ki razreši vozle teh vprašanj. Nais veseli ženska volilna pravica, ker je to jasen dokaz, da se dviga ženska iz podrejenosti, da se upošteva njena moč! Slovenska žena! Ob tej priliki smo ise spomnili Tebe. Tebe, ki se zdaj potiš med brazdami njive, zdaj spet prenašaš težke tovore v daljno mesto in zdaj se spet urno vrtiš ob ognjišču, d^ nasitiš lačna usta. Bolj kot kdo drugi, Ti odločaš našo usodo. Ti isi naše upanje, Ti si seme naše bodočnosti] Od Tebe, slovenska žena, je odvisno, ali bomo živeli še 10 ali 20 let, ali 100 ali 1000 let. Stoletja in stoletja si hranila kot dragulj naš jezik od severa, od juga, od vzhoda, od zahoda so pritiskali, da potlačijo našo- besedo, da zatrejo naš rod. Branila si ta dragulj kot levinja! Vero imamo v Tebe, nič strahu ni v nas za bodoče dni. EŽBEgBlHSlSSjSl kialj, bodo vsi obešeni na trgu pred porušeno katedralo. Novice iz vsega sveta Strahovito rudniška nesreča v Nemčiji V Dortmundu se je zgodila zopet nova rudniška katastrofa, ki po svojih strahotnih posledicah na e zaostaja za nesrečo v rovu «Minister Stein», ki je pred meseci razburila ves svet in zahte-vla 120 človeških žrtev. V nekeni rovu premogovnika Dorsfeld v okolici Dort-mun da se je v soboto proti večeru na dosedaj še nepojasnjen način vnel bencin, ki ga je bilo. okrog 2000 kg v rov-skem materijalnem skladišču. Bencin je eksplodiral in razrušil del rova. 250 ljudi je bilo podsutih, do nedelje zvečer so jih reš:li šele okrog 10O, obenem pa izvlekli že 15 mrtvecev. Kar niso uničile zemeljske plasti, ki so se vsled eksplozije zrušile, pa so ogrozili nastali strupeni plini, ki so vdrli tudi v sosedne rove in tam zaprli okrog 200 rudarjev, od katerih še tudi niso mooli vseh rešiti. Katastrofa je umevno povzročila v Dortmundu silno paniko. Vso noč od sobote na nedeljo ian vso nedeljo so oblegale ogromne množice delavstva rudniška poslopja in čakala poročil o zasutih rudarjih. Zviti goljufi V Elberfeldu na Nemškem se je znašla družba beračev, ki je priberačila v kratkem čaisu velikanske svote denarja. «Invalid» je sedel na cestnem hodniku ter molel mimo-gredočim štulo roke pod nos. Prišel je ele-ganten gospod ter pričel ž njim razgovor. Končno je zaklical: «Sramota, da morajo taki ljudje beračiti! Vsak naj da, kolikor more!» in dal je beraču 5 mark ter se ozrl pričakujoče po prisotni množici. Seveda se je vsak požuril, in denarja je kar deževalo. Kmalu nato je prišla elegantna dama, m prizor se je ponovil. Stvar je obrnila nase pozornost policije, ki je preiskala beraču letra m obisti ter ugotovila, da je lopov popolnoma zdrav, štula umetna, ter, da je trojica prigoljufala na ta način v kratkem času ogromen denar. Ženske, ki postanejo moški Kaj čudna je v Albaniji navada, da smejo postati ženske moški. V tej dr-žavici se žena ne sme ločiti od moža, d očim ima gospod soprog pravico, da spodi svojo boljšo polovico, alko mu ne povije otrok ali le deklice. Velika sramota je namreč za moža, ako. nima sinov. V tern primeru mora. vrniti mož ženi doto in ji povrhu dati še za vsako leto zakona po eno ovco- ko odškodnino. Žena nima pravice do ločitve, tudi če 1° mož vsak dan desetkrat pošteno na- bije, Ostane ji le en izhod, namreč —- da sama postane moški, To se zgodi na svečanem zborovanju pod vodstvom vaškega načelnika. Žena, ki stori ta ofcu pen korak, mora potem do svoje smrti živeti kot mož. Nositi mora moško obleko, iti na vojno in se udeleževati posvetovanj itd. Toda gorje ženi, ak opozabi le treno-tek na svoj novi spol! Izgubljena je, tudi če je dala komu najnedolžnejši poljub. Ako se to izve, ima vsakdo pravico, da jo na mestu ubije, ne da bi se mu bilo treba bati strašne krvne osvete, ki je še vedno v Albaniji. Človeški lasje Neki nemški profeisor (kdo drugi, če ne Nemec!) je imel toliko potrpljenja, da je več let preiskoval človeške lase. Študiral ni le njihovo gostoto in rast, temveč tudi njihovo barvo in moč in drugo. Tako je po dolgih študijah dognal, da imajo blondinke bolj goste lase, kakor pa rjavolaske ali črnolaske. Izračunil je, da imajo ženske na glavi, na površju 6. kvadr. centimetrov, različno množino lasov, in sicer: blondinke ali plavolaske imajo na tem površju 728 lasov, rjavolaske 648, črnolaske pa le 598 lasov. Dognal je dalje, da znaša srednja dolgost ženskega lasu približno 75 cm. Ako bi tedaj položili vse lase, ki jih ima pravolaska na glavi, drug poleg drugega, bi znašala skupna dolgost vseh lasov približno 170 kilometrov, tedaj približno od Trsta do Maribora, ali kakor od Trsta do Ljubljane in nazaj, in še bi ostalo za 30 km lasov. Dolgost vseh lasov pri rjavolaski pa bi znašala komaj 80 km. Poleg teh zanimivosti, je našel omenjeni nemški profesor še naslednje. Dognal je; da zrastejo lasi v enem letu približno za 8 cm, v petdesetih letih bi morali doseči dolgost 4 metrov. Toda navadno izpade las že mnogo prej in na njegovem mestu prične rasti nov las. . Las se da nategniti za približno eno tretino njegove dolgosti, lahko /losi težo 68 gramov in tudi več; pri plavolaskah so lasje močnejši in vzdržijo težo 130 gramov in več. Najtanjši človeški las je približno 8 krat debelejši od sviloprejne niti in 60 krat debelejši od pajčevine. Williama Daughertyja, v katerem poroča Daugherty o novih «žarkih smrti». Ti novi Х-žarki ise imenujejo po svojem nemškem iznajditelji «Heliotraub» in bodo baje nepri-merno učinkovitejši, kakor Matthewsevi «žarki smrti», ki je prodal, kakor znano svojo iznajdbo «Zedinjenim državam». V poročilu ameriškega trgovinskega komisarja se trdi, da uničijo sovražne aeroplane v poljubnem številu v zraku do višine 10.000 metrov. Potem takem bi bilo mogoče uničiti vsako sovražno zračno flotilo z absolutno sigurnostjo. Amerikansko vojno ministrstvo se, kakor pišejo listi, živahno zanima za nove «žarke smrti». Pripominjamo, da se producira^ momentano te dni na Dunaju v cirkusu neki bivši kapitan z Matthewsevimi žarki, o katerih trdi, da jih je našel pravzaprav on, da pa je Matthewsu iznajdbo zaupal, nakar se je ta sam okoristil ž njo. Ta kapitan proizvaja res čudovite stvari na pr,: Zgolj s pomočjo žarkov požene ali pa ustavi avtomobil, ugasne in prižge električno svetilko itd. Predstave so se vršile vpričo znanstvenikov, niso nikaka izmišljotina ali sleparstvo, temveč resnica. Zvesta zaročenka Pred 54 leti se je izselil mladi angleški delavec George Fred v Kanado ter pustil v domači vasi mlado zaročenko, ki ji stariši niso dovolili, da spremlja svojega Georgea na potu v negotovost. V veliki žalosti se je nastanil Pred v Hamiltonu v provinci Ontario, kjer je kupil farmo ter kmalu obogatel. Nekaj časa sta si z nevesto dopisovala, nato pa se je poročil z neko Kanadčanko. Nedavno je postal vdovec. Ker ni vedel ničesar o svojih sorodnikih, je odpotoval za nekaj časa v svoj rojstni kraj. Tam je našel na svoje veliko iznenađenje isvojo nekdanjo nevesto še vedno' neporočeno. Izvedel je, da mu je ostala njegova prva ljubezen ves čas, torej preeko 50 let, zvesta. To ga je tako ganilo, da ji je ponudil zakon. Poroka se je vršila v domači cerkvi, in te dni je odpotovala gospa Fred s svojim soprogom na lepo farmo v Hamilton. Njej je blizu 70 let, on je celo nekoliko starejši, dasi izgleda mnogo mlajši od nje. Nevarna cigareta Uradnik Lachaise v Parizu je poslal svojo 10 letno hčerko v trafiko po cigarete. Ko si je prižgal kmalu nato na izprehodu vpričo hčerke eno izmed cigaret, ga je prestrašila detonacija. Iz cigarete so švignili dolgi pla-m„eni,. Proti pušilčevi glavi in prsim ter mu žTvibakih' V РаГ trenutkih ’e bil Podoben Žarki smrti Iz Washingtona poročajo: Trgovinski de-partement je dobil te dni dopis amerikan-iskega trgovinskega komisarja v Nemčiji, Novi dopolnilni davek nn celokupne dohodke V zadnji štev. «Novic» smo že poročali v splošnem o tem novem davku. Danes prinašamo še nekaj podrobnosti, kakor smo obljubili. O rekurzih Rekurzi proti materijalnim pogreškom v davčnih seznamih teir proti postopanju pri ugotovitvi ise napravljajo na isti način kot pri drugih davkih. Ugotovitev dohodkov pri novem davku je tajna, kar tvori izjemo pri italijanskem davčnem sistemu, kjer je pri drugih davkih ugotovitev izpostavljena javnosti. Posebne olajšave za poljedelce 9. aprila se je vršil v Bologni velik kongres italijanskih kmetskih organizacij, na katerem se je precej živahno udrihalo proti prevelikemu obdavčenju poljedelskega stanu. Zahtevale so ise različne davčne olajšave za poljedelce. Prav te dni je dal finančni minister odgovor na različna vprašanja, ki so se mu stavila. Sicer so le zagotovila in ne še odloki, toda pri znani vsemogočnosti finančnega ministra je komaj mogoče dvomiti, da bi njegova zagotovila v kratkem ne izšla v obliki dekretov in postala veljavna. 1. Prva obljuba se je že spremenila v odlok, ki smo ga zgoraj navedli v oklepaju in ki določa, da ni treba množiti čistega kataistralnega dohodka pri zemljiškem davku (reddito terreni) s štirimi, marveč le s tremi, da se dobi naznanitveni dohodek. i 2. Za prvo leto novega dopolnilnega davka t. j. za leto 1925. s eplača na splošno samo polovica določenega davka. Katere sloj'e našega ljudstva bo zadel novi dopolnilni dohodninski davek? Velikansko večino našega kmetskega ljudstva in malih obrtnikov ne zadene ta novi dopolnilni davek, pač pa bodo z njim obremenjeni nekateri naši trgovci, gostilničarji, večji posestniki, srednji posestniki, ki izvršujejo še kak drug dobičkanosen poklic, naši občinski uslužbenci ki imajo poleg svoje službe še kako posestvo hišo, obrt in dr., naši zdravniki, odvetniki, župniki, ki imajo poleg kongrue še kak beneficij čez L 1000, državni in zasebni uradniki itd. Ali je novi davek težko breme za obdavčence? Novi davek sam zase na prvi pogled ne ' izgleda toliko težak, izsesajoč, toda ako pomislimo, da mora vsak obdavčenec plačevati poleg obrokov zaostalih avstrijskih dohodninskih davkov še zemljiški (terreni), hišni (fabbricati) ter poljsko dohodninski davek (redditi agrari), dalje davek na premično bogastvo (ricchezza mobile), razne deželne (sovrimposte provinciali) in občinske (sovrimposte comunali), doklade, dalje še za to leto družinski davek (taissa famiglia) ter obrtni davek (tassa esercizio), dalje patentni davek (tassa di patente) poleg tega še celo serijo navadnih občinskih davkov na živali, vozove, pse, napise, služabnike itd., no, potem tiči novi dopolnilni davek na vrhu precejšnje piramide davčnih bremen. Kako bom vedel, ali imam priglasiti novi dopolnilni davek? Je pač že v krvi vsakegä. davkoplačevalca na celem širnem svetu, da se nobenemu ne mudi s prijavljanjem svojih dohodkov v svrho obdavčenja, ako ni ravno prisiljen v to. Finančna oblast je ustvarila nalašč ta novi davek, da pritegne k obdavčenju tudi take dohodke, ki so se znali odtegniti raznim drugim davkom. Toda je malo verjetno, da se bo davčni oblasti posrečilo uloviti v ta novi davek vse one dohodke, izvirajoče iz vrednostnih papirjev na donašalca (titolo al portatore). Visak posameznik naj pogleda doma svoje kartele, poslane mu od davčne izterjeval-nice, naj si izračuna iz njih svoje že od davčne oblasti ugotovljene dohodke, jih sešteje skupaj ter naj ugotovi, ali mu še po odštetju bremen, navedenih zgoraj v točkah a) do e) ostane še L 6000 dohodka. Kdor bi moral prijaviti, a tega ne stori, bo oglobljen z eno četrtino novega dopolnilnega davka. Kaj' pravi uradni list Uradni list «Gazzetta Ufficiale» od 14. tm. j je objavila kr. odlok-zakon št. 586, s I katerim se urejuje pobiranje dopolnilnega 1 davka na dohodke za leto 1925. Omenjeni odlok določa, da se bo letos pobiral ta davek le v polovičnem zneisku, in sicer od 1. julija dalje. Obdavčenci bodo plačali dopolnilni davek v treh obrokih, t. j. 10. avgusta, 10. oktobra in 10. decembra. Pri tistih obdavčencih, kateri plačujejo davke na ta način, da se jim odbijajo tozadevni, zneski direktno od plače (državni uradniki), se bo iztirjeval dopolnilni davek od 1. julija 1925. dalje. Oni državni uradniki in upokojenci, ki spadajo v kategorijo D in znašajo njihovi dohodki nad 25.000 lir, ali pa imajo dohodke kategorije D pod 25.000 lir, a imajo obenem še druge dohodke v višini vsaj 1000 lir, ne bodo plačevali dopolnilnega davka na dohodke z mesečnimi odbitki, temveč se vpišejo v davčne sezname. Kdor želi kakšna pojasnila, naj se obrne na pol. društvo «Edinost» v Trstu, oziroma v Gorici. TEDENSKI PREGLED ITALIJA. Senat in parlament delata. Vendar pa je posebno v parlamentu mrtvo. Opozicije ni in zato ni nobenega boja. Še celo Giolitti, Salandra in Orlando se ne udeležujejo več sej. Tudi iašistovski poslanci prav radi izostajajo, tako da v soboto ni bilo niti mogoče glasovanje zaradi premalega števila prisotnih poslancev. Ta teden so sprejeli žensko volilno pravico, t. j. smele bodo voliti ženske, ki so si priborile kake zasluge za državo, če so matere ali žene padlih v vojni, če izvršujejo očetovsko oblast in znajo pisati in čitati, če so v slučaju, ako so stare nad 30 let, dovršile 3 razrede osnovne šole, če so mlajše pa zadnji razred osnovne šole, če plačajo državnega ali občinskega davka v občini, v kateri hočejo voliti, najmanj 100 L. Ta teden je bil sprejet tudi zakon proti tajnim društvom, ki je naperjen v prvi vrsti proti iramazonom. Mussolini je prevzel vojno ministrstvo in ukazuje sedaj čez vso bojno moč Italije na zemlji, na morju in v zraku. — Drugače, prej slabše kot boljše! Odkar ima Farinacci (ki je bil prej hujši socijalist kot Mussolini in je zdaj hujši iašist kot Mussolini) tako moč, so listi dan za dnevom zaplenjeni; razpuščajo se dnevno društva bojevnikov, sežigajo se dnevno sedeži framazonov itd. Večji incident se je vršil te dni v okolici Ferrare, kjer je bil v prepiru ubit en fašist. Kljub temu, da je bil morilec aretiran, so fašisti zažgali njegovo hišo, uničili pisarne in stanovanja različnim opozicijonalnim voditeljem, pretepli in ranili lepo število komunistov. Fašisti so tudi sklenili bojkotirati vse nefašistovske liste. Tudi bivšemu ministru, popolarskemu poslancu Micheliju so z dvema bombama razbili pisarno. — Govori se tudi, da bodo Rossi, Filipelli in dr., ki so obdolženi soudeležbe pri umoru poslanca Matteottija, izpuščeni kmalu na svobodo. JUGOSLAVIJA. V skupščini postaja spet živahnejše. Zanimiv je boj, ki ga vodijo slovenski klerikalci proti cirilici. — Vsi radičevski poslanci so zdaj v Beogradu in vsak čas se pričakuje, da bodo potrjene izvolitve še onih radičevskih poslancev, ki jih do sedaj še niso potrdili. Pavle Radič je bil že spet pri Pašiču v avdijenci. — Veliko razburjenje je povzročilo odkritje zarote v Beogradu. Po vesteh vodijo niti te zarote na Dunaj. Tu je odbor (baje komunistov), ki je izdelal načrt, kako bi pognal v zrak palačo ministrskega predsednika. Istočasno bi se isto izvršilo v Pragi in v Bukareštu. Na ta način bi se rešili treh važnih predstavnikov današnjega režima. Policija je aretirala okrog 30 ljudi, ki so na sumu, da so v zvezi z zarotniki; glavni voditelji pa so zbežali. BOLGARIJA. Komaj je prenehalo žalovanje za žrtvami atentata «Svete Nedelje» in so se spet odprla gledišča, prihajajo znova vesti o težkih bojih v Tatarpasaržiku, v Saminaku, v Sipki in Šumenu. Tu je 1500 vojakov z artiljerijo, ki se bori proti raznim oddelkom ustašev. Boji so baje zelo hudi in na obeh straneh je mnogo mrtvih. — Osumljeni atentatorji, ki so bili obsojeni na smrt, še niso obešeni. Njih prošnjo za pomiloščenje je višje sodišče odbilo in zdaj mora to obsodbo podpisati še kralj. Po sofijskih zidovih so bili nalepljeni letaki, ki grozijo s strašnim maščevanjem, če bodo obsojenci usmrčeni. — Na pismo brata, ki ga vabi na počitnice k sebi, je sporočil kralj, da ga za par dni lahko ne bo več med živimi. On se ne strinja s Cankovo strahovlado in se ne briga več za vladne posle. Če bi ne obljubil svojemu očetu, da bi se že davno odpovedal prestolu. RUSIJA. Oči vsega sveta so obrnjene v Rusijo. Dve novi republiki, in sicer Uzbekistan in Turkmenistan sta pristopili v zvezo republik ZSSR. Zdi se, da bo kmalu pristopila tudi Kitajska — in to je strah Evrope. Kongres sovjetov, ki se vrši v Moskvi, priča, da se je Rusija v zadnjem času silno dvignila. Gospodarsko stanje je dobro, ali vsaj mnogo boljše kot prejšnja leta. Mnogo se je napravilo za ljudsko vzgojo. Vprašanje narodnih manjšin so rešili tu naravnost idealno. FRANCIJA. Francijo vznemirja Maroko. Tu se vršijo srditi boji z Abd-el-Krimom, ki prodira na francosko ozemlje. Njemu se je posrečilo pridobiti že razna plemena, ki so se mu rade volje pridružila. S tistimi, ki se mu ne pridružijo, je pa krut do skrajnosti. Francoska poročila govorijo o celih požganih naselbinah. Na vsak način pa se vidi, da bodo imeli Francozi vražje delo, da si vzdržijo Maroko. DRUGOD. V NEMČIJI se vedno bolj borijo za spojitev z Avstrijo v skupno državo. — Velik utis je napravila nova rudniška nesreča v Dorstieldu, kjer je 45 mrtvih in 26 težko ranjenih. JAPONSKA je nesrečna država. Komaj se je malo opomogla od grozovitega potresa, ki je zahteval 1,356.470 mrtvih in ranjenih, že so jo obiskale nove. Zdaj spet je izbruhnil v mestu Kumajayi požar, ki je uničil 2000 hiš. — Tudi tu so odkrili te dni zaroto proti ministrskemu predsedniku. Na ŠPANSKEM in na PORTUGALSKEM je prenehalo obsedno stanje. DNEVNE NOVICE Desetletnica vojne napovedi V nedeljo, 24. t. m. bo lOletnica vojne napovedi Italije, ki je stopila v vojno proti Avstriji in ostalim zveznim državam. Slovenci smo se veselili to napovedi, ker smo upali, da bo vojne in našega suženjstva prej konec. Naše upanje v boljšo bodočnost je trajalo tudi po vojni, predvsem ko so italijanske vojaške oblasti objavili po naši deželi ogromne lepake z manifesti, ki so nam obljublajli svobodo in več kulturnih ustanov, kakor nam jih je dajala Avstrija. Naše upanje pa je kmalu spuhtelo v nič. Namesto obljubljene prostosti in kulturnih ustanov smo občutili silnejši pritisk, doživeli smo strašna razočaranja, poniževanja in razžaljenja ter krajšanje naše prostosti, oviranje v kulturnem razmahu. Naš jezik je poteptan, naše šole so pogažene, naše kulturno gibanje ovirano neprestano. Kje so tiste obljube velikih manifestov? Tisti manifesti so nas ukanili! Ob lOletnici vojne napovedi bodo po vsej državi slavnosti. Tudi mi bi se je radi veselili, jo radi praznovali, toda nam ni prinesla vojna nič dobrega. Morda pridejo časi, ko bomo doživeli lepše dni, ko pridemo do naših pravic in mirnega neoviranega življenja. Po nevihti mora zasijati žarko solnce. Da bi kaj kmalu! Delitev skupnih zemljišč V zadnji številki smo poročali o imenovanju komisarja za delitev skupnih zemljišč. V zvezi s tem [imenovanjem je politično društvo «Edinost» v Trstu imenovalo odsek, ki bo imel nalogo, da to vprašanje natančno proučuje, da o rezultatih isvojega proučevanja poučuje javnost v naših listih ter da stoji ob strani vsem, ki potrebujejo njegove pomoči, nasvetov in intervencije. Ker je na Goriškem ogromno teh slučajev, medtem ko na Tržaškem manje, je bilo določeno, da bo imel ta odsek svoj sedež v Gorici pri političnem tajništvu za Goriško, Via Carducci št. 7, I. Ta odsek bo vodil g. Emil Gorkič, bivši deželni uradnik, kateri se je tekom svojega službovanja pri deželnem odboru skoraj izključno le s temi vprašanji pečal. Znani so mu po večini vsi slučaji. Ob strani tega gospoda bodo sodelovali tudi drugi odlični pravniki. Delitev skupnih zemljišč je velikanske važnosti za naše ljudstvo, ki je pri tem inte-resirano, in je v interesu torej upravičencev, da sami skrbijo za pravilno rešitev in zagotovitev svojih pravic. Vsakokratne objave, oz. spremembe, bomo pravočasno objavljali. Našim trgovcem in obrtnikom v tržaški pokrajini Dnevnik «Edinocst» je objavil te dni poziv za vpis v volilni imenik Trgovinske in obrtne zbornice v Trstu. Smatramo za potrebno pozvati vse naše obrtnike in trgovce, da se poslužijo te pra-1 vice ter se prijavijo za vpis v imenik. Važno je zanje, da si morejo pri bodočih volitvah v to zbornico izbrati tudi svoje zastopnike, ki bodo branili njihove interese. Kdo sme biti vpisan v te imenike? Oni, ki so že vpisani v imenike za politične volitve: a) ki izvršujejo na lastni račun kako trgovino ali obrt in trgovski zastopniki pod pogojem, da so vpisani v imeniku zborniškega davka in v registru tvrdk Trgovske in obrtne zbornice; b) člani, predsedniki in upravitelji družb in zadrug pod pogojem, da so te vpisane i v imeniku i v registru kakor pod a); c) ravnatelji, ki lahko podpisujejo sami ali v družbi z drugimi kakor tudi oskrbniki glavnih tvrdk ali podružnic, vpisanih kakor pod a); d) skrbniki in likvidatorji trgovskih ali obrtnih podjetij, o katerih govorita odstavka a) in b), ki so postala leječa zapujčina oziroma tvorijo en del ležeče zapuščine; e) skrbniki nezmožnih oseb, ki so lastnice trgovskih in obrtnih podjetij iz odstavka a); Dalje pa tudi: 1. ženske, ki spadajo k eni zgoraj navedenih točk in ki lahko zadoste vsem zahtevam za vpis v imenik političnih volitev; 2. tujci, ki izvršujejo najmanj že deset let kako trgovino ali obrt v okrožju tržiške Trgovske zbornice, ki dokažejo, da bi lahko zadostili zahtevam za vpis v imenik političnih volitev kakor domačini in ki so vpisani v imenik in register kakor pod a). se mora naznaniti tudi trgovina ali obrt, ki jo izvršuje prosilec kakor tudi razred, v kateri bi bil rad dodeljen. Rok za vpis v trgovske volilne imenike je v tržaški pokrajini podaljšan do 15. junija, istotako je podaljšan do 15. junija za Goriško. Svet Trgovinske in obrtne ' zbornice v Trstu obstoja iz 40 članov in je razdeljen v tri odseke: industrijski, trgovinski in pomorski odsek. Volilci tržaške trgovinske zbornice iso razdeljeni na različne (osem) kategorije in vsaki kategoriji je določeno gotovo število svetovalcev. L Industrijski odsek: Skupina 1. Ladjedelniška in mehaniška, kovinarska in siderurgična industrija 3 svet. Skupina 2. Razne industrije 4 svet. Skupina 3. Rokodelstvo in mala obrt 3 svetnike. Skupno 10 svetnikov. K tretji kategoriji spadajo oni, ki v svojih obratih lastnoročno ali s pomočniki izdelujejo izgotovljene predmete ter oni, katerih letni obratni dohodek ne znaša lir 8000,—, zraven tega spadajo k tretji skupini oni, ki imajo sledeče predpogoje, čeravno njih letni dohodki prekašajo lir 8000.—: a) poklicno dovršenost; b) neposredno sodelovanje v vseh delovnih fazah; c) vzdrževanje obrata z lastnimi denarnimi sredstvi ter d) produktivno izdelovanje na naročilo. II. Trgovski odsek: Skupina 4. Uvozniška in izvozniška trgovina in špediterji 8 svetovalceev. Skupina 5. Kredit, zavarovanje in vmesni posredovalci 4 svet. Skupina 6. Trgovina na debelo 8 svet. Skupina 7. Trgovina na drobno 4 svet. Skupno 24 svetovalcev. III. Pomorski odsek: Skupina 8. Različna pomorska in prista-niščna podjetja 6 svetov. Vpis: Oni, ki niso vpisani v imenik za državnozborske volitve v Trstu, naj priložijo prošnji tudi potrdilo pristojnega županstva o vpisu v volilni imenik. Tako opremljene prošnje naj se vpošljejo ali dostavijo v predpisanem roku v Anagrafično-istatistični urad v Trstu via della Sanitä, 25, I. soba št. 15. Tozadevna pojasnila daje tajništvo pol. društva «Edinost» v Trstu in Gorici. Tužna Istra. V tržaškem «Piccolu» čitamo te dni dolge članke o obupnem položaju, v katerega je zašlo istrsko ljudstvo. Davki, novi in stari so pritisnili ljudstvo, ki je izžeto do kosti, in si nima ponekod več niti kaj odtrgati od ust, da vrže v malho — eksekutorjem, ki čakajo pred vratmi. Razmere so žalostne, pridelki majhni, gozdovi ponekod posekani in prodani — za davke. Člankar poziva vlado, naj priskoči na pomoč, naj olajša davčni pritisk, kajti tako da ne gre naprej. , Zanimivo je, da so v istem listu nekdaj pravili, da so — slovanski agitatorji krivi nezadovoljstva istrskega ljudstva. Našim društvom! Že precej dolgo napovedani načrt društvenega zakona je bil v torek v zbornici odobren. Besedila novega zakona nimamo pred seboj. Toda kakor smo že svoječasno pisali, gre v glavnem za razne policijske odredbe proti tajnim društvom, predvsem proti fra-masonskim ložam. Z novim zakonom nismo dobila morda nadomestila za društveni zakon, ki je bil prej v naših krajih v veljavi. Novi zakon je pravzaprav zakon proti društvom. Zakon pa ki bi urejeval pravni položaj društev, še vedno pogrešamo. To se je spoznalo tudi pri debati o načrtu, katere so se udeležili sami fašistovski poslanci. Skrajno nejasno se je tam govorilo o društvih, ki ne bi bila prizadeta od novega zakona. Nihče, niti minister sam, ni znal pravzaprav povedati, katero društvo se mora smatrati za docela pravilno konstituirano. Zaman je izkušal neki poslanec vsaj to doseči, da bi se pri vsaki prefekturi vodil seznam pravilno ustanovljenih in javno delujočih društev in ustanov. Istotam naj bi vsako društvo predložilo svoja pravila, zapisnik o ustanovitvi, seznam članov in preglednico odbornikov, ter izpisek glavnih sklepov in prepis obračunov. Niti tega niso pripustili, ker ni to bilo predvidjeno od ministra. Zmešnjava je torej velika. Imamo zakon proti tajnim društvom, nimamo pa društvenega zakona. Namenjen je framasonom, toda prejasno je kilo videti, da je zakon kakor harmonika in da se uporabiti kjerkoli po volji in mnenju tozadevnih organov. K vprašanju naših društev se zopet povrnemo. Naših društev gotovo ni imel v mislih predlagatelj novega zakona, kajti naša društva so javna in. so pravilno ustanovljena. Toda kakor rečeno, vsaj po debati v parlamentu moramo sklepati, da je še precej nejasen, in da ga bodo s pridom hoteli izrabljati tudi proti našim društvom. Radi tega priporočamo že sedaj našim društvom, naj imajo lepo pripravljena pravila z italijanskim prevodom, seznam članov in odbornikov, da ne bi imeli po nepotrebnem sitnosti z varnostno oblastnijo. Osrednji občni zbor društva „Prosvetaa v Trstu V nedeljo, dne 10. maja, se je vršil v dvo-smo že zadnjič mimogrede omenili, v dvorani konsumnega društva pri Sv. Jakobu letni občni zbor društva «Prosvete». Zboro-valna dvorana je bila nabito polna zboro- valcev iz vseh krajev dežele. V posebno častnem številu je bila zastopana Istra. Med udeleženci smo zapazili tudi poslanca Wil-fana. Zveza prosvetnih društev v Gorici je bila zastopana po posebnem zastopniku, ki je poudarjal, da vodijo Zvezo prosvetnih društev isti cilji kot «Prosveto». Iz poročil predsednika dr. Justa Pertota, tajnika dr. Čermelja in drugih odbornikov je bilo razvidno, da je društvo «Prosveta» v minulem letu razvilo zelo živahno delovanje, katero je zamoglo le malo ovirati raz-dorno delovanje strankarjev, ki so delali proti «Prosveti» na vse kriplje, a se jim je z vabami in obljubami posrečilo odtrgati «Prosveti» le dve društvi, «Planina» v Planini in «Štanjel» v Štanjelu. Žal nam je, da ne moremo vsled skromno odmerjenega prostora podati obširnega poročila, h kateremu se bomo itak ob priliki vrnili. Omenjamo le, da je imelo društvo tekom leta nad 70 predavanj po vseh krajih dežele. Predavanja so bila večinoma gospodarskega in zdravstvenega značaja. Ta poslednja so bila pospremljena s kinemato-grafičnimi slikami. Z «Glasbeno Matico» je društvo priredilo 20 tedenski tečaj za pevovodje, katerega je obiskovalo redno 27 bodočih pevovodij. Knjižnica je narastla na 3617 zvezkov, iz katerih je 1379 različnih spisov. Izposodilo se je članicam v tem času nad 4000 knjig večinoma pripovedne vsebine, toda tudi dramatični spisi niso zaostajali. Poleg knjižnic, ki poslujejo pod okriljem že obstoječih društev, je društvo ustanovilo v slovenskem delu naše dežele še 17 samostojnih knjižnic, v hrvatskem pa 8. Istrski odsek šteje nad 800 vezanih knjig, ima pa še večje število nevezanih, ki niso v prometu. Zborovalci so se. razšli is polno zavestjo, da postaja «Prosveta» vedno bolj izrazito naša kulturna matica in da je delo pod njenim vodstvom in po njenih smernicah — dobro delo, naj pravijo nasprotniki, kar hočejo. Nova trojezična revija V kratkem izide v Gradežu tedenska revija, ki bo baje prav okusna in z ilustrirano naslovno stranjo. Imenovala se bo «La spiaggia di Grado» in jo bo urejeval neki M. Ruggier. Vsebina bo raznovrstna; predvsem pa se bo list pečal z letoviščarstvom, turistiko in klimatologijo ter bo prinašal imena vseh tujcev, ki posetijo kopališča v Gradežu. Zanimivo je, da bo prinašal članke v italijanskem, nemškem in češkem jeziku. Glej no! Kdo bi si mislil kaj takega! Sčasoma bomo doživeli še marsikaj čudnega. S tem listom se hočejo Gradežani prikupiti Nemcem in Čehom; list naj bi bil nekaka vada za nemške in češke letoviščarje, ki radi prihajajo v morska kopališča. V lanskem letu pa • je šlo mnogo letoviščarjev, predvsem Čehov, rajši v Dalmacijo. No, morda jih bo ta novi list zopet privabil v Gradež. Smrt prvega Slovenca-ministra Te dni je umrl v zdravilišču v Lassnitzhöhe pri Gradcu profesor ljubljanske univerze Ivan Žolger, ki je bil med vojno kot prvi Slovenec minister v dunajski vladi. *________ Biljardna tekma v Trstu Dne 30. t. m. se bo začela v Trstu biljardna tekma v dvorani «Modugno». Kdor hoče tekmovati, se mora javiti pri tajništvu v dvorani «Modugno», ki že posluje. — Morda se najde tudi med našimi ljudmi kateri, ki je mojster v biljar-diranju! ___________ Živinski semenj v Sežani Na živinski semenj v Sežani je bilo prionanih 12. maja 1880 glav živine. Prodanih je bilo 571 volov in krav v znesku od 425—450 lir za glavo; konjev 421, za ceno od 1600—4000 lir; mladih prašičev 888, za ceno od 30—60 lir; prašički, stari 10 tednov, za 100—130 lir. Semenj je bil zelo živahen. — Prihodnji semenj se bo vršil dne 22. t. m. Slov. kmetij, društvo v Gorici Po deželi kroži glas, da kupuje naša zadruga kmetijske potrebščine pri tukajšnjih trgovcih. Z namenom obrekovati in škoditi na ugledu naši stari in dobro znani gospodarski ustanovi, trosijo naši sovražniki med naše člane neresnico. Kmetijsko društvo, odkar obstoja, ni še nikdar kupovalo kmetijskih potrebščin pri tukajšnjih trgovcih. Nasprotno, dogajajo se slučaji, kjer nas posamezni trgovci naprošajo, naj jim odstopimo naše dobro in zajamčeno blago, za katero nam ponujajo visoke cene. Kmetijsko društvo dobro ve, kaj oni nameravajo s tem, pomešali bi naše dobro in pristno blago med svoje in potem rekli kmetu: «Vidiš saj jaz imam isto blago kot kmetijsko društvo. Kupil sem ga pri njih.» Kmetje ne verujte jim! Naša zadruga ne prodaja svojega blaga trgovcem, še manj pa, da od njih" kupuje. Prosimo naše člane in prijatelje, da nam nemudoma javijo vsakega, ki bi razširjal take neresnice. Od sedaj naprej bomo vedno pazili, kakšno blago se prodaja po trgovinah. Ko bomo imeli dovolj dokazov v rokah, priobčimo natančen izid preiskav, tak da se bodo znali naši ljudje paziti in s tem obvarovati škode. GORIŠKE „NOVICE“ MESTNE NOVICE Goriško dramatično društvo je zaključilo svojo silno delavno sezono ta mesec z igro «V Nižavi» kot častnim večerom glavnega igralca Cirila Bratuža. «Mladika» oisrednje društvo Prosvetne 2veze je tudi odprla in pa zaključilo svojo dramatično sezono tam v pustu s «Poslednjim možem». Od silnega napora od takrat počiva, samo usta se še odpirajo v hvalnicah. Dramatično društvo bo gostovalo v prihodnjih dnevih v Šmarijah in pa v Medani. v Preteklo nedeljo je gostovala solkanska čitalnica v Trgovskem domu z Meškovo «Pri Hrastovih». Dobre igralske moči pod spretnim režišerjem so skušale kolikor jim je bilo mogoče vzbuditi pri občinstvu zanimanje vkljub neprestano se ponavljajočim, klaftersko-dolgim dvogovorom. Pri predstavi smo spoznali kako prav je imelo dramatično društvo, da je že zaključilo sezono; kajti občinstvo, posebno pa mestno le nerado žrtvuje lep popoldanski isprehod za zatohlo dvorano * Pevsko društvo okrepljeno z novimi, dobrimi močmi priredi tekom junija dva koncerta. Ker že dolgo časa med Slovenci ni bilo nobene glasbene prireditve bo to za občinstvo brezdvomna prijetna izprememba. * Cel ta in pa prejšnji teden so prihajale gruče vojaških novincev letnika 1905 v vojašnico na Travniku. Obžalovati moramo, da so se nekateri vinjeni vedli precej surovo. Pa tudi pri treznih smo opažali, da je bilo njihovo petje zelo neubrano; znamenje za nas, da se je pouk petja v naših društvih poslabšal, da manjkajo dobri pevovodje. * Prvo domače sadje na trgu ise je pokazalo pretekli teden v obliki rdečkasto-bledih črešenj. Od lir 6 so že padle zadnje dni na liri 2.50. Včeraj v četrtek se je vršila slavnost polaganja prvega kamna za spomenik v vojni padlih na starem goriškem pokopališču. Po dolgem času se je (v morju puščobe) pripetilo zopet nekaj zanimivega «Čuku na pal'ci». Radi neke slike karabinerjev, čuvajočih bedra kuharic namesto tatov je bil oglobljen z globo 500 lir. Upamo, da se uredništvu posreči doseči se kake dve kazni, tako da se zanimanje za «Čuka» poveča ter njegova naklada pomnoži. Sedaj ni več noben naš časopis neomadeževane preteklosti. * Ker je pritisnila te dni precejšnja vročina bodo bregovi Soče kmalu oživeli, polni kopajoče se mladine. Zaradi tega opozarjamo že sedaj stariše, da pazijo na svoje otroke, da se ja ne bodo ponavljala vsakoletna pomladanska utopljenja v mrzlih motnih valovih. Znani osebi občinskega svetovalca, ki se je pred nedolgim časom samoumoril, je sledil nek znan dijak zopet s samoumorom. Kaj hočete da bo vzrok njegovega žalostnega koraka v tem prelepem mesecu maju kot nesrečna ljubezen. * 1 Radi znanega opomina goriškega knezo-nadškofa «Goriška straža» ne bo več, kot v preeteklih letih, priobčevala reklame svojim društvom, ki bi igrala «Stare grehe». Ravno tako ne bo več Prosvetna zveza dovoljevala igrati, kot v preteklih letih, svojim društvom te igre. * Poleg romarjev za Rim, so se začeli nabirati v Gorici tudi romarji za na Garibaldijev grob na otoku Capreri. Pa ne za to, ne za ono ni preveč vnetih privržencev radi prevelike goriške mizerije. «Vdovo Rošlinko» prepovedal go riški škof. Komedijo «Vdovo Rošlinko», ki jo je spisal znani pesnik Cvetko Golar, in ki se je pred kratkim igrala v Trg. domu v Gorici, je goriški škof Sedej prepovedal igrati katoliškim društvom, češ da igra smeši krščanske šege in nazore. "Ta prepoved pa utegne napraviti knjigi le še večjo reklamo in vzbuditi za njo večje zanimanje, kakor je ob takih dogodkih nekaj navadnega. Cankar je postal znan po Sloveniji šele takrat, ko je ljubljansko škofijstvo pokupilo njegovo «Erotiko» in jo nato zažgalo. Posledica tega je bila , da je izšla «Erotika» v drugi izdaji in da je postal Cankar znan po vsej Sloveniji. Vdova Rošlinka pa zna postati na ta način slavna, četudi morda po svoji vsebini tega ne zasluži. Gledišče Verdi. V tuk. gledišču se je vršil v nedeljo prvi koncert krožka «Arena» iz Tržiča. Nastopili so pevci in igral je orkester. Občinstvo ni bilo preveč navdušeno. Udeležba prav slaba! Žalosten konec dijaka. V petek se je v Stari gori dijak Italo De Bassa najprej zastrupil in nato še ustrelil. Našli so ga domači v njihovem gozdu, nedaleč od stanovanja, mrtvega. Vzrok samomora je domačim neznan. Ponesrečil na Sveti gori. Na Sveti gori je ponesrečil v nedeljo Jožef Pavlin, star 68 let, iz Solkana. Revež je padel s skale nekaj metrov globoko in se je pobil po vsem životu. —-Tudi romar ima včasih smolo. Slab začetek. Več mladeničev iz Sela je moralo v nedeljo odriniti k vojakom. Nekateri so se peljali na vozu proti Gorici, med njimi tudi Vinko Pahor. Pri Gab rij ah pa je Pahor nenadoma padel z voza in se tako močno poškodoval, da je moral iskati pomoči pri zdravniku. — Že prvi dan, kaj pa še bo! IZ SV. LUCIJE. Pretečeno sredo se je zaključil tesarski tečaj za izseljence pri Sv. Luciji ob Soči, ki je trajal okrog 3 mesece. Ustanovljen je bil ta tečaj od glavnega izseljeniškega komisarijata. Slovesne otvoritvene razstave, kjer so bile razstavljene risbe in vzorci, ki so jih izvršili ukaželjni, delavni učenci tečaja, so se udeležili komendator Ran-daccio, glavni konzul in komisar izseljeniškega urada, kot zastopnik ekscelence de Michelis, vitez Cepellini, deželni zastopnik, tehnični ravnatelj tečajev prof. ing. Renato Penso, župan sve-tolucijski Val. Taljat, didaktični ravnatelj Oskar Morgutti, ing. Collarig, ki je tečaj vodil, nadučitelj Rakovšček z drugimi učitelji, tehnični asistent Šavli, obiskovalci tečaja, šolska mladina ter drugi povabljenci. Po dokončanem izpraševanju učencev tečaja v praktičnem oziru, je nagovoril navzoče komendator Ran-daccio v toplih besedah ter se izrazil jako povoljno o uspehu tečaja. V imenu župana je odgovoril didaktični ravnatelj z željo, da bi se enaki tečaji še vršili v bodoče in po možnosti tudi za druge stroke obrti. Nato je povzel besedo Ing. Collorig, ki je pojasnil pomen in uspeh tečaja ter se zahvalil vsem navzočim zastopnikom oblasti za njihovo pomoč, da je tečaj tako dobro uspel. Sledila je zopetna zahvala g. ing. Collarig-u ter učencem, ki so se zelo trudili in žrtvovali za dober uspeh. Visokim gostom je ponudil župan častni vermut. (Smrtna kosa.) Na Logu pri Sv. Luciji je v 76. letu starosti dne 7. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl g. Fratnik Ivan, oče znanega in obče spoštovanega trgovca Fratnika Ignacija iz Sv. Lucije in Jožefa Fratnika, posestnika in gostilničarja iz Loga pri Sv. Luciji. Bil je večletni podžupan, mož stare korenine, vedno vesel in zadovoljen. Naj počiva v miru v domači zemlji! Prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje. Pri nas se je vzbudilo po vojni posebno pa sedaj ko smo v glavnem pozidali stavbe, ki so bile po vojni poškodovane, zanimanje za vrtnarstvo: in sadjarstvo. Ko je vlada izdala znano naredbo o žganjekuhi, se je slišalo med kmeti govorjenje: «Kaj bom sadil, ko vendar ne morem sadja prodati in žganja kuhati! Kaj bi torej s sadjem? Posekam še, kar imam nasajenega drevja.» Sedaj se je pa pričelo vse drugače delati. Veliko zanimanje je zavladalo ravno za sadjarstvo in to ne samo pri Sv. Luciji, ampak tudi v vseh sosednjih vaseh. To razveseljivo dejstvo bi bilo pa treba ' Trv®,.1j° podkrepiti s predavanji, ki bi imela na- I Vodu men poučiti ljudi o: umnem sajenju dreves, oskrbovanju istih in, kar je glavno, o izberi za naše podnebje primernega sadja. Po vojni je bilo pri nas veliko nesreč pri živini. Prav radi te žalostne izkušnje, bi se moral najti ključ, s katerim bi se vsaj deloma omejila velika škoda, ki jo imajo ljudje pri živinoreji. Ali bi IZ DOBROVEGA, (BRDA). Veliko zanimanje je vsepovsod po naših bližnjih vaseh za veselico:, ki jo prirede dobrovski fantje meseca julija, to pa posebno radi tega, ker se bo igral «Deseti brat» prvič na briških odrih. Kakor sem izvedel, se že tudi naši domači in bližnji pevsxi zbori vadijo, da pokažejo zopet javnosti, kaj zamore neutrudljiva volja in želja po napredku. Zaostati noče niti naš domači biljanski orkester «Edinost», ki ne .nastopi samo s koračnicami in poskočnicami, marveč bo igral tudi boljše, resnejše skladbe. IZ LOKEV NAD GORICO. Od nas se zima le s težavo poslavlja. V soboto dne 2. maja zjutraj je bil sneženi metež, .xakor januarja meseca; snega je padlo 10 cm. Ne vemo, se je li s tem poslovila zima od nas? Dan 2, maja ob 10. uri zvečer je izbruhnil požar, ki je uničil tri gospodarska poslopja. Ljudje, ki so se že podali k počitku, so si komaj rešili golo življenje. Da se je požar tako hitro razširil in da se ni dalo skoraj nič rešiti, je b;io krivo, xer so bila vsa poslopja pod eno streho in še ta je bila s slamo kr,ta. Zavarovana sta bila samo dva za malenkostno vsoto tako, da so ubogi pogorele! sedaj odvisni le od usmiljenih src. Pri nas v tukajšnji cerkvi je marsikaj graje vrednega. Tak nered, kaicor sedaj vlada v cerkvi, je pravi škandal za našo vas, zlasti ko jo sedaj obiskuje mnogo tujcev ob nedeljah. Kakšne vtise odnesejo tujci, ko opazijo ta nered? Zlasti pri otrocih bi bilo treba več pažnje. Razgrajajo med službo božjo, ka.xor na kakšnem vaškem križpotu. Odkar je pa tukajšnji g. župni upravitelj odpravil cerkovnika iz naše cerkve, je pa vse še bolj narobe. Ne vemo, kje' tiče zato odločujoči možje, da bi enkrat napravili red v cerkvi. IZ ČIGINJA. Bilo je 1. maja t. 1. Tega dne so morale biti vse gostilne in kavarne zaprte že ob 8. uri zvečer. Tudi gostilničarka, g. Marija Znoder se je strogo ravnala po tej naredbi. Po deveti uri zvečer pridrvi neki auto iz Tolmina in se ustavi pred zgoraj imenovano gostilno. Iz auta stopi nekaj fašistov in zahtevajo od go-stilničarke naj odpre vrata, da preiščejo gostilno. Ker s e je gostilničarka branila odpreti, so ti junaki razbili vse šipe pri vratih in po opravljenem delu junaško odkurili proti Volčam. Gostilničarka je sicer prijavila ta slučaj orožnikom, a kakor se zdi, se tem ponočnim razgrajačem ne bo zgodilo ničesar. Zakaj taka dvojna mera? Ali nismo pred zakonom vsi enaki? Kje je pravica? IZ MEDANE. Na Bmkoštno nedeljo bo gostovalo pri nas Dramatično društvo iz Gorice z znano veseloigro «Nebesa na zemlji». Sodelovala bodo tudi bližnja naša društva iz Brd z raznimi pevskimi točkami. Ker je po preteku par let ta prireditev prva svoje vrste, ko se bodo bratje Goričani ter vse naše ljudstvo zopet sešli skupaj, pač ne bo nikoga, ki bi ta dan ostal doma. se ne dalo ustanoviti zavarovalnico goveje živine? Merodajni faktorji, zganite se! Po vseh večjih vaseh imamo mlekar-nice, ki dobro uspevajo, zavarovalnice za govejo živino pa še nikoder. Prepričan sem, da nam pojde Slovensko kmetijsko društvo v polni meri na roko, bodisi z nasveti kakor tudi z organizacijo. Tudi pri nas pri Sv. Luciji smo tako srečni, da imamo vsako toliko časa obisk — tatov. V noči med torkom in sredo, t. j. od 5. na 6. t. m., so neznani zlikovci odnesli iz delavnice krajača Mikuža Feliksa več oblek in sukna. Isto noč so pa tudi po drugih hišah poskušali krasti. Bili so pa odpodeni. Zelo dobro bi bilo, če bi se tudi pri nas obnovila služba nočnih čuvajev, kakor so jih imeli v «tistih lepih cajtih» naši! pradededje. Kot smo. nedolgo temu čitali v «Edinosti» je skupina poljedelcev iz gorenje vipavske doline obiskala Videm in bližnje kraje ter si ogledala gospodarske institucije videmske pokrajine. Obratno je pa kakih 40 furlanskih kmetov iz Codroipa posetilo našo vas in si ogledalo naše kleti ter druge naše gospodarske naprave. Izrazili so se jako po-o umnem vodstvu naših kleti, e sosede Furlane dot tor Vallig. Nekateri naši kmetje s opriredili gostom malo zakusko. Zveza prosvetnih društev Žabče. Preteklo nedeljo je predaval v našem «Prosvetnem društvu «Pomlad» gospod zdravnik dr. A. Serjun «O jetiki». Predavanje je spremljal in ponazarjal z lepim, poučnim filmom. Prisotni smo z velikim zanimanjem spremljali poučne besede, ki so nam pokazale v vsej strahotni veličini silo te strašne isovražnice ljudskega zdravja. Lepo nam je pokazal, kako nastaja, se širi, in kaže na zunaj. Škoda, da se niso vsi vaščani enako zanimali za to izredno poučno predavanje. — Hvaležni smo g. zdravniku za pouk, in upamo, da se nismo videli pri predavanju v našem društvu v zadnjič. Šmarje pri Štanjelu. Naše «Bralno in pevsko društvo» slavnostno praznuje 25-letnico obstoja. Zelo pomemben jubilej! — potreben, da si ga dostojno vtisnemo v spomin. Naj se zavedajo tudi oni, ki se za društvo nič ne brigajo, in mu stoje malomarni ob strani, ter naj občutijo vsaj v rahli podzavestni slutnji, da prosvetno društvo ni nič manj važno kot šola ali konsumno društvo. — Veleugledno «Dramatično društvo» v Gorici nas ob tej priliki poseti z veseloigro «Nebesa na zemlji». Domači pevski zbor in godba sta po svojih močeh pripomogla, da bo slavlje čim pomembnejše. — Sicer pa, — o podrobnem poteku slavlja, prihodnjič več! Lipa. Za Svetem in Škrbino prihajamo tudi mi Lipljenci. Nismo zadnji na Krasu. Pred vojno že smo imeli pevsko društvo — in po desetih letih naj bi bili bolj zaostali? Obnovili smo zato naše «Bralno in pevsko društvo «Trstelj». Imeli ismo že pred vojno krasen pevski zbor — malo takih na Krasu. Sedaj, žal, nimamo pevovodje, zato smo se pa odločili, da bomo hodili pet v bližnjo Temnico, kjer poučuje petje gdč. Štepan-čičeva. Z združenimi močmi korakajmo. Ko bomo pa sami dovolj močni, stopimo pa na lastne noge. Seveda, če bodo tudi Temničani dovolj močni, da bodo stali na lastnih. Odposlanec Zveze prosvetnih društev nam je tolmačil vse potrebno o društvu. Temnica. Pred dvema tednoma smo ustanovili v okrilju «Zveze prosvetnih društev» — Prosvetno društvo. Presedalo nam je že zdavna brezplodno dolgočasje zvečer po vasi. Posebno, ko smo se, — vsaj nekateri starejši — še dobro spominjali lepih časov, ko smo imeli še lastno društvo z lepim pev_ skim zborom. Od časa do časa je nudilo široki okolici plemenite zabave z lepo dramo. Ubrano petje se je takrat razlegalo preko našega Krasa. — Sedaj imamo društvo; s pevskimi vajami smo že začeli. V kratkem se poskušamo z igranjem. Od «Zveze prosvetnih društev» smo dobili na razpolago malo knjižico, ki nam osladi mar-sikako uro. — Fantje, dekleta, možje, oklenite se lepe prosvetne naprave. Novice z dežele IZ OCIZLE. Zadnjič ste objavili v listu dopis iz Ocizle, ki se pritožuje čez postopanje tuk. učiteljstva v šoli, ki ne ravna preveč lepo z učenci. V dopis pa se je gotovo vrinila pomota, kjer govori o sezuvanju, V dopis se je vrinila tiskovna pogreška. Stati bi moralo: se jih za kazen «suva» in ne «sezuva». Op. ur.). IZ BORŠTA. Pretečeni četrtek smo tu pokopali vzorno mater Marijo Marc p. d. «Špin-čevo» staro 75 let. Vzgojila nam je sicer priprostega sina kmetskega stanu, ki pa dela s vojim kremenitim značajem, pridnostjo in izobraženostjo čast celi občini. Pokojnici blag in trajen spomin. Cenj. družini iskreno sožalje. Užaloščena družina Marc iz Boršta daruje v počeščenje spomina svoje pok. matere Marije Marc za Šolsko društvo 25 L jn Dijaško Matico 25 L. IZ BOLJUNCA. Sprejeli smo najvišjega dušnega pastirja v nedeljo popoldne. Vsa vas je bila z zelenjem okinčana. Prečastiti je dobil v veliko veselje in zabavo v dar velik kolač v premeru % m, na katerem je bila lepo vdelana škofova palica, mitra i. d, in napis: Presvitlemu škofu ob prvem prihodu v Boljunec. Kolač mu je poklonil naš domač trgovec g. Žerjal. Nekateri gospodje so se lahko prepričali pri škofovem sprejemu, da ljubezen goji ljubezen, sovraštvo pa sovraštvo. Di. Slaih foimaiil odvetnik: v Ajdovščini uraduje ob nedeljah in praznikih in ob semenjskih dneh v Vipavi v prostorih Posojilnice od 9-12 dop. Delavci-težaki dobijo takojšnje delo pri parni žagi A. URBANČIČ, Bač, pošta Knežak (Fontana del Conte) 10-urni delavnik, plača na uro, stanovanje in kurjava prosta. Predstaviti se ali pisati na zgornjo tvrdko. Novo pogrebno podjetje (NIM IHPRES6) - Trst, Corso V. E. 111. Ц (pri triu Calioni) Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02 IZ DOLINE. Kakor sem vam že zadnjič poročal, se je vršila pretečeno nedeljo v Dolini sv. birma. Zelo zadovoljni in srečni smo bili, ko' smo čuli iz ust najvišjega cerkvenega dostojanstvenika tako lepo slovensko govorico. Mogoče, da kakemu gospodu to ni biloi po volji. Naj bo pa takim lep zgled, kako znamo mi spoštovati in ljubiti ljudi, ki nam hočejo dobro. Hudo nam je bilo, ko sta morala vsled nekega pritiska viseti nad slavolokoma •— pri vhodu v vas in izhodu latinska pozdrava, t. j. v jeziku, ki ga — razun g. župnika — nihče ne razume v vasi. Tudi v tem oziru smo se pokazala premehke, kajti, kakor smo doznali so v vseh sosednih vaseh bili samo slovenski pozdravni napisi. Upamo, da je odnesel prečastiti lepe vtise iz našega kraja. Še nekaj razveseljivega vam moram g. urednik poročati. Naša posojilnica in hranilnica je pokazala, da je vzorna po svojem delovanju in po svojih voditeljih ker izkazuje za pretečeno- leto lep dobiček, je načelstvo v zadnji seji nakazalo «Šol, društvu» 400 L podpore! (Vrlim Dolinčanim iskrena hvala! Drugi zavodi posnemajte! Prip. ured.). Prihodnjo nedeljo 24. t. m. je praznik sv. Socerba. V jami Sv. Socerba nad Dolino- se bo vršila ob 10. uri sv. maša. Ker pade letos praznik ravno na nedeljo in je Socerb že sam na sebi priljubljen kraj izletnikov, upamo, da bo ta dan v Socerbu mnogo tujcev. V naši občini je razširjena med prašiči nova kužna bolezen. Do- sedaj je bilo mnogo slučajev, da so prašiči brez nikakoršnih posebnih znakov v 24 urah poginili. Prosimo okraj, živinozdravnika, naj ukrene potrebno, da se nadaljne nesreče preprečijo. IZ ČRNIKALA. Po dolgi 5 letni in mučni bolezni je umrla dne 9. maja v tržaški bolnici (pri Sv. M, M.) naša vaščanka Ana Pavlič roj. Vekjet, žena Ivana Pavliča, ki je bil 1. 1903. župan občine Dekani. — Pokojnica je bila obče znana in blaga ženska, zato- je vest o njeni smrti zadela marsikoga v našem okraju. — Žalujoči družini iskreno sožtlje. — Vaščani. OD SV. ANTONA. Za vso izkazano nam sočustvovanje ob priliki prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega preblageoa pokojnika, očet aoz. soproga Ivana Gregorič, izrekamo tem potom vsem skupaj najpri-srčnejšo zahvalo, zlasti preč. g. župniku, pevskemu zboru za pretresljive žalo-stinke in prisostvovanje pri zadušnici, lovskemu društvu, g. govorniku za poslovitev od pokojnika ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. — Družina Gregorič. SPORT Hazena «Zarja» proti hazeni«Ponziana» V nedeljo pop. se je vršila tekma go-riimenovanih čet na igrišču «Ponziane». Posledek 2:2. Sušaški «Orient» proti «Ederi». V nedeljo pop. se je- bil sušaški «Orient» proti «Ederi» na igrišču poslednje pri Sv. Ivanu. Prijateljska tekma se je zaključila s posledkom 2 : 1 v prid «Ede-re»i. «Valaši» proti «Adrijašem». Na igrišču na Trst-eniku se bo vršila danes (četrtek 21. t, m.) šaljiva tekma med «Valaši» neigralci in med pevci barkovljans'xe «Adrije». — Tretino čistega dobička te tekme dobi «Šolsko društvo». Tekma za Povhovo kupo, V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču «Adrie» v ulici Calvola nogometna tekma za Povhovo kupo med četo S. D. Adria in M. D. Obzor öd Sv. M. M. Zg. Tekma je ostala neodločena. Posledek tekme 0 : 0. Tekma se bo nadaljevala danes (četrtek 21. t. m.). Ker gre list že okrog poldneva v stroj, ne moremo prinesti izida v tej številki, marveč šele v prihodnji številki. Do izida mora priti, ker če ne pade odločitev v določenem času, sc bo . tekma podaljšala do prvega gola. Prijateljske tekme med hazeno škedenjske «Sparte» in magdalenskega «Obzora» Pred tekmo za Povhovo kupo se je vršila prijateljska tekma med goriimenovanima četama, ki je končala s posledkom 6 : 3 v prid «Sparte». «Zarja» iz Rojana proti «Tommaseo». Isti dan in na istem prostoru se je vršila nogometna tekma med goriimenovanima četama s posledkom 3 : 1 v prid «Zarje». Po tekmi za Povhovo kupo se je vršila prijateljska nogometna tekma med šked :nj-sko «Sparto» in četo od Sv. M. M. Zg. Gospodarske novice Žveplo in modra galica Dan za dnem -se čujejo pritožbe radi modre galice in žvepla, češ da ni pristno, oziroma da nima onega učinka kot navadno. Vedite dobro, da je mnogo takih, ki se hočejo okoristiti na vaših ramenih. Prodajajo vam nepristno, oziroma manjodstotno galico za 98—99 odstotno. Prodajajo vam galico, o kateri pravijo, da je angleška, a končno so samo vreče in sodi angleški — včasih pa še ti ne, drugo pa manjvredno blago. Ne puščajte se izkoriščati. Brici dobro veste, kaj ste lansko leto kupovali v nekaterih trgovinah mesto galice. Ožgali ste svoje vinograde z galico, v kateri je bilo mnogo železnega vitrijola. Plačevali ste slabo blago, ki je bilo brez vsake koristi. Kupujte za svoj trdo prislu-ženi denar le tako blago, ki bo tudi učinkovalo vam v korist. Samo zajamčeno blago in to pri zadrugah, ki hočejo pomagati našemu kmetu. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici in Tržaška kmetijska družba v Trstu imata v svoji zalogi pristno zajamčeno blago z 98 do 99 odstotki, fctotam se dobi žveplo «Al-banoj». Vsi vinogradniki, ki so kupili, so bili zadovoljni z uspehom in tudi vi boste, ako se obrnete pri nakupu na imenovani družbi. Kako pereš volneno blago? Volnene stvari ne smeš prati v lugu, a tudi z milom jih ni dobro prati. Najbolje se perejo v vodi, v katero si vlil poprej nekoliko amonijaka, in sicer pride na 20 litrov vode pol litra amonijaka. Posebno fine volnene stvari peremo v posebni vodi, ki ji primešamo krompirjeve kaše. Olupljen krompir skuhamo namreč v redko kašo, ki naj stoji dva do tri dni na toplem prostoru, da se malo okisa. To kislo kašo razredčimo z vodo in v tej zmesi naj ostane perilo en dan in eno noč, a potem ga izperimo v čisti vodi. Slovensko učiteljsko društvo za Istro (koprski in voloski okraj) bo imelo- svoj letni občni zbor dne 31. maja (na binkoštno nedeljo) v Herpeljah. Pridite vsi člani in članice. — Odbor. V nedeljo, 7. junija se bo vršila v Komnu ve-lika gozdna veselica. LISTNICA UREDNIŠTVA Mnogim dopisnikom! Radi obilice gradiva je moralo mnogo dopisov izostati. Pride prihodnjič na vrsto! Odgovorni urednik: JANKO RUN IIĆ. Cene valut v Trstu dne 21. t. 100. — dinarjev . . . lir 39.90 do 40'2n 100. — čehoslov. kron 73.- . 73.50 100. — avstrlj kron 0.0345 . 0.035° 100. — francos. frankov 127.25 . 127-75 100. — Švicar, frankov 470— . 473"— 1 — angleški funt . 118.10 . 118.25 1 — dolar 24.25 . 24.35 Benečijske obveznice 77.75 Tržaška kmetij, družba e Trstu ul. Torre bianca št. 19 in ul. Raimeria št. 7 ima v zalogi: Vinogradniške potrebščine: žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preizkušeno z 99.57 % čistosti. Prah Caiiaro, sredstvo za pobijanje peronospore na trti, na paradižnikih in na krompirju. Azol, sredstvo za pobijanje grozdnega in jabolčnega molja, in sploh proti višem žuželkam, ki glodajo listje ali sadje. Škropilnice, originalne in sistem «Ver-morel». Žveplalniki, ročni in nahrbtni. Kose «Merkur», po lir 15.30, 15.75 in 16.25, kose raznih znamk, po lir 10.— do 12.— kos; za večja naročila popust. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Umetna gnojila: mešanica za krompir, su-perfosfat, kalijeva sol in čilski soliter. Trave: laško ljulko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep. Deteljo: domačo ali štajersko deteljo, in-karnatno in lucerno. Semena: jesenske repe, okrogle, po lir 12— kg, špinače po lir 6.50 kg, vse vrste poljskega, vrtnega in cvetličnega semena. V kratkem nam dospejo orala več vzorcev, slamoreznice in drugi gospodarski stroji. Opozarjamo na to naše kmetovalce in zadruge, da si te stroje o priliki, ko pridejo v Trst, ogledajo, da se bomo znali pri večjih naročilih ravnati. Ko nam pride prva poši-Ijatev, bomo naznanili v listih. Tržaška kmetijska društva v Trstu, ul. Torre bianca št. 19 in ul. Raifineria št. 7, telef. št. 44-39. Zobolehnlčnl ambulatorU v Trstu Is ulica Sette Fontane 6 §j posluje ob delavnikih od 9—12 m in od 15—19 ure. — Ob nede-I Ijah in praznikih pa od 10-12 ure. Ljudske cene. DDDDDÜDDDDDDDDDDDDDIIIIDDDDDÜDDDDDDDDDDDD □ D □ □ □ □ S D □ □ Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MIIO-GODINA NEPREKOSU1VO Izdeluje dobroznana I P /ЗлгПпн Via Scoglio 316 J. irSi Telefon štv. 18-78 domača tvrdka □□□□DDDÜDDDDnDDDDDDIIIDDDDDDDDDDDDDDDDDD Čevljarnica Forcessin Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“ TRST - Via Giuseppe Caprin štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo In šel bo k „FORCESSINU“, ceno a vendar lepo, ki v Trstu vsem od kraja ta bo pomislil malo, — ubožcu _al’ bogatinu — ne kupil kar na slepo 1 najboljše čevlje daja .. . Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanj’a, da je preselila svojo centralo iz ul. Raffineria štv. 7 v ulico TORRE BiANCA ^T. 19, Tel. št. 4439 t. j. v hiši Tržaške posojilnice in hranilnice. - Istotam ima razprodajo vsakov. semen in umetnih gnojil. IVAN KRŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. ===== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ j Botre! Botri! j ♦ ♦ $ Najlepši spomin na sv. birmo je ♦ : molitvenik j X Največjo izbero v najličnejših ♦ ♦ belih in črnih vezavah dobite ♦ ♦ v knjigarni in papirnici $ t J. ŠTOKA, TRST j ♦ VIA MILANO ŠTV. 37 ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦? registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. nad. ♦♦♦♦ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telice (safep ♦♦♦♦ Uradne ure za stranke ndBVg-13,16-19 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-47. Hajstarejši slaven, denarni zavod A- * t •> ❖ (* J* K- BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveže Dre» herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine ild. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. v •> •> •> •> •> •> 11 •> v •> •> •> LjiiblionslM Milna banka “"j Podružnica u Trstu: öia XXX Ottobre ll ä- 5-1 e; 22-981 BRZOJAVNI NASLOV: BAN GALU BI AN A Podružnice; Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dinaira. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) --------------------- Blagajna je odprta od 972 do 12'50 in od do 16 ure.