TRŽIŠKI
GLASILO SOCIALISTOM ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
LeTO VI.
Tržič, 15. junija 1957
Dohodki in izdatki občinskega ljudskega odbora v letu 1957
Kot kaiže, bo imel letos dohodkov:
— od davka na plače 2 milijona 8k1.ogo din;
•— delež na dobičku, ki ga Ustvarja industrija 36,600.000 dinarjev;
—- delež na dobitku pavSali-ranih malih podjetij 6,562.000 dinarjev;
—- od davka na maloprodajni Promet 1,950.000 din;
— presežek iz prejšnjega leta 145.000 din;
— dohodnina od kmečkih gospodarstev 2,056.000 din;
— dohodnina od obrtnikov in hišarjev 5,042.000 din;
— doklada na kmečko dohodnino 3,073.000 din;
— doklada na dohodnino obrtnikov 1,450.000 din;
— občinski prometni davek 19 bilijonov 700.000 din;
-~ davek na vino in žganje Priv. 200.000 din;
— prometni davek zasebnikov 510.000 din;
— občinske takse (obč. koleki) 300.000 din;
"~ razni drobni dohodki 1 mi-ttjon 540.000 din;
— davek na dediščine in da-r»a 100.000 din;
— zemljarina 1,286.000 din; vseh   dohodkov  za proračun
Po torej odbor imel letos 83 milijonov 500.000 dinarjev.
Ta denar bo občinski ljudski odbor letos porabil takole:
— za prosveto in kulturo 28 bilijonov 551.000 din (namerava dati 2,730.000 din za splošne prosvetne namene, 4,522.000 din bo stala osnovna šola v Tržiču, 2 bilijona 509.000 din bodo znašali izdatki za šolo v Krizah, ^Oe.000 din je določenih za šojo v Kovorju, 931.000 din bo staja šola v Lešah, 1,010.000 din šo-la v Lomu, 709.000 din bodo fr°ški za šolo v Dolini, 1 milijon 08.000 din za Šolo v Podlju-°el.iu, 7,199.000 din bodo znašali Jzdatki gimnazije, 1,282.000 din glatki vajenske šole, 2,749.000 dinarjev pa izdatki za glasbeno solo ter 366.000 din bo stroškov *a pomožno lolo v Tržiču. — !>'40.000 din pa bo izdatkov Dijaškega doma in Otroškega -vrtca);
. ~~ za socialno varstvo bo le-™s porabljenih 13,937.000 din (in
lCpr za podpore žrtvam fašistič-ne'Sa terorja 90.000 din, podpore fužinam kadrovcev 130.000 din,
■a'lne socialne podpore 5,850.000
"larjev, enkratne socialne pod-Ppre 560.000 din, otroške prireje ioio.ooo din, oskrbnine za ^arasle po domovih 2,800.000 di-
=*rJev, oskrbnine mladoletnih domovih 2,060.000 din, rejni-
štvo, mlečne kuhinje 700.000 dinarjev, počitniške kolonije 260 tisoč dinarjev);
— za zdravstveno zaščito bo izdanih 5,574.000 din (in sicer za zdravljenje po uredbi 1,400.000 dinarjev, zdravljenje nepremož-nih po odloku obč. ljudskega odbora 800.000 din, mrliško ogled-ništvo 24.000 din, cepljenja 50 tisoč dinarjev, male asanacije 200.000 din, sanitarna inspekcija 100.000 din in preventivna zdravstvena služba 3,000.000 dinarjev);
— za državno upravo in sodstvo pa bo letos izdatkov 16 milijonov 815.000 din (t. j. plače, honorarji, prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek občinskih uslužbencev 11,965.000 din, operativni izdatki 3,?50.000 din, t. j. kurjava, razsvetljava, pisarniški stroški, telefon, stroški denarnega prometa itd., funkcionalni izdatki, to so stroški zasedanj in pod., tiskovni stroški, proslave itd. 1,500.000 din);
— za komunalno dejavnost bo izdanih 4,933.000 din (t. j. za plače uslužbencev vključno socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek 1,753.000 din, za vzdrževanje cest in potov ter mostov, kanalov, parkov in nasadov ter za javno razsvetljavo 3,200.000 din);
— za dotacije bo izplačanih 6,500.000 din (t. j. društvom in organizacijam 3,900.000 din, cestnemu skladu in skladu za štipendije 2,600.000 din);
— končno je za negospodarske investicije pripravljenih 4 milijone 100.000 din, za garancije podjetjem, ki iščejo posojila v banki 1,500.000 din, ter za proračunsko rezervo 1,570.000 dinarjev.
O dohodkih in izkoriščanju občinskih skladov pa je naš list že poročal v zadnji številki.
KOLIKO USLUŽBENCEV PLAČUJE  OBČINSKI PRORAČUN
V celoti 222. Številka se vam morda zdi velika in morda bo kdo dejal, da je včasih službovalo na občini le nekaj oseb. Toda pristojnosti nekdanje in današnje občine se pač ne morejo primerjati, saj opravlja danes občina posle, ki so jih. v prejšnjih dobah opravljala okr. glavarstva in pokrajinske oblasti. Povrh tega danes plačuje občina vse prosvetno, zdravstveno in socialno osebje, ko so včasih te posle opravljali v Ljubljani.
V prosveti in kulturi službuje v naši občini 88 oseb, t. j. profesorjev, učiteljev, tehničnega osebja   in   honorarnih name-
ščencev. Socialno varstvo zaposluje 7 uslužbencev, državna uprava, to se pravi občina ima 47 uslužbencev, ki pa niso vsi stalni, ampak je v tej številki že upoštevano tehnično osebje in bonorarci. V komunalni dejavnosti dela 13 honorarcev in tehničnega osebja. Finančno samostojni zavodi - ustanove pa imajo 79 uslužbencev, in sicer dijaški dom ter vrtec 5, otroški dom 4, dom oskrbovancev 8, zdravstveni dom 29, lekarna 5, pokopališča 3, komunalni obrati 2, klavnica 3, vodovod 4 in uprava zemljišč 2 uslužbenca.
ELEKTRIFIKACIJA  V NAŠI OBČINI SE BO NADALJEVALA
Občinski ljudski odbor je že naročil načrte in proračune za elektrifikacijo naselja Novake, vasi Hudi graben ter Visoče. Pripravlja se tudi odstranitev elektrifikacij skega provizorij a okolice Cankarjeve ceste, postavitev sodobnega transformatorja v Meti enega od treh stanovanjskih hiš in napeljava kablov iz transformatorja do stanovanjskih hiš. Po dogovoru s podjetjem Elektro bi le-to dobavilo na svoje stroške transformator, montažne stroške in kable pa bi plačal občinski ljudski odbor. Vsa okolica Cankarjeve ceste bo tako imela ustrezno električno napetost.
PODJETNOST TRŽIŠKE TRGOVINE
Glede na to, da odpirajo podjetja iz drugih krajev svoje poslovalnice v Tržiču, bi lahko kdo imel vtis, da Tržičani niso sposobni gospodarji. Toda znano je, da ima trgovinska mreža tovarne obutve PEKO nad 80 poslovalnic širom po naši državi, poročali smo o ustanovitvi kranjske poslovalnice krojaškega zadružnega podjetja iz Kri-žev, večina ljudi pa verjetno še ne ve, da ima trgovsko podjetje RUNO sedaj žc pet poslovalnic. Skladišče in trgovino na drobno v Tržiču, poslovalnico v Mokronogu in v Škof j i Loki, te dni pa je odprla še poslovalnico na Jesenicah. iNa majhni, intimni svečanosti so podjetju čestitali zastopniki prizadetih občin, predsednik okrajne trgovinske zbornice in prisotni vodje večjih obrtnih podjetij iz okolice Jesenic, ki so zelo veseli nove trgovine. Tudi občina Jesenice je ustanovitev trgovine radevolje podprla. Tako je tudi prav. Druga podjetja v Tržič, naša v druge kraje, kakor so pač potrebe in razvojne možnosti !
ZANIMALO BO STANOVALCE IN HIŠNE LASTNIKE ALI HIŠNE UPRAVE
Na zadnji seji je občinski ljudski odbor spremenil odlok o delitvi najemnin na sklade. Po dosedanjih predpisih je pretežni del najemnin od stanovanj v hišah splošnega ljudskega premoženja šel v sklad za zidanje novih hiš, kar ni bilo umestno, saj je primanjkovalo sredstev za popravljanje starih hiš. Nad 50 let stare hiše splošnega ljudskega premoženja bodo celotno vsoto najemnin lahko uporabile le za vzdrževanje stavbe, stavbe stare 10 let bodo v sklad za zidanje novih hiš odvajale le 3%, ves ostanek pa bo šel za popravila hiše. Na ta način bo letos na razpolago precej več sredstev za popravila starih hiš. Prav je, da stara hiša svoje dohodke uporabi zase, ne pa za zidanje novih hiš.
Zasebniki, ki imajo v svojih hišah poslovne prostore (lokale), so morali po dosedanjih predpisih odvajati 80% najemnin v sklade. Zase so obdržali 20% najemnin. Občinski ljudski odbor je te predpise spremenil tako, da bodo zasebni hišni lastniki v bodoče odvajali le 70 % poslovnih najemnin stanovanjski upravi, zase pa bodo obdržali 30%. Toda tudi pretežni del odvedenih 70% bodo zasebniki lahko izkoristili :za obnovo in modernizacijo poslovnih prostorov in hiše, v kateri so lokali.
ODLOK O NAJVIŠJIH DOPUSTNIH NAJEMNINAH ZA LOKALE
Ta odlok je izdal na zadnji seji občinski ljudski odbor. Najemnine za poslovne prostore bo določala stanovanjska uprava občine po posebnem točko-valnem sistemu. Vsa naša občina je razdeljena na pet okolišev in bodo seveda najemnine za lokale v petem' ali četrtem okolišu, t. j. v oddaljenih krajih, znatno nižje kot v centru mesta. Seveda pa z določitvijo novih, najvišjih dopustnih najemnin še ni rečeno, da je hišni lastnik dolžan zahtevati najvišje najemnine, pač pa bo pozornost obrnjena na to, da najemnine ne bodo presegale maksi-miranih višin.
ZACELI SO GRADITI NOVO, VELIKO STANOVANJSKO HIŠO
Šestnajst sodobnih družinskih stanovanj bo v novi hiši pri Mladinskem domu že letos pod streho, drugo pomlad pa bo hiša podaljšana za nadaljnjih 16 stanovanj. Z dograditvijo te velike, 3'2-stanovanjske hiše bo končana gradnja na zgornji Pi-larni in Ravnah, nakar bo obč. ljudski odbor začel z urbanističnim urejevanjem tega največjega delavskega naselja v občini.
Zanimiva razprava na prvi seji sveia za blagovni promet
V sredo, 12. junija, je sklical predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Lovro Cerar prvo sejo novoizvoljenega sveta za blagovni promet in je uvodoma pojasnil pristojnosti toga sveta. S postavitvijo tega sveta je ustreženo želji gostinstva, trgovine in institucij ter društev, ki pospešujejo turizem, da lahko v svojem svetu bolje rešujejo naloge svojega področja. Seje so se udeležili tudi zastopniki okrajnega ljudskega odbora. Podpredsednik okr. ljudskega odbora tov. Dušan Horjak je poudarjal pomen napredka turizma za tržiško občino in pojasnil predlog, da se tržiški grad preuredi za gostinske namene. Predsednik tov. Cerar se že več let bavi s tem vprašanjem, katerega rešitev pa je težka zaradi premestitve Dijaškega doma in otroškega vrtca. Načelnik okrajnega tajništva za prosveto tov. Janez Grum je mnenja, da bi vila poleg predilnice najbrže ne bila dovolj prostorna in sposobna, da bi se v njej poleig Dijaškega doma uredil tudi otroški vrtec. Direktor predilnice  in tkalnice tov.
Galof pa je dokazoval, kako nujno bi spet potrebovala predilnica vse prostore vile za svoje namene. V razpravi je predsednik tov. Cerar poudarjal, da nima Tržič niti enega sodobnega gostinskega lokala in da je tudi adaptacija obstoječih gostinskih prostorov v Tržiču nemogoča, ker v nobeni stavbi ni dovolj prostora. Tudi tržiška občina bo morala, četudi nerada, začeti z razmišljanjem, da zgradi sodobne prostore v centru mesta, toda kje, to je najtežjo vprašanje, ker bo treba porušiti kako staro stavbo. V drugih občinah so z reševanjem lega problema dokaj energično  začeli  in je na primer
Skorja Loka porušila nekaj stavb, da je pridobila prostor za nove sodobne stavbe.
Ob zaključku je bilo sklenjeno, da naj bodo do prihodnje seje pripravljeni vsi podatki, ki so potrebni v zvezi z gradnjo aH adaptacijo sodobnih restavracijskih in kavarniških prostorov, predvsem pa je pripraviti vsaj približen proračun stroškov in pa predloge, kako hkrati rešiti problem premestitve dijaškega doma in vrtca in problem preskrbe stanovanj v hiši, ki bi se morda morala izprazniti za to ustanovo, oziroma pripraviti variantne primerjave za kak drug način rešitve problema.
Spnmimha v žel zniškem voznem retiu
S ponedeljkom 17. VI. 1957 je ukinjen vlak, ki je vozil iz Tržiča ob 8.55. uri. Namesto njega je uveden vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 11.15 in pride v Kranj ob 11.45. uri. V Kranju ima takojšnjo zvezo: motorni vlak z odhodom iz Kranja ob 11.58 in prihodom v Ljubljano ob 12.47 ter vla;k ob 12.11. uri proti Jese-
nicam.
Ob   sobotah   velja   že  za ta vlak nedeljska povratna karta. *
Tiste, ki potujejo ob nedeljah zvečer z avtobusom v Ljubljano, ponovno opozarjamo na avtobus z odhodom iz Tržiča ob 22.05. Izkoristite to zvezo, da se izognete gneči ob 19.30!
Uspešen zaključek šolskega leta na glasbeni šoli
Kot na vseh šolah se te dni zaključi šolsko leto tudi na naši glasbeni šoli. Uspešno delo šole je imela javnost priložnost videti na štirih javnih glasbenih večerih. O prvih treh smo v našem listu že poročali. Tem trem je 7. junija sledil še četrti, na katerem je šola pokazala predvsem svoje delo in uspehe pri najmlajših gojencih oddelka za klavir. Vsi so pokazali lep uspeh, zlasti pa so vzbujali ob-
čudovanje 5 do 6 let stari predšolski otroci, ki so s svojimi prvimi poskusi instrumentalnega poustvarjanja kaj samozavestno nastopali pred poslušalci. Ostali program so dopolnili starejši gojenci tega oddelka, pri katerih je bil kajpak tudi nivo že znatno višji.
Kot smo že poročali, žanjejo na glasbenih večerih tržiške glasbene šole posebno priznanje večji in manjši ansambli. Med-
tem ko je na prvih treh glasbenih večerih nastopal veliki šolski orkester poleg manjših ansamblov, pa smo to pot imeli priliko slišati kvartet čelistov s skladbo Čande Šedlbauerja Pesem. Ta kvartet vodi tov. Hugo Vesely z vso pozornostjo.
Tako posameznim glasbenim vzgojiteljem kot vodstvu glasbene šole ponovno naše priznanje za njihov trud z gojenci te šole in za uspele glasbene večere, namenjene javnosti!
Ob zaključku javnih nastopov glasbene šole prinašamo danes sliko 41-članskr«™ nrk»*t™ t.
OBVESTILO
Gozdno gospodarstvo je dne 10. junija pričelo z rekonstruk-cijskimi deli na cesti Tržič—Je-lendol, odsek Serpentine. Zaradi toga bo cesta od predora dalje zaprta kaike 3 mesece za vsak vozni promet. Pešci in konjska vprega imajo prehod skozi naselje Dolino. Opozarjamo, da je prehod po cesti skozi odsek Serpentine zaradi miniranja in padanja kamenja smrtno nevaren. Eventuelne neprilike, ki bi nastale zaradi neupoštevanja zapore ceste, bo moral trpeti vsak posameznik sam, za" to prosimo, da prebivalstvo upošteva navodila.
Kdaj bo po izvršenih delih možnost rednega prometa, bo objavljeno.
Iz nalili de o^nib kolektivov
Vsi člani novoizvoljenega delavskega sveta in upravnega odbora bombažne predilnice H* tkalnice se morajo obvezno udeleževati seminarja, ki bo trajal 15 dni, vse do 26. junija. Pre-davatelje je poslala centralna ljudska univerza in razpravljajo predvsem o delavskem samO-upravljanju.
Tov. Anton Meglic, predsednik delavskega sveta tržiške tovarne kos in srpov je na zadnjem zasedanju dejal: »Misli"1' da bo treba v bodoče še bolj razvijati sodelovanje delavskih samoupravnih organov z organizacijami, da se na ta način pritegnejo k upravljanju P0<*' jetja široke množice. Zasedanj delavskega sveta naj bi se udeleževali tudi člani kolektiva ter sindikat.«
TRZlCANI SE SEZNANJAJO Z UREDBAMI IN PREDPISI
Na pobudo okr. ljudskega odbora in Socialistične zveze de' lovnih ljudi je bil sklican v mestnem domu sestanek organov delavskega samoupravljanja ter kolektivov, ločeno za manj^e gospodarske organizacije in za industrijo. Obravnavali so določila nove uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, ki letos daje delovnim kolektivom nove možnosti za napredek podjetja in za Sanje osebnih dohodkov. Poseb' no v industriji obstoji možnost zvišanja prejemkov s posebno udeležbo podjetja na dobičku-Tako posebno udeležbo na dobičku imajo tisti delavci, ki P°" večajo uspeh nasproti lanskem0 letu.
Predsednik obč. ljudskega od-
bora tov. Lovro Cerar je žele'' da na sestanku male gospodarske organizacije izrazijo eventuelne želje ali pritožbe glede na določila letošnjega občinskega družbenega plana. Kljub ponovnemu pozivu pa žal ni bil načet noben problem. Bolje bi bl" lo, da bi podjetja povedala vse* kar jih teži, ker je le v jasn0 izraženih in konkretno dokaz8" nih primerih lahko pomagati-Industrijska podjetja Pa , s naprosila predsednika občin^ da se prihodnjega zasedanja delavskega sveta udeleži predsednik občine ali njegov zastopni"' ki naj na zasedanju podrobn razloži vse nove zakonite Pre?^ pise, predvsem pa določila O1^ črnskega družbenega plana- ~7 Predsednik občine je oblju0"' da bo želji ustregel.
75-letnica vajenske šole
Vajenska stroka za razne stroko v Tržiču praznuje letos 75-letnico svojega obstoja. Sola spada med najstarejše obrtno-nadaljevalne šole v naši domovini. Zato si bomo ob tem pomembnem jubileju ogledali njen začetek in razvoj v teku 75-let-ne življenjske dobe.
Tnžiška obrtna dejavnost je bila že za časa Valvasorja znana ne samo širom po bivši av-stro-ogrski monarhiji, temveč celo zunaj njenih meja. Takrat jo bilo v Tržiču največ kovaštva in usnjarstva poleg tkalstva, nogavičarstva in čevljarstva. — Tako je svojčas obstajalo v Tržiču kar 6 obrtnih zadrug ali cehov. Zato je razumljivo, da je bilo v Tržiču že pred 150 leti precej vajencev tako iz trga samega, še več pa iz okolice. Večina teh vajencev je bila brez Šolske izobrazbe razen tržiških. Ustanovili so za vajence nedeljsko ponavljalno' šolo, katere najstarejše ohranjeno izpričevalo navaja, da je čevljarski vajenec Ignac Pokoj 16 nedeljsko ponavljalno šolo redno obiskoval, v začetku so poučevali samo verouk. V poznejših desetletjih pa še lepopis, računstvo, branje in poslovno spisje (izpričevalo iz leta 1857). Slovenska Izpričevala nedeljske nadaljevalne šole so začeli izdajati šele leta 1880.
Poleg naraščajoče obrtne dejavnosti v drugi polovici 19. stoletja se je leta 1874 ustanovila čevljarska industrija Maliy & Eemberger. Število vajencev, plasti čevljarskih, je bilo čedalje več. Zato so tedanji tržiški "lerodajni krogi leta 1882 ustanovili obrlno-nadaljevalno šolo, ki je imela uradni naziv Ge-Werbliche Fortbildungssehule z namenom, da da obrtnim vajencem in tudi pomočnikom boljšo strokovno izobrazbo. Upraviteljske posle je prevzel vodja tržiške ljudske šole Jože Kragl. Novoustanovljena šola je dobila
že
prvo leto 3 razrede, in sicer:
Pripravljalni, 1. in 2. razred. — "pisalo se je ravno 100 vajencev, od teh je bilo, kakor je razvidno iz ohranjenega kataloga prvega šolskega leta, 56 vajencev čevljarjev, 14 usnjarjev, i* kovačev, 4 oglarji, 3 pilarji,
f ključavničarja, 2 mizarja, 2 kol
le
arja, 1 mesar, 1 urar, 1 tka-
c, 2 mlinarja in 1 soboslikar, vajenci iz okoliških vasi so se 'aradi njihove manjše predizo-°razbe vpisali  v pripravljalni azred oziroma »Vorbereitungs-Bil Je po številu najmočnejši razred s 49 učenci v starosti od 12 do 18 let. Najmlajši, star šele 12 let je bil Ivan Do-
ni-
Tvi1)- iz to',minskega 'Okraja. Iz ržiča so bili samo trije.
e iz Kovorja. Več jih je bik
v 1. razredu ali »Cursu« je «l 29 učencev, od teh polovica "•icano-v, katerih svojci še žive £ sicer: Avgust Jeglič, Ivan s £aIJ, Ivan Lotrič, Ivan Majer-ha, Frfnc MarinSek, Anton Pe-drc, Franc Rozman, Cene Rotz-**n. Lojze Zadražnik, Ivan zaletel.
Največ Tržičanov pa je bilo Prejetih takoj v 2. razred, ker
so »zir
imeli  boljšo predizobrazbo, °ma ker jim je že potekala 'a doba. Starejši Tržlčani in °jci  se bodo  gotovo spomi-]aH naslednjih: Jožef Ahačič
U6n
— kovač, Niko Ahačič — kovač, Jožef Bahun — čevljar, Ludvig Grassmeier, Ivan Kališnik, Valentin Klofutar, Albert Kurnik, Joža Pole, Jakob Srečnik, Anton Sarabon, Ivan Zaletel. — Vseh učencev je bilo 22. Od teh učencev iz 1. šolskega leta 1882-83 je edini dočakal 70-letnico šole Janez Markič iz Tržiča. Umrl je leta 1953. Učni predmeti za pripravljalni razred so bili naslednji: čitanje, računstvo, risanje, lepopis, verouk. V 1. in 2. razredu so poučevali poleg verouka in omenjenih predmetov še obrtno spisje. Strokovno risanje za posamezne stroke so tedanji učitelji poučevali po risarskih predlogah, ki so jih prejele kakor tržlška vse nekdanje obrtno-nadaljevalno šole od urada za pospeševanje obrti ministrstva za trgovino na Dunaju.
Pouk na novoustanovljeni obrtno-nadaljevalnt šoli se je pričel dne 17. oktobra 1882. leta. Splošne predmete so- poučevali ob ponedeljkih in torkih popoldne od 16. do 19. ure zvečer, risanje pa ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. Skoraj 15 let se je vršil pouk v prostorih sedanje »stare šole«, katero je že leta 1882 maršal Radetzkv odstopil tržiški občini v šolske namene in kjer imajo pouk otroci še danes. Ko so pa leta 189C poleg nje zgradili novo šolsko poslopje, je bil pouk obrtnih vajencev v tem poslopju do leta 19-24. Od tega leta dalje do druge svetovne vojne so poučevali v prostorih bivše meščanske šole, sedaj nižje gimnazije. Od leta 1945 dalje je pouk, naše vajenske šole zopet v tistih prostorih, kjer se je začel pred šestdesetimi leti.
Leta 1905 je umrl šolski upravitelj Jožef Kragl. Nadomesto-vala sta ga učitelja Frld. Re-povš in Karel Miklič do leta 1908, ko je bil za upravitelja obrtno-nadaljevalne šole imenovan upravitelj osnovne šole Ferdinand Kalinger, ki je vodil šolo do svoje upokojitve leta 1924.
Med prvo svetovno vojno od leta 1014 do 1918 je pouk na šoli, prenehali in seje pričel zopet leta 1919. Pouk splošnih predmetov se je že pod Kaliger-jevim vodstvom znatno izboljšal. V 2. razredu so poučevali na primer knjigovodstvo in kalkulacijo. Le v strokovnih predmetih ni bilo nobenega napredka. Risali so še vedno po zastarelih nemških predlogah.
Leta 1924 je prevzel vodstvo obrtno-nadaljevalne šole upravitelj meščanske šole Albin La-jovic. Zaradi boljše predizobraz-be vajenske mladine je odpravil pripravljalni razred in uvedel na šoli .? razrede. Poleg tega, da je tov. Lajovic znatno izboljšal pouk splošnih predmetov, je hotel, da naj šola koristi precej razgibanemu razvoju in napredku tržiške obrti in industrije. Vabil je sposobne mojstre, ki bi prevzeli strokovni pouk lesne, kovinske, oblačilne in čevljarske stroke. Njegovemu vabilu se je odzval samo čevljarski mojster Alojzij Mehle, ki je poučeval na šoli čevljarske vajence od leta 1924 do 1930. Sola se je preimenovala v strokovno nadaljevalno šolo in kot preorganizirana dosegala lepe uspehe, ki so bili vidni na vsakoletnih razstavah v telovadnici
meščanske šole, kjer je bil tudi pouk. Pouk strokovnega risanja ob nedeljah dopoldne je bi! odpravljen s šolskim letom 1932 do 1033. Ko je zaradi bolehanja moral čevljarski mojster Alojzij Mehle opustiti strokovni pouk čevljarjev, katerega smo- smeli obiskovati tudi pomočniki, je po želji upravitelja tov. Laj o vica prevzel strokovni pouk pisec teh vrst. Tov. Alojzij Mehle je umrl leta 1945 in. ga bomo kot zaslužnega prvega strokovnega učitelja-mojstra ohranili v dobrem spominu.
Po odhodu upravitelja tovariša Albina Lajovica iz Tržiča leta 1934 je postal upravitelj strokovne nadaljevalne šole učitelj tov. Ivan Stopair do leta 1936, za njim pa učitelj tov. Peter Kompoš do leta 1938. Pouk jo bil v teh letih zopet v prostorih osnovne šole. Od 1. 1938 do 1941 je vodil šolo upravitelj meščanske šolo tov. Edgar Von-čina. Pouk jo bil do okupacije zopet, v prostorih meščanske šole. Leta 1938 je prevzel strokovni pouk oblačilne stroke krojaški mojster Leopold Valjavec, ki je dne 1. julija 1942 padel kot talec na mostu v Žirovnici. ,
Med okupacijo je pouk na šoli prenehal. Več učencev je odšlo v partizane, učiteljstvo je bilo preseljeno, z mojim učencem pokojnim Jožetom Štefetom sva bila dva meseca skupaj v koncentracijskem taborišču Da~ chauu, kjer je Jože Štefe umrl leta 1942 zaradi popolne izčrpanosti.
Težko nalogo, obnoviti strokovno nadaljevalno šolo v Tržiču po drugi svetovni vojni, je leta 1945 prevzel upravitelj osn. šolo tov. Mirko Brejc. S svojo sposobnostjo in s pomočjo strokovno sposobnega učiteljskega zbora tako za splošne in strokovne predmete je šolo povzdignil do lepih uspehov. Poleg čevljarske so prevzeli tudi oblačilno, lesno, kovinsko in nazadnje šo tekstilno stroko sposobni strokovnjaki, po večini domačini. V letih od 1948 do 1951. je bilo na naši vajenski šoli 5 tečajev za učence čevljarske stroke. Obiskovalo jih je vseh skupaj 290 čevljarskih vajencev, med njimi tudi nekaj vajenk, iz vseh pokrajin -Slovenije. Pouk je sedaj že vsa povojna leta v prostorih osnovne šole. Učni uspehi se kažejo na vsakoletnih razstavah risb in izdelkov.
Leta 1954 je postala upraviteljica vajenske šole tov. Frančiška Starič. Naša vajenska šola, ki sicer že 60 let gostuje pod streho osnovne šole, je dobila v šolskem letu 1954 do 1955 1 učilnico v pritličju, kjer je sedaj lahko celodnevni pouk. Učni uspehi in napredek šole se večajo iz leta v leto. To je pripisovati večji predizobrazbi vajencev in požrtvovalnemu delu tov. upraviteljice in predavateljev, za kar gre vsem najlepša zahvala. V učilnicah so nove mizo in stoli, omare za učila, povečana je knjižnica itd. Na šoli deluje mladinska organizacija. V ponos nam je, da je naša vajenska šola med najstarejšimi in tudi med najboljšimi v naši domovini.
Predavateljski zbor vajenske šole v Tržiču ob njeni 75-letnici sestavljajo: Starič Frančiška, upraviteljica; Ahačič Rudi, tekstilni tehnik; Breje Mirko, upravitelj osnovne šole v Tržiču; Hladnik Slavka, tekstilni tehnik; Homar Marta, tekstilni tehnik; Kogej Ciril, otaratovodja; Kurnik Bruno, obraitovodja; Pri-mic Ivica, tekstilni tehnik; Primožič Avgust, mizarski mojster; Kavar Janez, upravitelj osnovne šolo v Križah; Rakovec Jože, profesor; Regvat Janko, direktor nižjo gimnazije; Slapar Vera, učiteljica; Savič Miloš, vodja predvojaške vzgoje; Sporn Vida, tekstilni tehnik; Tišler Andrej, učitelj praktičnoga pouka za čevljarsko stroko; Valjavec Milan, krojašiki mojster.
Ob 75-letnici bivše obrtno-nadaljevalne, sedaj vajenske šole, se hvaležno spominjamo vseh upraviteljev in predavateljev in njihovega dela na šoli. — Spominska plo-9ča na šoli, odkrita ob 70-letnici, nas bo trajno spominjala vseh tistih i/, naše šole, ki so v letih okupacije dali svoje življenje za osvoboditev in boljšo bodočnost.
Najlepša zahvala gre tudi naši ljudski oblasti za vso naklonjenost in podporo-, ki jo leta daje tako naši vajenski kakor tudi vsem šolam. Tega naj se zavedajo naši učenci in učenke. Nezadržan napredek vseh strokovnih obrti in industrije v svetu nas sili k vztrajnemu učenju zlasti pri nas, kjer leži up na boljšo bodočnost naših narodov na strokovno izobraženi mladini.
Andrej Tišler
0 delu vajenske mladine
O delu mladinske organizacije na vajenski šoli ve le malokdo kaj. Marsikdo, ki je ne pozna, bo mislil o njej, da spi, ker tako delajo po večini druge organizacije. Da to ni res, dokazujejo razna športna tekmovanja, ki smo jih priredili v zadnjih mesecih letošnjega šolskega leta v počastitev 75-letnice ustanovitve vajenske šole.
Izvedena so bila tekmovanja v smučanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, šahu, kolesarstvu in mnogoboju. Preko 20 lepih nagrad, ki so jih darovala naša podjetja in privatniki, je privabilo na tekmovanja zadovoljivo število vajencev. Po doseženih mestih si je
tovariš Ludvik Soklič priboril naslov najboljšega športnika na šoli.
Na Dan mladosti pa smo v prisotnosti tov. upraviteljice tov. Frančiške Starič in predsednika šolskega odbora tov. Ludvika Štalca razdelili nagrade.
Vsem podjetjem in privatnikom, ki so prispevali k nagradam, se mladinski odbor vajenske šole najtopleje zahvaljuje, kakor tudi tovarišem Janezu Wagnerju, nastavniku predvojaške vzgoje Milošu Saviču, Vi-liju Bedini, Dragu Zupanu, upraviteljici Frančiški Starič in drugim, ki so pomagali pri izvedbi teh tekmovanj.
Franc Mefflič
Dajie športnikom več športnih naprav!
V nedeljo, 9. junija, je bilo v Kropi atletsko prvenstvo partizanskih društev Gorenjske. — TVD Partizan Tržič se je tekmovanja udeležilo s štiridesetimi tekmovalci (7 članov, 4 članic in 29 mladincev in mladink). Ne mislim tu pisati o uspehih tržiškega Partizana, pač pa o nezadostni udeležbi in o nepripravljenosti na atletsko tekmovanje.
Štirideset tekmovalcev jo na prvi pogled precejšnje število, toda razdeliti ga moramo na 4 dele, t. j. članice, mladinke, člane in mladince. Atletskih disciplin pa je bilo osem in še dve štafeti. Zato ni čudno, da je precej tekmovalcev tekmovalo v več disciplinah, kot bi bilo primemo njihovemu zdravju. Seveda potom to ni več šport, če smo si edini v tem, da naj šport koristi ne pa škoduje razvoju mladine. Ni pa treba zato misliti, da v Tržiču ni atletov. So! Toda o tem pozneje.
Mnogo bolj pereče je vprašanje pripravljenosti tekmovalcev na tekmovanje. Kljub temu, da smo vedeli za tekmovanje izjemoma že dva meseca pred prl-
četkom tekmovanja, 90% tekmovalcev še v svojih disciplinah ni redno treniralo ali sploh ni treniralo. Tekmovalci niso skakali ne v višino, ne v daljit-no, niso metali diska ali kopja in tako dalje. Zakaj ne? Zato, ker niso imeli kje skakati v daljino, ker skratka mesto Tržič nima (ne vem po čigavi krivdi) atletskega objekta, kjer bi lahko vadili to lepo panogo športa. Tako je odšla ekipa na tekmovanje nepripravljena, razen nekaj dobrih atletov, ki se morajo v sramoto tržiške občine voziti na trening v Ljubljano k AK Ljubljana.
Na letošnjem atletskem prvenstvu sem opazil v primeri z lanskoletnim povsod velik napredek razen pri Tržičanih. Seveda pa ta partizanska društva — Bled, Jesenice, Kropa, Kranj, Naklo in dr. — razpolagajo z atletskimi napravami in njihovi tekmovalci lahko trenirajo na atletskih stezah, naši pa na obljubah in planih.
Nisem Tržičan, pa mi je vseeno žal otrok s takim veseljem pa tudi smislom za atletiko. Samo na gimnaziji imamo vrsto
NamiznoteniSki turnir „Desetorica" v Križah
V Križah je bil v priredbi domačega kluba turnir »Desetorica«, katerega so se udeležili najboljši igralci iz naslednjih klubov: 2 od »Partizana« v Tržiču, 2 iz Kovorja, 2 od »Koro-tana« v Križah, 1 od »Storžiča« na Golniku in 1 od »Partizana« v Dupljah. Manjkal je zastopnik iz Podbrezij in drugi zastopnik z Golnika.
Po deseženih rezultatih so najboljši v tržiški občini:
1. Štrukelj (SZ)   7  5  2 12:5 10
2. Jakopin (Trž)  7   5  2 12:6 10
3. Zupan (Kov)    7  5  2 12:7 10
4. Borštar (Kr)   7   5   2 10:6 10
5. Pančur (Trž)    7   4  ?  9:8 8
6. Cuk  (Dup)       7   2   5   5:1 4
7. Albreht 7   1   6   4:12 2
8. Zupan II 7   16  4:13 2
Prav gotovo ni nihče računal, da bo toliko presenečenj. Posebno je presenetil Zupan, ki je zasedel tretje mesto in tako odvzel prvo mesto Borštarju in s svojega mesta izrinil Pančur j a. Temu jo vsekakor pripomogel Borštar, ki je imel zagotovljeno prvo mesto — to je bilo tudi vse skozi pričakovano — toda žogica je okrogla, Borštar se je nekoliko »prevzel« in popustu in namesto, da bi z Zupanom' z lahkoto dobil, je gladko izgubil, to pa samo zaradi neborbenosti
in podcenjevanja. Ta igra je vsekakor spremenila ves vrstni red, ki bi bil v primeru, da Borštar ne bi podcenjeval, naslednji: Borštar, Štrukelj, Jakopin, Pančur, Zupan itd. Ta vrstni red pa bi tudi po jakosti igralcev najbolj ustrezal.
Pri vseh pa je videti, da so v slabi formi in da namizni tenis v tržiški okolici nazaduje, namesto da bi napredoval. To je opaziti predvsem pri Jakopinu, Pančurju, Borštarju in drugih. Ti igralci so zmožni zaigrati lepe in razburljive igre, ki gledalcu zapirajo dih. Teh iger pa ni bilo, ker igralci nimajo treningov. Temu je krivo pomanjkanje žogic in preslabo zanimanje s strani športnih zastopnikov. Vsekakor bo ta šport, če bo šlo tako dalje, izumrl. To pa bo velika škoda, ker ima toliko interesentov kot tržiški okoliš redko kateri kraj.
Ako bomo hoteli ta šport spraviti iz krize, bo vsekakor najbolj potrebno, da ga športni funkcionarji smatrajo za šport enake vrednosti kot so drugi športi, da pričnejo gledati nanj bolj od blizu, ker vsi prav gotovo nismo nadarjeni za nogomet, temveč si želimo gojiti tudi kakšen drug šport.
Janez Grandovec
BESEDA NAŠIH BRALCEV
Co bi bil  jaz gostilničar, bi
gosta, ki bi prišel k meni in ne bi sam našel prostora, pospremil k mizi in mu priskrbel sedež. Gost bi mi bil gotovo hvaležen. V moji gostimi bi noben gost ne smel biti nadlegovan od »naramnikov« in bi take ljudi osebno pozval, da se odstranijo. Nikoli ne bi preslišal klica gosta, ki želi ponovne postrežbe ali ki želi plačati.
V neko gostilno — ni važno v katero — so se zatekli gostje
pred dežjem. Prostori so bili prenapolnjeni, zunaj stavbe pa je bilo dovolj miz in stolov, ki bi se dali v nekaj trenutkih prestaviti pod napuišč hiše. Nihče se ni zmenil zame in sem nato s svojo družbo pograbil nekaj miz in stolov ter jih -prenesel pod napušč. Družba je porabila vse svoje robce in papir, da si je obrisala mize in stole, tačas pa nas je gostinsko osebje — opazovalo.
Tržičan
pionirjev, ki se lahko kljub slabim pogojem postavijo že sedaj z odličnimi rezultati. Perspektiv za nadaljnji razvoj pa zaradi nerazumevanja odgovornega organa, mogoče sveta za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru, ni.
Športniki Tržiča imamo tole željo: Dajte nam stezo in ska-kališča, pa se ne bodo nedeljski problemi nikdar več ponovili. In končno, saj ne bo vse to zgrajeno samo za atlete, temveč je potrebno tudi nogometašem in smučarjem.
Seveda bomo slišali zopet znani odgovor: Ni denarja. Toda kako je dobila denar Kropa, industrijsko mnogo manj razvito mesto, in zgradila štadion, kopališče in igrišče za odbojko in košarko? Pa je takih mest v Sloveniji še več, kar spomnite se jih!
Na to vprašanje naj mi kdo pametno odgovori, pa sem pripravljen posredovati svoje znanje mladim športnikom kar na teh, do sedaj zgrajenih športnih objektih.
Janez VVagncr
IZ UREDNIŠTVA
Današnji številki smo bili zaradi silne obremenjenosti tiskarne prisiljeni skrčiti obseg. Prosimo naročnike in bralce, da to z razumevanjem sprejmejo. Prispevke, ki smo jih prejeli in jih danes ne moremo objaviti, bomo objavili prihodnjič.
OBJAVA
Dijaški dom v Tržiču sprejema prijave za šolsko 1. 1957/58 v času od 20. do 25. junija. Mesečna oskrbnina znaša 4000 din.
Otroški vrtec v Tržiču sprejema prijave za šolsko 1. 1957/58 v času od 20. do 26. j unij a. V poštev pridejo otroci rojstnih letnikov 1951 in 1952. Mesečni prispevek je 150 din.
Opomba: Tudi predšolski otroci prejmejo lahko prehrano tU varstvo v času od 8. do 14. ure za ceno 50 din dnevno. Uprava Dijaškega doma in vrtca v Tržiču POSREDOVANJA
Sprejmemo v službo avtome-hanifca z mojstrskim izpitom in po možnosti delovodsko šolo ter avtoelektričarja za delavnico v Tržiču.
Interesenti naj se javijo v sekretariatu SAP - Turist biroja, Ljubljana, Središka 13.
Več kubičnih metrov gradbenega kamna proda Franc Brodar, Bistrica.
Obisk v domu „Pod Storžičem"
Večina naših čitatelj ev pozna lepo stavbo Planinskega društva pod Storžičem, mnogi pa še ne vedo, da je marljivo društvo letos uredilo vse mansardne prostore v sobo, kjer bodo skupna ležišča. Vse stene in stropi so res čedno opaženi z ostruženimi utorjenimi deskami. Kapaciteta planinskega doma se je z napravo novih sob povišala na 150 ležišč, toda — nimajo še opreme za novozgrajene sobe, pa tudi ne sredstev za nabavo le-te. Društvo, ki tako marljivo gradi, res zasluži pomoč javnosti in njegovih predstavnikov. Tudi z gradnjo planinskih turistič-
nih naprav podpiramo turizem v naši občini.
Dopisnik nekega lista je nedavno hvalil postrežbo v tem domu, hkrati pa grajal, ker ni dobil dovolj mleka, češ da
pri-
haja vino od daleč, mleko pa ie blizu. Malce zmotil se je dopisnik. Mi vemo, da bo tudi Pod Storžičem v pašni sezoni mlek8 več ko dovolj, izven te dobe pa ga je treba nositi ure daleč >z Loma z rizikom, da se mlek0 pokvari in da ne bo gostov. Tržiški planinci bodo poskrbeli-da bo vsak obiskovalec v domu pod Storžičem zadovoljen.
SPREJEM
UČENCEV V INDUSTRIJSKO ČEVLJARSKO SOLO
1. V industrijsko čevljarsko šolo v Kranju oziroma Tržiču se sprejmejo jugoslovanski državljani obojega spola.
2. Pogoji za sprejem:
a) učenec ne sme biti mlajši kot 14 let in ne starejši kot 17 let;
b) učenci z dovršeno niž. gimnazijo ali osemletko imajo pri sprejemu prednost in delajo sprejemni
izpit samo iz prakse;
c) učenci z najmanj tremi razredi gimnazije ali dovršenim sedmim razredom osnovne šole morajo delati sprejemni izpit iz slovenskega ali sfbo-hrvatskega jezika, računstva in praktičnega dela.
3. Kandidat mora biti duševno in telesno zdrav ter sposoben za učenje poklica.
4. Šolski pouk traja 3 leta.
Učenci se izučijo za: a) kvalificirane strojne čevljarje, b) izdelovalke gornjih delov obutve.
5. Vpisovanje v šolo traja od 20. do 30. junija. 8. Sprejemni izpiti bodo od 5. julija dalje.
7. Lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din državno takse, je nasloviti na upravo tovarne Planika v Kranju ali na upravo tovarne Peko v Tržiču.
8. Prošnji je treba priložiti:
a) zadnje spričevalo;
b) rojstni list;
c) življenjepis (napisan mora biti lastnoročno).
8. Po uspešno dovršenem šolanju ima vsak absolvent možnost strokovno se izpopolniti v tehnikumu ali mojstrski šoli.
»Tržiški vestnik«, gilasilo SZDL tržiške občine, .izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja ^?na Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Nađlov un-edni&tva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telef št. 265 in 274 / Celoie naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din /  Tekoči račun ii7dajaitelja: 61-iKB-4-Z-90