_anc Kramberger; Orlovski z,et v Brno 1922. Prvi večer smo se uredili, kakor je pač kdo mogei. ijol 11. urŁ je že prišla »kontrola,«, ali smo vsi doma, je vse v redu, ter nam strogo naročila, da mora biti vsak j ob 10. uri zvečer vse doma lcr povsod vladati popolcn |c, Ta kontrola pa niso bili mogoče bratje Jugoslovani, ,pak starejši člani brnskega Or!a. Torej tudi na to so j5lili in čeravno smo bili gostjc, tudi nam v tem oziru ,0 prizanašali. Prav! Noben Jugoslovan, sploh nikdo, ki je listi dan v jBl-nu jim ni zumeril te stroge odredbe, saj je ravno s tem pokazala moralna jakost in discipliiia ivanskega Orlevslva. Kakor mi je potem v torek, ko je že konec izletnib slavnosti, pravil ugleden član vodi CSO, ni bilo vse dni niti enega slučaja, da bi kdo v vseh isooev, ki so prišli takrat v Brno v pijanosti kričal in (graj.al po ulicah. Tudi v tem je Orel odnesel popolen uspcli. Zivljcnje v naši «kasarni» je bilo urejeno'precej udobno, ij kolikor se je to pač dalo, in popolnoma po vojaško. red so skrbeli: Vrhovno vodstvo, odbor orlovske podte, nadzornik (isto ko svojčas bataljonski insp. oficir), evni (sedaj dežurni) in njegov namestnik. Ta služba se vsak dan po enkrat menjala. V vsaki sobi so fantjc dojili sobnegu reditelja, ki je nioral določiti scznam vscli lovalcev in pri katerem se je moral vsak javiti, če je i odšel oz. se opravičiti. Za zaraudo je moral navesti avičljiv vzrok. Sobni nadzorniki so tudi vscm sostano;em preskrbeli raznc vstopnice itd. Razen tega je bila v vsaki sobi stalna služba nadzirateki je skrbel za to, da ni prišel noben nepoklican ali luj (-ek v njo in ki je moral ostati doma, če so vsi drugi odšli je bil odgovoren za to, da ni nikdo ničesar iz sobe od- . Ta služba se je menjala vsaki dve uri. Takoj v petek, prihodnji dan po prihodu jc moral svoje ležišče urediti, slamo zravnati in pokriti z jo. Kovčeki so morali stati ob vznožju po vrsti, prazen sobe je moral biti pometen. Ta ied je ostal ves čas. V poslopju samem je bila urejena tudi ognjegasna varna slušba. (V poslopju ni smel nikdo kaditi). V vsakem ropju sla bila nastavljena po dva «minimax»-aparata za enje. v kalerih se je vsak dan menjala voda. Po dva jegasca brnskega prostovoljnega gasilskega društva sta Ja noč in dan službo. Hrano smo imeli večinoma skupiio. Imeli srno dve vo- i kuhinji. ki so ju oskrbovali Orli, bivši vojaki-kuharji es*r-e. Vsak izletnik jc moral imeli s seboj jedilno pri- fo. Razen tcga je dobil vsak svoj menažni listek, na tercga je prejemal hrano. Kuhinje so bile postavljene na rišču gospodarskega poslopja avguštinskega župnišča, ih 100 korakov od «kasarne». Pred gospodarskim po- ijera, pod košalimi kostanji, so bile postavljene mize in )i, kjcr je labko vsak v miru pojedel. Hrana je bila dovo- m dobra. Postaviti smo se morali v vrsto po dva in drug za drugim, kakor svojčas pri vojakih in brez raz- a stanu. Tudi pivo smo imeli na razpolugo po znatno iani ceni za nas. V petek, 11. avgusta je precej deževalo. Vkljub lemu so se laj zjulraj odpeljali nekateri izletniki v Prago. drugi eja v jMococho, kjer je svetovnoznana podzemeljska i s kapniki, podobna naši postojnski jami. — Jaz sem il v Brnu ter za isti dan prevzel službo «dnevnega». — položenje med izletniki v <kasarni» je bilo vkljub slam vremenu izvrstno. Uredil je vsak, kar je imel. — ki smo sc umivali na dvorišču pri vodnjaku, ženskc ' šolskem kopališču. Na razglasni deski pri vhodu ni nič poscbnega, zato se je večina podala v mesto oglet raznih znamenitosti in nakupovat razglednic, da jih jc znancem v domovino. — Jaz sem si popoldne ogledal :šče in telovadišče. Na južnovzhodni strani Brna na itetn polju med žitnim klasjem in dimniki tovarcn se vigala v zelencm okviriu mogočna stavba, za katero je treba 200 vagonov lesa. Kdor je vi-lel tribnne za mari- borski tabor in vc, da jc zanje Irebalo samo 11 vagonov lesa, ta si veličastnost tribun v Brnu vsaj približno lahko predstavlja. Od februarja naprej je delalo 10 tvrdk in dnevno po par ur cele čele Orlov in Orlic iz mesta jn okolice pri tej stavbi. — Zletišče je bilo podolgovati štirikot, dolgo 700 m (pomislimo, da je 1000 m 1 km in kako daleč je 1« in 340 m široko. Na tem prostoru so bile postavljene 4 ogromne tribune, oblačilnice za 11.000 ljudi, prodajni šotori, bolnišnica itd. 4000 voz in neštete samokolnice primernega materiala so navozili na telovadišče, da so ga pripravljali za nastop. Člani in članice vseh starosti in vseh stanov so liodili delat v prostem času pod vodstvom preddelavcev. Glavna slavnostna tribuna je stala na severni strani. Bila je, kakor sploh vse tribune, okusno sestavljena. Najvišji sedeži so imeli celo streho, ravnotako je bilo v sredini tribune za odlične goste pripravljenih menda 100 sedežev, ki so.bili pogrnjeni z modrim platnom in istolako pod streho. -- Tribuna sama je 138 m dolga in 11 m visoka. — V sre(!ini nad tribuno jc bil postavljen načelniški oder. V notranjosti Iribune so bili pripravljeni šotori za obrtno razstavo., kjer jc nad 300 obrtnikov razstavilo svoja dela. Obrtna razstava je bila jako dobo obiskana in razstavljalci so bili s kupčijami zelo zadovoljni. Največ pa se je kupovalo in sklepalo Sele v pondeljek in torek. Tkanina, platno n. pr., je bila cenejša, dočim so razni izdelki iz kovin bili sorazmerno dražji. Tudi papirna industrija in industrija pis. potrebščin je izkazovala višje cenike ko pri nas. (Umetniške razglednice 1—1.50 čK je 8—12 naših kron). Za glavno tribuno so bile v polkrogu postavljene lične barake za razprodajo raznili krepčil. Na sredini tega polkroga je bilo troje Sirokih vrat, ki so vodila na razstavni proslor in zletišče. V polkrogu samem je nasproti vhodu slal ogromen kip Orla orjaka, ki drži na rami pliča orla z razpelimi. perulmi. Ob njem je stal godbeni oder, kjer je bil vsako popoldne in večer, ves čas zleta, konceit.- Xa tem prostoru so bile tudi razne barake: dve saniU-tni pustaji, pošlni urad, urad za žigosanje zletnih izkaznic in želcz. voznih listkov itd. Pravokotno nad glavno Iribuno sta stali proti jugu dve stranski Iribuni po 200 m dolgi in 17 m široki ter ravno tako kakor glavna, 11 m visoki. V sredini vsake tribune je bil 10 m širok vhod, nad njim pa godbeni paviljon, ki je bil lično okrašen in v katerem je imelo prostora 90 godcev. V levem paviljonu je pri nastopih železničarska goilba igrala koračnice, v desnem vojaška godba melodije in spremljevanje pri prostih vajah. Xasproti glavni tribuni jc stala 138 m dolga južna triluina 1). Pod tribuno v sredini so bila 16 m visoka vrata za vkorakanje telbvadcev. Za to tribuno se je razprostiral proslor za zbiranje lelovadcev (na levi — vzhodni strani) m tclovadkinj (desna zapadna stran) z oblačilnicami za 11.000 Ijudi, umivalnicami in veliko sanitetno postajo (baraka s 500 ležišči) . Sanitetue. službe so vse dni opiavljali Orli-zdravniki Brno. Velika podpora vsem so bili skauti. To so fantje vseh slarosfi in poklicev, ki se vežbajo in odgajajo v vseh mogočih strokab, da si znajo pozneje v življenju v vsakem slučaju sami pcmagati. Tako na primer je zelo važno za nje, da znajo sami opravljali vsa domača dela: kuhanje, šivanjc itd., da strežejo bolnikom, da znajo razne spretnosti: kolesariti, jahati, streči raznim strojem itd., predvsem pa to, da se utrdijo telo in duha. — Imajo tudi svoje posebne kroje: močno podkovane čevljc, črne nogavice, sive močne hlače do kolen (kolena so gola) usnjen pas, temnozeleno -riajco z odprtim ovralnikom in sivi širokokrajni klobuk. Imajo svoje sestanke, kjer se učijo in vadijo. — Ob zletu so opravljali poleg Orlov rediteljev tudi rediteljsko službo, posebno za težja dela kot tekači, ordonance itd. Dosti Ijefe skautov je govorilo precej dobro slovenski, kar je tembolj čudno, ker pri drugih tega nisem opazil. Desno od glavne tribime oz. za zapadno tribuno je bilavolika lesena restavracija. Po vsem zletišču je bil napeljan vodovod ler električna luč. Razentega je bila posebna telefonska zveza z načelniškega odra z obema godbenima paviljona, z zbiruliSčeni lclovadcev, s sanitetno barako ter z zvezino oz. zlelno pisarno. Sanitetna baraka je bila telefonkno zvezana z vsemi sanitetnimi šolori v posameznih tri-bunah. Med nastopi so bilc okoli telovadnega prostora postavIjene nosihiice, na katerih so prenašali tiste, ki jim je med telovadbo postalo slabo. Pri nedeljskem nastopu so odnesli 14 čeških Orlic in enega Orla. V nedeljo, dne 13. avgusta je bila naravnost neznosna vročina. Ne samo telovadkinje, tudi občinstvo na tribunah je radi nje hudo trpelo. V petek, dne 11. avgusta zvečer je bil v Besednem doinu pozdravni večer iia čast došlim goslom, ki so prišli tekom dneva. Dostop so imeli samo vabljeni. Jugoslovani so dobili 20 vstopnic. — Dvorana Besednega doma je bila polna i/.branib gostov. Jste sta pozdravila minister dr. SniiTiek in c!r. Dolanskv ter predsednik moravske orlovske zveze. V imenu Jugoslovancv se je zahvalil za pozdrav predsednik jugoslovanske orlovske zveze br. dr. Megler. Nato so go- vorili zastopniki ameriških, francoskih, belgijskih, švicarskih, angleških in nizozemskih telovadcev. — Pozabiti ne smem tu omeniti, da je bilo na orlovskem taboru vBrnu zastopanih 12 narodov razen Čehov in Jugoslovanov in sicer: Amerikancev 200, Francozov 400, Belgijcev 750, Svicarjev 12, Nizozemcev 26, Holandcev 11, Poljakov 9, Ukrajincev 6, Rusov 4, Bolgarov 7, Angležev 6 in Spanca 2. — Veliko pozornost je vzbujal pri pozdravnem večeru go- vor vodilelja Slovakov p. Hlinke. — Pozdravnega večera sta se udeležila tudi jugoslovanska škofa dr. Jeglič in Karlin. — Istočasno je bilo več pozdravnih in zabavnih vert-rov drugocl, pose))ej na čast Jugoslovanom dva ia olia zelo prisrčna in prijateljska. '"¦A ¦'¦ .'r!"f<*¦*¦•*(Dalje prihodajič.) u*Mr»»n