URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3	Ljubljana, petek 17. februarja 1978	Cena 32 dinarjev	Leto XXXV
96.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenke	' ,
ODLOK '
o pomilostitvi obsojen« osebe
Kazen zapora se zniža:
Dular Mariji se kazen 2 let zapora zniža za 6 mesecev.
St. 25-1/78
Ljubljana, dne 1. februarja 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
97.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Kemične tovarne »Melamin« Kočevje na seji dne 19. 1. 1978
odločilo:
Ugotovi se, da določba 10. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Kemične tovarne »Melamin« Kočevje z dne 21. 5. 1976 ni bila v skladu 2 ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Ustavno sodišče SR Slovenije je s sklepom z dne 25. 11. 1977 sprejelo pobudo dr. Petra Remsa iz Novega mesta in začelo postopek za oceno ustavnosti in Zakonitosti določbe 10. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Kemične tovarne »Melamin« Kočevje. Po navedeni določbi samoupravnega sporazuma se delavcu v poskusni dobi zmanjša osebni dohodek za 10%>. Delavci Kemične tovarne »Melamin« so obravnavani samoupravni sporazum tako spremenili, da sporni 10. člen ne velja več od 26. 4. 1977 dalje.
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije (22. člen ustave SR Slovenije, 126.
člen zakona o združenem delii — Uradni list SFRJ, št. 53/76 — in 42. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 22/73). Ustavno sodišče je ugotovilo, da obravnavani samoupravni sporazum nima meril za ugotavljanje delovnega prispevka delavca, ki je na poskusnem delu. Izpodbijana določba 10. člena samoupravnega sporazuma, po kateri se je delavcem za čas poskusnega dela vnaprej zmanjšal osebni dohodek za določeni odstotek, ki je bil vedno za vse delavce na poskusnem delu enak, ne da bi se ugotavljal njihov osebni prispevek k delu, ni bila v. skladu z ustavnim načelom o nagrajevanju po rezultatih dela in je bila v nasprotju z zakonom o združenem delu pa tudi že z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zato je ustavno sodišče na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 3S/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izrekate odločbe.
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 48/77-8
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
98.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti nekaterih določb odloka o javnem redu in miru v občini Koper, na seji dne 19. 1. 1978.
odločilo:
V odloku o javnem redu in miru v občini Koper (Primorske novice, Uradne objave, št. 15/69 in 19/73) se razveljavijo:
—	določbe 10. in 16. točke 5. člena in
—	določbe 1. in 3. odstavka 15. člena, kolikor predpisujejo denarno kazen 100 din za prekrške zaradi ustavljanja in parkiranja motornih vozil na krajih, kjer je ustavljanje in parkiranje prepovedano, in kolikor predpisujejo denarno kazen 40 din za prekrške zaradi parkiranja tovornih motornih vozil na cestah strnjenih delov mesta na mestih, ki niso za to določena.
Obrazložitev
Na pobudo občana je ustavno sodišče začelo postopek za oceno zakonitosti v izreku odločbe navedenih določb odloka o javnem redu in miru v občini Koper, s katerimi je prepovedano ustavljanje in parkiranje motornih vozil na krajih, kjer je ustavljanje in parkiranje prepovedano (10. točka 5. člena odloka), prepovedano parkiranje tovornih motornih vozil na cestah strnjenih delov mesta na mestih, ki niso za to določena (16. točka 5. člena odloka) in predpisana za kršitev teh določb denarna kazen 100 din oziroma 40 din (1. in 3. odstavek 15. člena odloka) ter pooblaščeni komunalni redarji za izterjavo teh denarnih kazni takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri navedenih prekrških (4. odstavek 15. člena odloka).
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe odloka o javnem redu in miru v občini Koper niso V skladu z zakonom.
Področje varnosti cestnega prometa je urejeno v SR Sloveniji z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75). Temelji varnosti cestnega prometa so določeni v zveznem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 17/74) enotno za vso Jugoslavijo.
Republiški zakon v 6. členu pooblašča občinske skupščine, da lahko zaradi nemotenega in varnega prometa v naseljih z odlokom uredijo promet v naseljih, pri čemer lahko tudi določijo parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vozil na določeni cesti.
Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) pa določa med drugim, da se prekrški lahko določajo z odlokom občinske skupščine (4. člen) in da smejo občinske skupščine predpisovati kazni in varnostne ukrepe samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajo v mejah svoje pristojnosti določene z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi predpisi (5. člen).
V zveznem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa je med drugim določeno v 3. točki 68. člena, da voznik ne sme parkirati vozila pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo, kakor tudi ne nad priključki na vodovodno omrežje in vhodi v kanalizacijo. Za kršitev teh pravil v prometu je v istem zakonu predpisana denarna kazen 50 din (11. točka 208. člena zakona). V četrtem odstavku 117. člena istega zveznega zakona je določeno, da so udeleženci v prometu dolžni upoštevati omejitve, prepovedi in obveznosti izražene s postavljenimi prometnimi znaki. Za kršitve pa je predpisana denarna kazen 50 din (27. točka 208. člena zakona). Denarno kazen za prekrške iz 208. člena tega zakona izterja takoj na mestu delavec organa, ki je pristojen za kontrolo in urejanje cestnega prometa (210. člen zakona).
Glede ustavljanja in parkiranja vozil je v 14. členu republiškega zakona določeno, da voznik ne sme ustaviti ali parkirati vozila na pločniku, razen če je to dovoljeno s prometnim znakom in da mora voznik motornega vozila označiti čas parkiranja na javni parkirni uri ali na vidnem mestu nameščeni parkirni uri v vozilu in ga odpeljati, ko izteče čas za parkiranje oziroma ustavljanje, če je parkiranje ali ustavljanje s prometnimi znaki omejeno na določen čas (16. člen). Za kršitev navedenih pravil v prometu je v zakonu predpisana denarna kazen 50 din (2. točka 127. člena).
Obravnavani odlok v 10. in 16. točki 5. člena le vsebinsko povzema prekrške obsežene v določbah 68. in 117. člena zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in v določbah 14. in 16. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa. Navedene določbe odloka niso v skladu z določbami 6. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, ker z nobenim odlokom skupščine občine ni urejen prometni režim v naseljih in niso v skladu z določbami 5. člena republiškega zakona o prekrških, ker ne gre za določitev prekrškov, ki jih določa skupščina občine v lastni pristojnosti.
Določbe 1. in 3. odstavka 15. člena odloka o javnem redu in miru, s katerimi je predpisana sankcija, da se voznik, ki nepravilno ustavlja ali parkira, na mestu kaznuje z denarno kaznijo v višini 100 din za prekršek iz 10. točke 5. člena odloka oziroma v višini 40 din za prekršek iz 16. točke 5. člena odloka so v nasprotju z določbami 208. člena zveznega žakona o temeljih varnosti cestnega prometa in niso v skladu z določbami 127. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa.
Določbe 4. odstavka 15. člena odloka o javnem redu in miru, s katerimi se pooblašča komunalne redarje za izterjavo denarnih kazni takoj na mestu pa so v nasprotju z dpločbami 210. člena zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Z razveljavitvijo 10. in 16. točke 5. člena odloka odpade tudi pristojnost komunalnih redarjev za izterjavo kazni v primerih kršitev določb odloka, ki so bile razveljavljene.
Iz navedenega izhaja, da so obravnavani prekrški, ki so določeni v občinskem odloku, že določeni kot prekrški v navedenih določbah zveznega in republiškega zakona in zanje tudi določene sankcije ter organi za izterjavo kazni.
Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče SR Slovenije po 413. členu ustave SR Slovenije in ob uporabi določbe 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 ih 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 39/77-10
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
99.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delu in nagrajevanju potnikov »Elektrona-bava« Ljubljana, Titova št. 40 na seji dne 19. 1. 1978
odločilo:
Ugotoviti se, da pravilnik o delu in nagrajevanju potnikov »Elektronabave«, ki ga je dne 31. 3. 1965
sprejel delavski svet delovne organizacije, ni bil v skladu z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Ljubljani je začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega pravilnika, ker delavski svet ureja neodtujljive pravice delavcev, odločanje o nekaterih takšnih pravicah pa se prepušča posamezniku.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da pravilnik o delu in nagrajevanju potnikov, ki je veljal do 10. 6. 1976, ko je bil s sklepom delavskega sveta razveljavljen, ni bil v skladu z ustavo in zakonom.
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina je z ustavo zagotovljena pravica, da skupno in enakopravno z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu in odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodek (16. člen). Delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije osebni dohodek, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku (22. člen) po osnovah in merilih, ki jih določijo delavci v temeljni organizaciji (23. člen). Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov urejajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih sprejemajo z osebnim izjavljanjem. Določbe ustave, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev v temeljni organizaciji združenega dela so se po določbi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije začele uporabljati z dnem razglasitve ustave, to je 28. 2. 1974. S tem dnem so tudi prenehale veljati določbe republiških zakonov in samoupravnih splošnih aktov, ki so bile v nasprotju z omenjenimi določbami ustave. Navedenih medsebojnih delovnih razmerij za delavce — trgovske potnike v obravnavanem primeru delavci »Elektronabave« niso uredili v skladu z ustavo in v skladu z določbami zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) do 31. 12. 1973, kot je to določil navedeni zakon v 76. členu.
Glede na okoliščino, da so bila nekatera vprašanja iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu za delavce — trgovske potnike — tudi po 31. 12. 1973 in vse do 10. 6. 1976 urejena v spornem pravilniku, ki ga je sprejel delavski svet in ne delavci z osebnim izjavljanjem je ustavno sodišče ugotovilo, da ta pravilnik ni bil v skladu z ustavo in zakonom.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 409. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ta odločba ima pravni učinek po 415, členu ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 38/77-11
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
100.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Mestnega sveta Ljubljane o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zeniljišč in odlokov Skupščine mesta Ljubljane o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture, po opravljeni javni obravnavi dne 2. 12. 1977, na seji dne
2.	2. 1978
odločilo :
Razveljavijo se:
1)	odlok Mestnega sveta Ljubljane o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane z dne 20. 12. 1967 (Glasnik, št. 39/67) s spremembami in dopolnitvami, kolikor določa prepoved graditve in parcelacije zemljišč po 8. 7. 1975;
2)	odlok Skupščine mesta Ljubljane o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture z dne 25. 12. 1975 (Uradni list SRS, št. 29/75) in
3)	odlok Skupščine mesta Ljubljane o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih cest na območju mesta Ljubljane z dne 25. 4. 1974 (Uradni list SRS, št. 17/74) s spremembami in dopolnitvami.
Obrazložit e v
ustavno sodišče SR Slovenije je s sklepom z dne 19. 4. 1977 in 3. 11. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih odlokov.
Iz zbranih podatkov v pripravljalnem postopku ter po opravljeni javni obravnavi je ustavno sodišče ugotovilo naslednje:
1)	Mestni svet Ljubljana je z odlokom iz leta 1967 predpisal prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč na 73 zazidalnih otokih. Po določbi 3. člena tega odloka velja splošna prepoved za čas do sprejetja zazidalnega načrta, oziroma za del zazidalnega načrta.
Skupščina mesta Ljubljane je z odlokom iz leta 1975 razglasila splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na 50 zazidalnih otokih. Na istih 50 zazidalnih otokih je bila razglašena splošna prepoved Že z odlokom Skupščine mesta Ljubljane iz leta 1973 o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč (Uradni list SRS, št. 2/73). Ta odlok je v 7. členu določal, da splošna prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnega načrta za celotno območje oziroma za njegov del, vendar ne dalj kot tri leta. Pred iztekom navedenega triletnega roka je Skupščina mesta Ljubljane sprejela nov odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture (Uradni list SRS, št. 29/75) in z njim podaljšala splošno prepoved na 50 zazidalnih otokih. Splošna prepoved po tem odloku velja do sprejema zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka oziroma za njegov del, ne predpisuje pa časovne omejitve veljavnosti splošne prepovedi.
Z odlokom iz leta 1974 je Skupščina mesta Ljubljane razglasila splošno prepoved na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih cest. Po določbi 2. člena tega odloka je območje oziroma potek zavarovanih tras razviden iz opisa tras in preglednih kart, ki so sestavni del odloka. V odloku ni določena časovna omejitev veljavnosti splošne prepovedi. •
2)	Ustava SRS v 186. členu določa, da delovni ljudje in občani v občini načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča. Načela o oblikovanju stanovanjskega gospodarstva je določila že resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72). V njej je določeno, da mora občina kot temeljna družbenopolitična skupnost postati odločilni dejavnik pri vodenju in usmerjanju stanovanjske politike.
Po določbi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je občinska skupščina lahko z odlokom razglasila splošno prepoved graditve ter parcelacije zemljišč, za katera se je predvidevala izdelava zazidalnega načrta. Zakori o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72) je v spremenjenem in dopolnjenem 16. členu določil, da občinska skupščina lahko razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ali prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve, s tem da splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba \ o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta.
Iz navedenega izhaja, da je občinska skupščina lahko na podlagi določila prvotnega 16. člena zakona o urbanističnem planiranju predpisovala splošno prepoved brez časovne omejitve veljavnosti splošne prepovedi. V letu 1972 so republiški organi vodili postopek za spremembo in dopolnitev določbe 16. člena zakona. V osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju je bilo predvideno, da naj bi splošna prepoved trajala najdlje dve leti. V obrazložitvi osnutka zakona je navedeno, da bi se s tako določenim rokom občinske skupščine spodbudile za dokončanje zazidalnega načrta. V postopku sprejemanja navedenega zakona je bil dveletni rok spremenjen na tri leta z obrazložitvijo, da 16. člen predloga zakona predvideva pravico občinske skupščine, da z odlokom razglasi splošno prepoved na tistih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba kompleksne razlastitve; začasna prepoved naj bi trajala tri leta; podaljševati jo po tem zakonu ne bo ,mogoče. Skupščina SR Slovenije je sprejela spremenjeno in dopolnjeno določbo 16. člena zakona po besedilu predloga te določbe.
Odlok mestnega sveta Ljubljane iz leta , 1967 je bil sprejet v času veljavnosti prvotnega 16. člena zakona O' urbanističnem planiranju; ki ni predpisoval časovne omejitve veljavnosti splošne prepovedi. Glede na spremenjeno in dopolnjeno določbo 16. člena zakona, ki je omejil veljavnost z občinskim odlokom predpisano splošno prepoved za največ tri leta, bi s tem odlokom predpisana splošna prepoved bila lahko y veljavi največ še tri leta po uveljavitvi zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, to je do 8. 7. 1975. Glede na določbo 3. člena tega odloka, pa je še vedno v veljavi splošna prepoved za tiste zazidalne otoke, za katere še ni bil sprejet zazidalni načrt. Odloka Skupščine mesta Ljubljane, navedena v izreku te odločbe sta bila sprejeta po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, zato z njima predpisana splošna prepoved ne more trajati preko treh let. V veljavi pa je na zemljiščih, ki jih zajema odlok, naveden pod 2. točko izreka te odločbe od 2. 2. 1973 dalje, to je od uveljavitve odloka iz, leta 1973, kolikor za posamezno območje ni bil sprejet zazidalni načrt, z odlokom navedenim pod 3. točko izreka te odločbe pa od 3. 5. 1974 dalje.
3)	Ustava SRS v 194. členu določa, da se občine na območju mesta združijo v mestne oziroma v regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, v katerih delovni ljudje in občani uresničujejo določene skupne interese ter izvršujejo pravice in dolžnosti, ki jih tem skupnostim poverijo občine. S statutom teh skupnosti se med drugim določijo in uredijo pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov, kar pomeni, da so v statutu mesta opredeljene zadeve, ki jih občinske skupščine iz svoje pristojnosti poverijo mestu.
Ob sprejemu odloka o splošni prepovedi iz leta 1967 je bil v veljavi statut mesta Ljubljane, objavljen v Glasniku, št. 38/64. Po tem statutu so bile določene kot zadeve skupnega pomena za mesto, med drugim tudi sprejemanje generalnega urbanističnega načrta za območje mesta, urbanističnega programa razvoja mesta ter sprejemanje ureditvenih in zazidalnih načrtov na območju mesta (27. člen). Po tem statutu je bil mestni svet pristojen za sprejem odloka o splošni prepovedi na območju mesta. J
V sedaj veljavnem statutu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74), ki je bil v veljavi že v času sprejemanja odlokov o splošni prepovedi v letih 1974 in 1975, ni vključena pristojnost mesta za sprejem odlokov o splošni prepovedi. Tudi iz določb statuta mesta Ljubljane s področja urbanizma ne izhaja pristojnost mesta za sprejemanje odlokov o splošni prepovedi. Po določbi 21. člena statuta je mesto pristojno le za sprejem urbanističnega programa in urbanističnih načrtov. V, mestnem statutu ni določena kot mestna pristojnost sprejem zazidalnih načrtov, kar pomeni, da občine niso poverile mestu sprejem zazidalnih načrtov, ampak so jih zadržale v lastni pristojnosti. Po zakonu o urbanističnem planiranju občinska skupščina lahko razglasi splošno prepoved na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta, za izdelavo in sprejem zazidalnih načrtov je pristojna občinska skupščina. Iz tega izhaja, da po sedanji statutarni ureditvi mesto ni pristojno za razglašanje splošne prepovedi. Mesto tudi ni pristojno za sprejem odlokov o splošni prepovedi za območja, za katera se predvideva uvedba razlastitve zemljišč, ker po statutu nima pristojnosti iz področja razlastitve.
Poleg tega je v 1. členu odloka o razglasitvi splošne prepovedi na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest iz leta 1974 dolpčeno, da se razglasi’ splošna prepoved na zemljiščih, navedenih v 2. členu odloka. V tem 2. členu pa je določeno, da sta območje oziroma potek zavarovanih tras avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest razvidna iz opisa tras in preglednih kart.
ki so sestavni del odloka. Iz navedenega izhaja, da so zemljišča, za katera velja splošna prepoved po tem odloku navedena v opisih tras in preglednih kartah, ki so sestavni del odloka; ta integralni del odloka pa ni bil objavljen. Tako predpisana splošna prepoved tudi ni v skladu z določbo 257. člena ustave SRS, po kateri morajo biti zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti objavljeni, preden začno veljati.
Na podlagi vsega navedenega je ustavno sodišče ocenilo, da v izreku te odločbe navedeni odloki niso v skladu z določbo 16. člena zakona o urbanističnem planiranju. Zato je po 413. členu ustave SR Slovenije odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
i Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 8/77-18
Ljubljana, dne 2. februarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
101.
Ustavno, sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb odloka Skupščine mesta Ljubljšne o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani na seji dne 2. 2. 1978
sklenilo:
Skupščini mesta Ljubljane se določi rok do 30. 6. 1978, v katerem naj sama odpravi neustavnost in nezakonitost določb 2. člena, drugega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena, 13. člena, 22. člena, drugega in tretjega odstavka 23. člena, 3. tč. 50. člena ter tretjega odstavka 52. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 10/76).
Obrazložitev
Ustavno sodišče je s sklepoma št. U I 35/77, U I 50/77 z dne 13. 12. 1977 in št. U I 127/77 z dne 20. 12.. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih določb odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (v nadaljevanju: mestni odlok).
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe mestnega odloka niso v skladu z ustavo in zakoni.
1)	V 2. členu mestnega odloka je določeno, da Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane sprejema ukrepe in načrte prometnega režima na območju mesta Ljubljane v okviru pooblastil odloka.
Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št- 24/75) v 6. členu določa, da zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih, lahko občinska skupščina uredi promet v naselju, tako da sprejme v tem členu naštete ukrepe. Po določbi 24. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je sprejemanje predpisov s področja cestnega prometa in prometne varnosti v mestni pristojnosti.
V mestnem odloku niso predpisani ukrepi, s katerimi na podlagi navedenega 6. člena zakona o varno-
sti cestnega prometa lahko občinska skupščina uredi promet v naselju. Z določbo 2. člena mestnega odloka je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pooblaščen za sprejem ukrepov in načrtov prometnega režima, s tem da upošteva v tem členu mestnega odloka določene smernice. Te smernice so splošne in jih je izvršni svet, kot izvršilni organ mestne skupščine, itak dolžan upoštevati, četudi ne bi bile predpisane z odlokom.
Glede na obstoječo zakonsko ureditev, po kateri je občinska skupščina pooblaščena, da uredi promet v naselju, je sprejemanje ukrepov in načrtov prometnega režima po izvršnem svetu v neskladju z zakonom, če predpis občinske oziroma mestne skupščine sam ustrezno ne ureja ukrepov naštetih v 6. členu zakona o varnosti cestnega prometa tako, da je predpis izvršnega sveta stvarno izvršilni predpis mestnega odloka. Sprejemanje ukrepov in načrtov prometnega režima po izvršnem svetu le na podlagi pooblastila mestnega odloka tudi ni v skladu z določbo 178. člena ustave SR Slovenije, po kateri je izvršni svet izvršilni organ skupščine družbenopolitične skupnosti ter odgovoren za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine. Taka ureditev tudi ni v skladu z določbo 150. člena statuta mesta Ljubljane, po kateri Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane sprejema predpise za izvršitev splošnih aktov mestne -skupščine, za katere je pooblaščen.
2)	V drugem odstavku 10. člena mestnega odloka je določeno, da je v ožjem središču mesta možno parkirati le tam, kjer je to dovoljeno s prometnim znakom..
Po 1. členu zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 17/74) so temeljna pravila cestnega prometa enotna za vso državo. V 63. členu navedenega zveznega zakona je določeno cestno pravilo, da voznik ne sme ustavljati in ne parkirati vozila na mestu, kjer bi vozilo ogrožalo varnost drugih udeležencev v prometu ali pomenilo oviro za normalen promet. Pri urejanju prometa v naselju lahko občina to opredeli, vendar mora pri tem upoštevati tudi določbo 117. člena zveznega zakona, ki določa, da morajo biti javne ceste zaznamovane s predpisanimi prometnimi znaki, ki udeležencem v prometu naznanjajo omejitve, prepovedi in obveznosti.
3)	V tretjem odstavku 12. člena in četrtem odstavku 13. člena mestnega odloka je določeno, da Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane določi višino uporabnine parkirnih prostorov.
Med komunalnimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena, ki so naštete v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), je navedeno tudi opremljanje naselij z javnimi parkirišči. Delovni ljudje in občani soodločajo kot uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih organizacij o zadevah skupnega odločanja. Zadeva skupnega odločanja je med drugim tudi odločanje o cenah za komunalne storitve (4. člen); o teh zadevah soodločajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih oziroma prek organov občinske skupščine (5. člen).
Družbena kontrola cen komupalnih storitev je po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v pristojnosti občinske skupščine. Odlok republiškega izvršnega sveta o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti^ občin (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73) v III. točki določa; da občinske
skupščine na področju cen za komunalne storitve ukrepajo s predpisovanjem maksimalnih cen ali z dajanjem soglasij k cenam. Skupščina mesta Ljubljane je v odloku o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), kot ukrep neposredne družbene kontrole cen za komunalne storitve, predpisala dajanje soglasij k tem cenam.
Določbe mestnega odloka, na podlagi katerih določa cene izvršni svet, mimo samoupravnega odločanja, niso v skladu z navedenimi predpisi.
4)	Po določbi 13. člena mestnega odloka določa organ za promet Skupščine mesta Ljubljane na javnih prometnih površinah rezervirane parkirne prostore za službena vozila organizacij združenega dela, drugih organizacij in organov.
Mestni odlok ni opredelil okvira oziroma pogojev, pod katerimi sme organ za promet dovoliti rezervacijo parkirnih prostorov, tako da je le njemu prepuščena presoja o tem ali se dovoli rezervacija parkirnih prostorov in s tem izločitev javnih prometnih površin iz javnega prometa in rezervacija teh površin za potrebe posameznih organov in organizacij.
Rezervacija dela javnih prometnih površin, ki jo po mestnem odloku arbitrarno dovoljuje upravni organ, brez kakršnihkoli predpisanih omejitev, daje možnost pridobitve rezerviranih parkirnih prostorov na javnih prometnih površinah, katerikoli organizaciji ali organu, ne glede na to, ali tako rezervacijo narekujejo splošne družbene potrebe, kar ni v skladu z značajem javne ceste kot družbene lastnine v splošni rabi (2. člen zakona o javnih cestah).
5)	Po določbi 22. člena mestnega odloka odredi pooblaščena uradna oseba, da se vozilo odstrani, če, ga najde na mestu, kjer ni dovoljeno ustavljanje oziroma parkiranje ali na rezerviranem parkirnem prostoru.
Zakon o varnosti cestnega prometa v 18. členu določa, da pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet na cesti, odredi,' da se vozilo odstrani s ceste, če je parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za promet.
Določba 22. člena mestnega odloka ni v skladu z navedeno zakonsko določbo, ker je po določbi mestnega odloka dopustna odstranitev vozila v vsakem primeru, ko je vozilo nepravilno parkirano, ne le tedaj, če parkirano vozilo pomeni neposredno nevarnost ali oviro za promet.
6)	V drugem odstavku 23. člena mestnega odloka
je določeno, da Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane določi višino stroškov za odstranitev vozil. Ce voznik sam odstrani vozilo po tem, ko je pooblaščena uradna oseba že pozvala pooblaščeno organizacijo za odstranitev vozila, mora voznik oziroma lastnik avtomobila po tretjem odstavku 23. člena mestnega odloka plačati do tedaj nastale stroške oziroma najmanj 50 °/o določene tarife.	i
Določanje cen za usluge komunalne organizacije, ki opravlja te storitve, ne more določati izvršni svet, kot je že obrazloženo pod točko 3) tega sklepa.
7)	Za prekršek parkiranja na peš poteh, pločnikih, zelenicah ali parkih je v 50. členu mestnega odloka predpisana denarna kazen od 100 do 500 dinarjev. V 127. členu zakona o varnosti cestnega prometa je predpisana denarna kazen za prekršek parkiranja na pločniku v višini 50 dinarjev. Le v primeru, da je s tako parkiranim vozilom povzročena neposredna nevarnost
za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, je po drugem odstavku 127. člena zakona določena denarna kazen od 100 do 500 dinarjev. Denarna kazen od 100 do 500 dinarjev po mestnem odloku ni pogojena s tem, da je parkirano vozilo povzročilo neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo, zato ni v skladu z navedeno zakonsko določbo.
8)	Mestni odlok v tretjem odstavku 52. člena predpisuje višino denarne kazni, s katero se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali drugem državnem organu.
Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) v drugem odstavku 8. člena določa, da se z zakonom lahko predpiše denarna kazen za odgovorno osebo organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti od 20 do 5.000 dinarjev. Po drugem odstavku 24. člena istega zakona se z zakonom lahko predpiše, da odgovarja za prekršek odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, drugem državnem organu ali krajevni skupnosti. Zato je navedena določba mestnega odloka v neskladju z zakonom.
Ustavno sodišče je na podlagi 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni . list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, da Skupščini mesta Ljubljane določi rok, v katerem naj sama odpravi neustavnost in nezakonitosti določb odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani.
V postopek odprave neustavnosti in nezakonitosti navedenih določb mestnega odloka bo treba vključiti tudi besedilo popravka odloka, ki je objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 16/76.
Z novim besedilom mestnega odloka bo treba uskladiti tudi odredbo Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane o načrtu prometnega režima na območju mesta Ljubljane in ukrepih za njegovo izvajanje (Uradni list SRS, št. 15/76, 4/77, 13/77 in 1/78) ter jo skladno z določbo 257. člena ustave SR Slovenije v celoti objaviti.	%
Po preteku roka, ki je določen v izreku tega sklepa, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo o nadaljevanju oziroma ustavitvi postopka glede na to, ali bo odpravljena neustavnost in nezakonitost v tem sklepu navedenih določb.
St. U I 35/77
U I 50/77
U I 127/77
Ljubljana, dne 2. februarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
^	dr. Jože Brilej 1. r.
102.
Na podlagi 358. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) sklenejo Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ter izvršni sveti skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, vsi po pooblastilu svojih skupščin. Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije, Predsed-
stvo Mestne konference SZDL Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost, Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljanska banka, Iskra-združeno podjetje elektronske industrije, SOZD Emona Ljubljana, Investicijski zavod za izgradnjo trga revolucije in Podjetje za PTT promet Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev delovne organizacije Kulturni dom Ivan Cankar, Ljubljana
1.	člen
Ustanovitelji delovne organizacije Kulturni dom Ivan Cankar, Ljubljana, so z družbenim dogovorom o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani z dne 25. januarja 1978 (Uradni list SRS, št. 2/78) (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor), pooblastili mesto Ljubljana, da v njihovem imenu izvaja ustanoviteljske pravice.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovitelji delovne organizacije Kulturni dom Ivan Cankar, Ljubljana urejajo svoje medsebojne pravice in obveznosti in medsebojna razmerja.
2.	člen
Mesto Ljubljana izvaja ustanoviteljske pravice po poprejšnjem soglasju vseh ustanoviteljev v zadevah:	^
—	obveznih pismenih navodil delovni organizaciji v zvezi z gradnjo in uporabo objekta kulturnega doma;
—	dajanja soglasja k samoupravnim sporazumom o združitvi delovne organizacije v dve ali več sestavljenih organizacij in k aktom, s katerim se pristopa k samoupravnim interesnim in drugim skupnostim, ter k pogodbam in drugim pravnim dejanjem, s katerimi se spreminja programska zasnova izgradnje kulturnega doma;
—	dajanja soglasja za spremembo dejavnosti delovne organizacije;
—	imenovanja direktorja delovne organizacije;
—	usmerjanja kadrovske politike v delovni organizaciji z namenom, da se usposobi za opravljanje svoje dejavnosti.
Ustanovitelji obravnavajo poročilo o delu družbenih organov upravljanja delovne organizacije in poročilo delavcev o uresničevanju delovnih načrtov ter sprejemajo k njima pripombe, priporočila in opozorila.
3.	člen
Mesto Ljubljana kot ustanovitelj in izvajalec ustanoviteljskih pravic izvaja samostojno tele pravice in obveznosti do delovne organizacije:
—	daje soglasje k statutu delovne organizacije;
—	določa s posebnim aktom sestav sveta kot organa upravljanja delovne organizacije;
—	odloča o vprašanjih, o katerih svet ni dosegel sporazumne rešitve;
—	daje soglasje k samoupravnim splošnim aktom delavcev delovne organizacije, ki se ne nanašajo na
uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, temveč na uresničevanje nalog, zaradi katerih je ustanovljena delovna organizacija;
—	sprejema akt o ustanovitvi delovne organizacije in opravlja vsa dejanja, ki jih ustanovitelju delovne organizacije določajo zakon, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum;
—	skrbi za to, da se uveljavi javnost dela in javno obveščanje o delu delovne organizacije;
—	opravlja nadzorstvene pravice da delovne organizacije v obsegu in na način kot to določa zakon.
4.	člen
Za obveznosti delovne organizacije v ustanavljanju odgovarjajo ustanovitelji po načelu neomejene solidarne odgovornosti. Ustanovitelj, ki je poravnal dolg, ima regresno pravico do soustanoviteljev v sorazmerju z deleži iz 4. člena družbenega dogovora.
5.	člen
V primeru spora med ustanovitelji delovne organizacije o vprašanjih, ki zadevajo ta samoupravni sporazum, se predloži sporno vprašanje odboru udeležencev družbenega dogovora. ■
6.	člen
Izvajalec ustanoviteljskih pravic skupaj z vsemi drugimi ustanovitelji zagotavlja v investicijski vsoti za izgradnjo Kulturnega doma tudi sredstva za ustanovitev in začetek dela delovne organizacije.
7.	člen
Ustanovitelji izvajajo pravice in obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma tako, da upoštevajo navodila odbora udeležencev družbenega dogovora, v izvršilnih zadevah pa navodila operativnega štaba za izgradnjo Kulturnega doma Ivan Cankar v smislu določb 8. oziroma 10. člena družbenega dogovora.
8.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpišejo vsi njegovi udeleženci.
9.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ter izvršni sveti skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljaiia Vič-Rud-nik in Predsedstvo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Predsedstvo Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost, Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljanska banka, Iskra-združeno podjetje elektronske industrije, SOZD Emona Ljubljana, Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani in Podjetje za PTT promet Ljubljana.
103.
Na podlagi prvega odstavka 207. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v soglasju s Predsedstvom SR Slovenije
ODLOČIL
I
Razrešijo se vodja in člani ter njihovi namestniki dosedanjega Štaba za civilno zaščito TSR Slovenije za delo v miru in dosedanjega Štaba za civilno zaščito SR Slovenije za delo v vojni.
II
V republiški štab za civilno zaščito se imenujejo:
—	za poveljnika
Miloš Šulin, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
—	za namestnika
Franc Črnugelj, generalmajor v pokoju,
—	za načelnika
Polde Štukelj, pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo,
—	za namestnika
Josip Moretti, polkovnik, samostojni svetovalec v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo,
—	za člana štaba za pouk in vzgojo v civilni zaščiti
Marija Lučovnik, vodja centra za splošno izobraževanje pri Delavski univerzi Maribor,
—	za namestnika
Miro P u p p i s, svetovalec v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo,
—	za člane štaba za vzdrževanje reda
Ivan V i n k 1 e r, republiški podsekretar v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve,
—	za namestnika
Ivo Samec, načelnik oddelka uprave milice v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve,
—	za člana štaba za zdravstveno pomoč
dr. Anton Fazarinc, član Izvršnega sveta in predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo,
—	za namestnika
dr. Danijel Brežic, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno var-.stvo,
—	za člana štaba za tehnično-reševalne dejavnosti
Boris M i k o š , član Izvršnega sveta in republiški sekretar za urbanizem,
—	za namestnika
Maver Jerkič, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem,
—	za člana štaba za zaklonišča, zatemnjevanje in maskiranje
Tone Ljubič, upokojeni polkovnik, Ljubljana,
—	za namestnika
Mihael Prihoda, samostojni svetovalec v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo,
—	za člana štaba za veterinarsko zaščito
Radojka Čeh, veterinarska inšpektorica pri
Skupščini občine Ptuj,
—	za namestnika
Angela Ogrin, republiška tržna inšpektorica,
—	za člana štaba za protipožarno zaščito
Milan Vrhovec, načelnik operative Gasilske zveze Slovenije,
—	za namestnika
Miran B a b š e k, glavni republiški požarni inšpektor,
—	za člana štaba za radiološko, biološko in kemično zaščito
Uči Osredkar, raziskovalna sodelavka Kemijskega inštituta Boris Kidrič, Ljubljana,
—	za namestnika
Jože Robič, polkovnik, samostojni svetovalec v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo,
—	za člana štaba za sodelovanje z organi za opazovanje,' javljanje, obveščanje in alarmiranje
Tone Cvelbar, pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo,
—	za namestnika
Borut K o b a v, samostojni svetovalec v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo,
—	za člana štaba za informativno dejavnost
Edvard Sušnik, svetovalec v Sekretariatu za
informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije,
—	za namestnika
Anica Novak, svetovalka sekretarja Sekreta-riata za informacije' v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije,
—	za člana štaba za preskrbo in materialne zadeve
Božidara Gorišek, direktorica Zavoda SR Slo-venije za cene,
—	za namestnika
Ivica Kavčič, vodja programa za kemijsko opremo TOZD »Gostol«, Idrija,
—.za člana štaba
Branko Jerkič, generalpodpolkovnik, komandant Republiškega štaba za teritorialno obrambo,
■' — za namestnika
Rado J a k i n, polkovnik, načelnik operativnega sektorja v Republiškem štabu za teritorialno obrambo,
—	za člana štaba
Jelka Z i b e r t, podpredsednica Skupščine mesta Ljubljana,
—	za namestnika
Nuša Kerševan, podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center,
—	za člana štaba
Jože Š t e h , član izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference SZ-DL Slovenije,
—	za namestnika
Ivanka Vrhovčak, Ljubljana,
—	za člana štaba
Ivica Žnidaršič,sekretarka Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije,
—	za namestnika
Zofka Kromar, članica Izvršnega odbora Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije,
—	za člana štaba
Ančka Strajna r-Korže, članica Predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, .
—	za namestnika
Dora Rihar, članica Predsedstva republiškega sveta Zveze Sindikatov Slovenije,
—	za člana štaba
Branka Krajnc, predsednica konference mladih iz kmetijstva pri Republiški konferenci ZSM Slovenije,
—	za namestnika
Ivana Robida, predsednica konference mladih iz krajevnih skupnosti pri Republiški konferenci ZSM Slovenije.
III
V vojni sestavljajo Republiški štab za civilno zaščito poveljnik in načelnik štaba, njuna namestnika in vsi namestniki članov štaba.
St. 021-88/72
Ljubljana, dne 18. januarja 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
104.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o določitvi območja, na katerem mora biti zagotovljen reden odvoz živalskih odpadkov
1
Tovarna beljakovinskih koncentratov Zalog, temeljna organizacija združenega dela Proizvodnja in storitve Koprot »KOTO-Koteks-Tobus« — Ljubljana mora zagotoviti reden odvoz živalskih trupel in kon-fiskatov razen živalskih odpadkov navedenih v drugi in tretji točki te odredbe do kafilerije in zbirališč na območju vseh občin v SR Sloveniji.
2
Obrat za predelavo živalskih odpadkov, temeljna organizacija združenega dela Predelava, Mesna industrija »ABC — Pomurka« mora zagotoviti reden odvoz konfiskatov do kafilerije iz zbirališč na območju občin Lendava in Murska Sobota.
Redno odvažanje živalskih trupel do kafilerije iz območja občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija.
3
Redno odvažanje živalskih trupel do kafilerije iz območja občin Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija.
4
Redno odvažanje živalskih trupel do kafilerije iz območja občin določenih v 2. odstavku druge točke in v tretji točki te odredbe oziroma v zbirališča iz območja drugih občin, mora zagotoviti veterinarska or-
ganizacija, ki izpolnjuje predpisane pogoje in jo za to pooblasti za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ.
5
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-017/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. L r.
105.
Na podlagi 11. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o ukrepih za zatiranje živalskih kužnih bolezni
1.	člen
Ta pravilnik določa ukrepe za zatiranje živalskih kužnih bolezni iz 1. člena zakona o varstvu živali pred živalskimi kužnimi boleznimi. Pri sumu na katero od teh bolezni je treba opraviti diagnostične preiskave, da se ugotovi povzročitelj bolezni.
Ko se ugotovi kužna bolezen iz prejšnjega odstavka in dokler traja nevarnost zanjo, se odrede glede na naravo kužne bolezni in nevarnost na okuženem in na ogroženem območju ukrepi iz 37. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
2.	člen
Čreda, jata oziroma reja je, po tem pravilniku skupina živali iste vrste oziroma različnih vrst, ki se lahko okužijo z določenim povzročiteljem kužne bolezni, in tvorijo zaključeno epizootiološko celoto; tako celoto tvorijo tudi čebelje družine v istem čebelnjaku.
Zakol pod posebnimi pogoji po tem pravilniku pomeni:
—	da mora bolne živali in živali, za katere se sumi, da so zbolele, pred odpravo v klavnico pregledati diplomirani veterinar pooblaščene veterinarske organizacije; ,
—	da je treba za bolne žvali in živali, ki se odpravljajo v klavnico in za katere se sumi, da so zbolele, izdati veterinarsko napotnico;
Zapora zbolele živali in živali, za katero se sumi, da je zbolela pomeni po tem pravilniku preprečevanje stika takih živali z zdravimi, dovzetnimi živalmi. Zapora je lahko zapora hleva, dvorišča, skupnega pašnika, napajališča, za čebelje družine pa zapora območja s polmerom treh kilometrov od okužene čebelje družine ali za katero obstoji sum, da je okužena.
Prepoved ali omejitev prestavljanja (gibanja) živali pomeni po tem pravilniku, da živali ni dovoljeno odtujiti in ne prestaviti v neokuženo, dovzetno čredo ali jato istega lastnika; čebeljih družin ni dovoljeno odtujiti in ne prestaviti iz območja pod zaporo.
3.	člen
V rejah, kjer se ugotovi bolezen Aujeszkega, je treba:
—	zapreti dovzetne vrste živali,
—	prepovedati prestavljanje takih živali, razen v zakol pod posebnimi pogoji,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	ločiti zdrave živali od bolnih,
—	opravljati dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku z okuženimi živalmi,
—	prepovedati krmljenje mesojedov z mesom okuženih živali in živali, za katere se sumi, da so okužene.
V	kraju z okuženo rejo je treba odrediti omejitev gibanja psov in pobijanje potepuških psov in mačk.
Reje, v katerih so živali cepljene proti bolezni Aujeszkega, veljajo za okužene.
4.	člen
V	jatah, kjer se ugotovi bolezen Gumboro, je treba:
—	prepovedati prestavljanje perutnine,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval za obdobje 5 tednov po zadnjem primeru bolezni,
—	dezinficirati prostore, kjer je bila okužena perutnina ter vozila in predmete, ki so prišli v stik z njo,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku z okuženimi živalmi,
—	gnoj spravljati tako, da se prepreči širjenje bolezni,
—	zaščitno cepiti ogroženo perutnino, tj. zaščitno cepiti jate, iz katerih se zbirajo valilna jajca.
5.	člen
V	rejah, kjer se ugotovi dizenterija pri prašičih, je treba:
—	okužene živali In živali, za katere se sumi, da so okužene, zapreti,
—	bolne živali zdraviti,
—	prepovedati prestavljanje živali, razen oddaje v zakol pod posebnimi pogoji,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	dezinficirati hleve, vozila in predmete, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so prišle ali ki so v stiku z bolnimi živalmi.
6.	člen
V	rejah, kjer se ugotovijo garje pri kopitarjih in prežvekovalcih, je treba bolne živali:
—	zapreti,
—	zdraviti,
—	prepovedati prestavljanje živali, razen oddaje v zakol,
—	ločiti zdrave živali od bolnih,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	opraviti parazitološko dezinfekcijo hlevov, staj, vozil in predmetov, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi.
Po zdravljenju prenehajo ukrepi po trikratnem negativnem izvidu.
Preiskave se opravijo v presledku 3 mesecev.
7.	člen
V	čredah, kjer se ugotovi goveji lišaj, je treba bolne živali:
—	zapreti,
—	zdraviti,
—	ločiti zdrave živali od bolnih,
—	prepovedati prestavljanje bolnih živali, razen oddaje v zakol,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	opraviti dezinfekcijo živali, hlevov in staj,
—	cepiti živali,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku z bolnimi živalmi.
Ukrepi prenehajo 1 mesec po zadnji ugotovitvi bolezni in po končni dezinfekciji živali in hlevov,
8.	člen
V	jatah, kjer se pojavijo številnejši klinični primeri kronične bolezni dihal pri perutnini, je treba bolne živali:
—	zdraviti,
—	zagotoviti in vzdrževati primerne zoohigienske razmere v hlevih.
9.	člen
V	jatah, kjer se ugotovi kužni bronhitis pri perutnini, je treba:
—	prepovedati prestavljanje perutnine,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
■— odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku z bolno perutnino,
—	opraviti dezinfekcijo hlevov in staj ter vozil in predmetov, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi. 1
—	zaščitno cepiti ogrožene piščance in zaščitno cepiti jate, iz katerih se zbirajo valilna jajca.
10.	člen
V	jati, kjer se ugotovi kužni tremor, je treba:
-- prepovedati prestavljanje perutnine,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki prihajajo v stik z bolno perutnino,
—	opraviti dezinfekcijo hlevov ter vozil in predmetov, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi,
—	zaščitno cepiti ogroženo perutnino, t.j. zaščitno cepiti jate, iz katerih se zbirajo valilna jajca.
11.	člen
V	rejah, kjer se pojavi kužno vnetje očesne veznice in roženice oziroma kužna slepota'pri prežvekovalcih, je treba bolne živali:
—	zapreti,
—	zdraviti,
—	prepovedati prestavljanje bolnih živali, razen oddaje v zakol,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	opraviti dezinfekcijo in dezinsekcijo hlevov in staj ter vozil in predmetov, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi,
—	ločiti zdrave živali od bolnih.
12.	člen
V	jati, kjer se pojavi Marekova bolezen, je treba:
—	ločiti zdrave živali od bolnih,
—	opravljati' dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo hlevov,
—	dezinficirati vozila in predmete, ki pridejo v stik z okuženo perutnino,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki prihajajo v stik z bolno perutnino,
cepiti ogroženo perutnino t.j. zaščitno cepiti jate, ižjp&terih se zbirajo valilna jajca.
13.	člen
V	reji goved, kjer se ugotovi mehurčkasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV), je treba:
—	okužene živali in živali, za katere se sumi, da so okužene, zapreti,
—	zdraviti bolne plemenice,
—	prepovedati prestavljanje živali, razen oddaje v zakol,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	prepovedati naravne pripuste,
-— odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku z povzročitelji bolezni,
—	dezinficirati hleve oziroma staje, vozila in predmete, ki so bili ali so v stiku z okuženimi živalmi,
odrediti kastracijo okuženih bikov in prepovedati uporabo njihovega semena.
14.	člen
Na območjih, kjer je veliko kronične metljavosti, je treba:
—	vsako leto parazitolpško preiskati iztrebke vseh dovzetnih živali,
—	invadirane živali zdraviti,
—	predlagati sistematično zatiranje vmesnega gostitelja.
15.	člen
V	rejah, kjer se odkrije paratuberkuloza, je treba:
—	ločiti zdrave živali od bolnih ali od živali, za katere se sumi, da so zbolele,
—	zapreti bolne živali in živali, za katere se sumi, da so zbolele,
0	— prepovedati dogone, trge, sejme, razstave ali
drugo zbiranje živali iz okuženih rej,
—	prepovedati prestavljanje živali iz okuženih rej, razen oddaje v zakol,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	popisati in označiti prežvekovalce v okuženi
reji,
—	prepovedati pripuščanje in osemenjevanje bolnih krav in telic, in živali, za katere se sumi, da so zbolele,
—	dezinficirati staje, hleve, vozila in predmete, ki so prišli v stik z bolnimi živalmi,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile v neposrednem ali posrednem stiku s povzročitelji okužbe.
Po ugotovitvi paratuberkuloze v reji je treba vsake 3 mesece preiskati vsa goveda z alergijskim preis-kusom z johninom in z laboratorijskimi preiskavami glede na M. paratuberkulosis.
Potem, ko sta bili dve zaporedni preiskavi negativni, je treba preiskati vsa goveda še dvakrat v presledku 6 mesecev. Ce sta bili tudi ti dve zaporedni preiskavi negativni, pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije odpravi gornje ukrepe.
16.	člen
V	čredah, kjer se pojavi šumeči prisad, je treba bolne živali:
—	zapreti,
—	zdraviti,
—	ločiti zdrave živali od bolnih,
—	cepiti ogrožene živali (pasivna in aktivna zaščita),
—	prepovedati prestavljanje živali,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	prepovedati odiranje živali, ki so poginile za
šumečim prisadom, ali za katere se sumi, da so poginile za to boleznijo,	■
—	dezinficirati hleve, vozila in predmete, ki so prišli v stik z bolnimi živalmi,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku s povzročitelji bolezni.
17.	člen
V	čredah, kjer se pojavi trihomoniaza goved, je treba:
—	popisati vsa goveda,
—	preiskati vsa goveda na trihomoniazo,
—	zdraviti okužene živali,
—• prepovedati naravni pripust,
—	prepovedati prestavljanje goved, razen oddaje v zakol pod posebnimi pogoji,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval.
18.	člen
Na območju s polmerom treh kilometrov okoli čebelnjaka kjer se ugotovi varoatoza, je treba:
—	prepovedati prestavljanje čebeljih družin, prepovedati, izdajanje zdravstvenih spričeval za
čebelje družina^®natice,
—	preiskatfegjjb čebelje družine,
—	zdraviti vse*čebelje družine.
19.	člen	j
V	rejah, kjer. se ugotovi virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih, je treba:
—	zapreti okužene živali,
—	prepovedati prestavljanje živali, razen oddaje v zakol pod posebnimi pogoji,
—	prepovedati izdajanje zdravstvenih spričeval,
—	imunizirati breje svinje, ki bodo prašile po preteku 14 dni, s hlevskim sevom virusa,
—	ločiti breje svinje, ki bodo prašile v manj kot 14 dnevih, od bolnih živali,
—	dezinficirati hleve, vozila in predmete, ki so bile ali so v stiku z okuženimi"1 živalmi,
—	odrediti dezinfekcijo oseb, ki so bile ali so v stiku s povzročiteljem bolezni.
V	kraju, kjer se ugotovi virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih, je treba odrediti omejitev giba-
/ nja psov in pobijanje potepuških psov in mačk.
20.	člen j
Vnetje vimena pri kravah se zatira po določbah pravilnika o preprečevanju in zatiranju mastitisa pri kravah ter o' sistematičnem zdravstvenem nadzorstvu mleka.
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-019/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar. dipl. inž. 1. r.
106.
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o	kužnih boleznih, s katerimi ne smejo biti okužena osemenjevalna središča, plemenske črede in jate, valilnice, ribogojnice in vzrejališča matic
1.	člen
a)	Grede bikov v osemenjevalnih središčih ter plemenske živali ne smejo biti okužene z brucelozo, govejo kugo, leptospirozo, levkemijo pri govedu, plučno kugo goved, slinavko in parkljevko, tuberkulozo, vibri-ozo, garijami prežvekovalcev, govejim lišajem, mehurčkastim izpuščajem pri govedu (IBR/IPV), metljavostjo, paratuberkulozo, šumečim prisadom, trihomoniazo, vraničnim prisadom, krave pa tudi ne z vnetji vimen;
b)	Črede plemenskih svinj oziroma merjascev ne smejo biti okužene z afriško prašičjo kugo, brucelozo, leptospirozo, slinavko in parkljevko, prašičjo kugo, steklino, tuberkulozo, mehurčkastim izpuščajem pri prašičih, nalezljivo ohromelostjo prašičev, boleznijo Aujeszkega, dizenterijo pri prašičih in virusnim vnetjem želodca in črevesja pri prašičih;''
c)	Plemenski žrebci in kobile ne smejo biti okuženi z afriško smrkavostjo, vraničnim »prisadom, steklino, nalezljivo malokrvnostjo konj,' influenco konj, konjsko kugo, smrkavostjo, spolno kugo konj in gar-jami;
č) Plemenske ovce in ovni ne smejo biti okuženi z brucelozo,, ovčjimi osepnicami in garjami, slinavko in parkljevko, steklino, tuberkulozo, vibriozo, metljavostjo in paratuberkulozo;
d)	Jate kokoši, katerih jajca se uporabljajo za valjenje, ne smejo biti okužene s kokošjo kugo, atipično kokošjo kugo, kokošjim tifom, tuberkulozo in boleznijo Gumboro.
Jate morajo biti zaščitno cepljene proti infekcioz-nemu bronhitisu perutnine, Marekovi bolezni in kužnemu tremorju;
e)	Plemenke v krapovskih ribogojnicah ne smejo biti okužene s povzročitelji eritrodermatitisa, spomladanske viremije in vnetja ribjega mehurja.
Plemenke v postrvjih ribogojnicah ne smejo biti okužene z virusno hemoragično septikemijo, nalezljivo nekrozo, trebušno slinavko, furunkulozo in vrtoglavostjo;
f)	Čebelje družine zrejevališč in plemenišč ne smejo biti okužene s hudo gnilobo čebelje zalege, prši-čavostjo, nosemavostjo in varoatozo.
2.	člen
Pri boleznih iz prejšnjega člena, ki jih je mogoče oziroma dovoljeno zdraviti, se šteje, da je čreda brez bolezni, ko so bile okužene živali uspešno zdravljenje. Uspeh zdravljenja je treba glede na naravo bolezni kontrolirati s kliničnim pregledom oziroma z laboratorijskimi preiskavami.
3.	člen
Osemenjevalna središča plemenske črede in jate, valilnice, ribogojnice in vzrejališča matic morajo biti
registrirana pri občinskem organu veterinarske inšpekcije.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavr.v Uradnem listu SRS.
St. 322-020/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
107.
Na podlagi 4. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o	karanteni, o vrstah preiskav ter o veterinarskih organizacijah združenega dela, ki opravijo preiskave živali, valilnih jajc, živalskega semena in zametkov
(morul)
1.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo za uvožene plemenske živali, in sicer za kopitarje, parkljarje, perutnino, okrasne ptice ter valilna jajca, živalsko seme in zametke, pa tudi za klavne živali, ki ne bodo takoj zaklane.
Za druge uvožene živali določi pogoje za karanteno Republiška veterinarska uprava.
2.	člen
Prostore za karanteno, opremo in pribor (v nadaljnjem besedilu: karantenski objekt) za uvožene živali, valilna jajca, živalsko seme in zametke pripravi in predlaga organizacija združenega dela ali občan, ki živali kupi (v nadaljnjem besedilu: posestnik živali).
Na zahtevo posestnika živali pregleda pristojni občinski veterinarski inšpektor pripravljeni karantenski objekt in ugotovi, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Če so pogoji izpolnjeni, izda posestniku živali o tem potrdilo.
Veterinarsko-zdravstveni nadzor uvoženih živali, valilnih jajc, živalskega semena in zametkov ter karantenskih objektov opravlja v času karantene občinski organ veterinarske inšpekcije.
3.	člen
Karantenski objekt, ne sme biti na območju, kjer so bile v zadnjih 30 dneh ugotovljene posebno nevarne živalske kužne bolezni, prenosljive na živali, ki so bile uvožene.
Karantena ne sme biti v objektih, kjer so že živali iste vrste.
Karantenski objekt mora biti izoliran.
Karantenski objekt mora ustrezati vrsti živali in mora biti urejen v skladu s tehnološkimi načeli, ki veljajo za rejo posamezne vrste živali.
4.	člen
Karantenski objekt mora biti pred naselitvijo živali temeljito očiščen in razkužen.
Karantenski objekt mora biti urejen tako, da je onemogočen dostop živalim, ki niso v karanteni.
Po končani karanteni plemenske živali ne smejo v okuženo ali zdravstveno nepreverjeno rejo.
5.	člen
Vozila, s katerimi se prevažajo uvožene živali, morajo biti razkužena pred prevozom teh živali in po njem. Razkuženje vozila po prevozu Uvoženih živali je treba opraviti na dvorišču karantenskega objekta, če tam za to ni pogojev (ni dovolj vode ali ni razku-ževalne ploščadi), pa v razkuževalni postaji. Razkuževanje nadzoruje pristojni občinski veterinarski inšpektor.
Če se v času karantene pojavi pri uvoženih živalih kužna bolezen, ali če je podan sum kužne bolezni, je treba po navodilu občinskega veterinarskega inšpektorja razkuževati stojišča, jasli in opremo.
Za krmljenje uvoženih piščancev je dovoljeno uporabljati škatle, v katerih so bili pripeljani. Škatle, ki so bile uporabljene za transport in krmljenje, je treba sežgati na dvorišču karantenskega objekta.
6.	člen
Na dvorišču karantenskega objekta za sesalce morajo biti prostori za osamitev bolnih ali sumljivih živali. Za goveje porodnice, za telice in krave na telitvi in za podmladek morajo biti pripravljeni posebni prostori. Posebni prostori za osamitev, porodnišnico in podmladek niso potrebni, če je v karantenskem objektu ena žival.
Vrči z mlekom iz karantenskega objekta in pokrovi zanje morajo biti označeni s črko S. Pred prispetjem takega mleka v mlekarno mora biti o tem obveščen pristojni veterinarski inšpektor. Mleko iz karantenskih objektov je treba sterilizirati (sterilizacija, kratkotrajna sterilizacija, kuhanje) pod nadzorstvom pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja v mlekarni, ki ima naprave za sterilizacijo mleka.
i
V	karanteni za piščance ni dovoljen poseben prostor za bolne živali. Če zboli manjše število piščancev, je treba vse poslati v preiskavo, če pa je zbolelo večje število piščancev (nad 10°/o) je treba poslati v preiskavo 20 bolnih piščancev in ravnati po navodilih veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične in druge preiskave.
Z raztelesbo in laboratorijskimi preiskavami je treba ugotoviti vzrok pogina pri vseh živalih, ki so poginile med transportom ali v času karantene.
7.	člen
V	karantenski objekt mora biti speljana pot za kamione in traktorje s prikolico. Pri vhodu v karantenski objekt morajo biti razkuževalne naprave za vozila in ljudi (bazen z razkužilom, razkuževalna preproga).
8.	člen
Delavci, ki so zaposleni v karantenskem objektu, morajo imeti posebno delovno obleko in obutev. Med karanteno ne smejo zahajati v druge hleve. Zraven karantenskega objekta morajo biti garderobe in umivalnice. V garderobi morajo biti ločene garderobne omare za dnevno in delovno obleko ter obutev.
Ljudje, ki niso zaposleni v karantenskih objektih, smejo vstopiti vanje le s pismenim dovoljenjem pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja, potem, ko so se preobuli in preoblekli v delovno obleko in obutev. Med delavce, ki so zaposleni v karantenskih objektih štejemo: oskrbovalce uvoženih živali, delavce lastnih strokovnih služb in javne veterinarske službe, 'pooblaščene za nadzor in zdravljenje bolnih živali ter za opravljanje diagnostičnih preiskav.
Pristojni veterinarski inšpektor pripravi pred začetkom karantene v dogovoru z uvoznikom poimenski seznam osebja, ki sme v karantenski objekt brez posebnega dovoljenja.
V karantenskem objektu je treba voditi evidenco obiskov, intervencij ter poginov oz. zakolov v sili.
9.	člen
Gnoj karanteniranih živali in druge odpadke je dovoljeno odvažati z dvorišča karantenskega objekta šele, ko je karantena odpravljena. Če se v času karantene ugotovi, da so uvožene živali bolne, je treba gnoj zlagati, razkužiti ali sežgati, da se prepreči širjenje kužne bolezni.
10.	člen
Živali v karantenskem objektu morajo biti razporejene v hlevu tako, da so iz istega vozila ali pošiljke skupaj. Občinski veterinarski inšpektor lahko izjemoma dovoli drugačno razporeditev živali. Med karanteno se živali brez dovoljenja občinskega veterinarskega inšpektorja ne smejo premeščati.
Občinski veterinarski inšpektor mora napraviti seznam prispelih živali takoj po vhlevljenju. Živali, razen perutnine in okrasnih ptic morajo biti označene.
11.	člen
Občinski veterinarski inšpektor obvesti republiško-veterinarsko upravo in Veterinarski zavod Slovenijo o prihodu živali takoj, ko so prispele v karanteno.
Veterinarski zavod Slovenije opravlja diagnostične preiskave uvoženih živali in njihovih trupel, ali pa poskrbi, da jih opravi kak drug diagnostični zavod. O izidu diagnostičnih preiskav obvesti pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja, republiško veterinarsko upravo in posestnika živali.
12.	člen
Uvožene živali je treba v karanteni klinično preiskati in ugotoviti etiologij o morebitne bolezni. Posebno pozornost je treba posvetiti boleznim iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in iz samoupravnih sporazumov.
Uvožena goveda morajo biti med karanteniranjem preiskana na brucelozo, tuberkulozo, vibriozo (infekcija s Campylobacter fetus), levkozo, paratuberkulozo, leptospirozo, vnetje vimena, metljavost in garje;
kopitarje je treba preiskati na spolno kugo konj (durino), kužno malokrvnost in smrkavost;
prašiči morajo biti preglodani na brucelozo, leptospirozo, tuberkulozo, bolezen Aujeszkega in virusno vnetje želodca in črevesja (TGE):
ovce in koze je treba preiskati na brucelozo, tuberkulozo, leptospirozo, mastitis, mrzlico Q in garje;
perutnina mora biti preiskana na purolozo, druge salmoneloze in epidemični tremor.
Uvoženi piščanci morajo biti vakcinirani proti Marekov! bolezni s priznano vakcino. Pošiljko mora spremljati potrdilo o cepljenju z navedbo vrste in serije uporabljene vakcine.	v
Republiška veterinarska uprava lahko predpiše glede na epizootiološko situacijo, katere kužne in pa-razitarne bolezni je treba dodatno izključiti z diagnostičnimi postopki, in proti katerim kužnim boleznim je treba živali imunizirati oziroma zdraviti med karan-teniranjem.
13.	člen
Karantena za kopitarje in govedo traja najmanj 60 dni, za prašiče najmanj 40 dni in za perutnino najmanj 30 dni. Pri sumu na brucelozo morajo uvožene breje živali roditi v karanteni.
Občinski veterinarski inšpektor lahko podaljša karanteno, če se ugotovi, da so živali bolne, ali če se ugotovi sum bolezni, ki jih predvideva zakon in samoupravni sporazumi, ali pa tiste, ki do sedaj še niso bile ugotovljene v SR Sloveniji, bi pa lahko prizadele določeno vrsto živali.
Republiška veterinarska uprava odpravi karanteno po rokih iz prvega odstavka tega člena, ko so preiskave iz 12. člena tega pravilnika opravljene in če ni ugotovljena bolezen ali sum bolezni iz prejšnjega odstavka, oziroma pri brejih, razen govedi, po porodu. Odpravo karantene predlaga občinski veterinarski inšpektor.
14.	člen
Za valjenje uvoženih valilnih jajc je treba določiti izolirano valithico ali izolirane valilnike. Jajca je treba pred vlaganjem zapliniti skupaj z embalažo po postopku, ki velja za valilnice. V laboratorijsko preiskavo je treba poslati reprezentančni vzorec neizvoljenih embrijev.
\ Za piščance, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, je treba urediti karanteno po načelih, ki veljajo za en dan stare uvožene piščance.
15.	člen
Uvoženo seme ali zametke živali — razen semena bikov —t je treba hraniti ločeno v posebnih posodah (kontejnerjih) za posamezne plemenjake ali starše in za posamezne pošiljke. Posode z uvoženim semenom (zametki) je treba vidno označiti s črko US in hraniti v posebnem prostoru, po izpraznitvi pa jih je treba razkužiti.
Uvoženo seme — razen semena bikov — je treba preiskati z mikrobiološkimi metodami na tiste povzročitelje kužnih bolezni, ki jih določi republiška veterinarska uprava.
Morule je treba preiskati z'biološkim poskusom.
Uvoženo seme bikov je treba z mikrobiološkimi preiskavami preiskati na povzročitelje bruceloze, vibrio-ze, trihomoniaze in mehurčkastega izpuščaja pri govedu (IBR/IPV). Glede na epizootiološko stanje lahko predpiše republiška veterinarska uprava tudi dodatne preiskave.
Uvoženo seme bikov mora biti ves čas od uvoza do osemenitve v posebnih posodah (kontejnerjih) označenih s črko US, ločeno po posameznih bikih in po pošiljkah, če ni -v ampulah ali zaprtih, zataljenih slamicah (paillettes).
Uporabnik (osemenjevalno središče) mora imeti evidenco o uvozu, skladiščenju, uporabi ter o rezultatih osemenjevanja z uvoženim semenom. O osemenitvah z uvoženim semenom mora uporabnik mesečno obveščati pristojne občinske veterinarske Inšpektorje.
Pristojni veterinarski inšpektor lahko odredi, da plemenice, ki so bile osemenjene z uvoženim semenom bikov, preiščejo klinično na IBR/IPV.
Pregled opravijo delavci veterinarskega zavoda, ki jih za to pooblasti pristojni občinski veterinarski inšpektor, en teden po osemenitvi. O rezultatu pregleda obvesti zavod osemenjevalno središče in pristojno veterinarsko inšpekcijo. V primeru suma je treba klinično preiskavo dopolniti z laboratorijskimi (serološkimi in virološkimi) preiskavami.
Plemenice, ki so bile osemenjene Z uvoženim semenom, in ki^se niso obrejile po tretji osemenitvi, je treba preiskati laboratorijsko na vibriozo.
16.	člen
Uvožene klavne živali je dovoljeno klati le v izvoznih klavnicah pod karantenskimi pogoji, ki jih določi republiška veterinarska uprava. Med klanjem uvoženih živali ni dovoljeno klati druge živali.
Karantena v klavnici preneha, ko ugotovi pristojni občinski veterinarski inšpektor, da so bile vse uvožene klavne živali zaklane in je bila opravljena dezinfekcija klavniških prostorov pod njegovim nad-zorstom.
Če klavne živali niso takoj po uvozu zaklane, veljajo zanje načela karanteniranja kakor za plemenske živali.
Organizacije, ki uvažajo klavne živali preko zmogljivosti lastnih klavniških hlevov, morajo imeti karantenski objekt.
17.	člen
Pristojni veterinarski inšpektor lahko odredi karanteno na osnovi 20. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi tudi za živali iz drugih občin v SFRJ. Glede karantenskega objekta in veterinarsko sanitarnega reda veljajo določila tega pravilnika, preiskave živali pa odredi pristojni veterinarski inšpektor.
18.	člen
Stroške karantenskih ukrepov in diagnostičnih preiskav plača posestnik živali.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o karanteni in preiskavah uvožene živine (Uradni list SRS, št. 18-142/68).
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. '
St. 322-016/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
108.
Na podlagi 5. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o minimalnih pogojih za delo veterinarskih organizacij, ki ugotavljajo kužne bolezni in vzroke poginov, organizacij, ki opravljajo veterinarsko-sanitarne preglede, diagnostične in druge preiskave ter organizacij, ki proizvajajo in skladiščijo seme za umetno osemenjevanje
I. SPLOŠNA določba
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo: strokovni in tehnični pogoji glede prostorov in opreme, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, ki morajo poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen ali vzrok pogina, ki ugotavljajo plodnostne motnje, preprečujejo in zatirajo kužne spolne bolezni, ki opravljajo diagnostične in druge preiskave ter veterinarsko sanitarne preglede živali, živalskih proizvodov, surovin, živalskega semena, krmil, odpadkov ter drugega materiala, in organizacije združenega dela, ki proizvajajo in skladiščijo seme za umetno osemenjevanje živali (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene organizacije); pogoji glede strokovnih kadrov in njihove kvalifikacije; določena strokovno tehnična vprašanja glede pooblaščenih organizacij; način in postopek ter roki za verifikacijo pooblaščenih organizacij ter strokovno nadzorstvo nad njihovim delom.
I ■	'	'
II. STROKOVNO-TEHNICNA ureditev POOBLAŠČENIH ORGANIZACIJ
2.	člen
S tem pravilnikom so določeni minimalni pogoji za delo pooblaščenih organizacij, ki:
—	morajo poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen in ki opravljajo ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni,
—	ugotavljajo plodnostne motnje, preprečujejo in zatirajo kužne spolne bolezni,
—	morajo poskrbeti, da se ugotovi vzrok pogina,
—	opravljajo veterinarsko-sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov in surovin,
—	opravljajo diagnostične in druge preiskave živali, živalskih proizvodov in surovin, živalskega semena, krmil, odpadkov in drugega materiala,
—	proizvajajo in skladiščijo seme za umetno osemenjevanje.
3.	člen
Prostori organizacij iz prejšnjega člena morajo biti urejeni tako, da se lahko vzdržujejo v higienskem stanju in razkužujejo.
V bližini vseh delovnih mest mora biti umivalnik s priključki hladne in tople vode ter s priborom za umivanje (posodica za razkužilo, posodica za tekoče milo,, papirnate brisače, koš za odpadni papir).
Prostori morajo biti vsebini in obsegu dela primerno veliki, svetli, zračni in suhi ter — razen prostora za skladiščenje zdravil — primerno temperira-ni. V prostorih mora biti zagotovljena tudi primerna in učinkovita umetna, razsvetljava za nočno delo.
Oprema v vseh prostorih mora biti sodobna, iz kakovostnega materiala ter mora ustrezati higiensko-tehničnim predpisom oziroma načelom, izdelana pa
tako, da se lahko dobro čisti. Vsi delovni prostori morajo imeti tla in stene urejene tako, da jih je mogoče učinkovito čistiti in razkuževati.
Posamezne delovne površine v teh prostorih morajo biti odporne proti kemikalijam.
Vsi prostori in celoten objekt mora imeti tako urejeno kanalizacijo ali greznice, da je onemogočeno raznašanje povzročiteljev kužnih in parazitarnih bolezni.
Vse delovne enote in prostori, v katerih imajo delavci opravka s kužnim materialom, morajo biti opremljeni tako, da je v njih omogočeno delo brez posebne nevarnosti za zdravje in življenje delavcev in da je onemogočeno raznašanje povzročiteljev bolezni in strupov.
Pooblaščene organizacije, ki morajo obratovati neprekinjeno v rednih in izrednih razmerah, morajo imeti poleg zanesljivega priključka na javno električno omrežje tudi lasten pomožen vir električne energije. Le-ta mora biti urejen tako, da ga je v izrednih razmerah mogoče premestiti.
A. Veterinarska organizacija, ki mora poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen in ki preprečuje in zatira ,	kužne bolezni
4.	člen	v-
Veterinarska organizacija, ki mora poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen in ki preprečuje in zatira kužne bolezni, mora imeti oddelek za epizootiologij o. Imeti mora tele delovne in pomožne prostore:
—	prostor za odvzem, pakiranje in odpremo materiala,
—	priročni laboratorij,
—	pomivalnico in prostor za sterilizacijo,
—	prostor za skladiščenje zdravil in drugih preparatov,
—	prostor za sprejemanje strank — pisarno,
—	prostore in opremo za opazovanje živali, sumljivih na steklino,
—	sanitarne prostore (umivalnico in prho, garderobo z omaricami za dnevno in delovno obleko in stranišče).
5.	člen
V	prostoru za odvzem, pakiranje in odpremo materiala mora biti steklena omara za spravljanje instrumentarija in delovna miza za pripravo materiala in za druga opravila pri pregledu in odvzemu, pakiranju in odpremi materiala.
6.	člen
V	priročnem laboratoriju morajo biti pribor in aparature ustrezno zaščitene in shranjene.
V	pomivalnici mora biti dvojno pomivalno korito s tekočo hladno in toplo vodo, naprava za odcejanje in Sušenje posode in pribora, omara za shranjevanje čistilnih sredstev in pribora za čiščenje ter ločena polica za odlaganje nečiste posode in pribora.
7.	člen
Prostor za hrambo zdravil mora biti suh, zračen in hladen. V tem prostoru mora biti delovna miza, potrebno število omar za shranjevanje zdravil in hladilnik za shranjevanje bioloških preparatov in lekarniška tehtnica.
Oprema mora omogočiti smotrno, strokovno ,in pregledno razporeditev materiala.
Zdravila in zdravilne substance morajo biti razporejene po farmacevtskih oblikah in abecednem redu. Zdravila se morajo hraniti v posebnih omarah, ločeno od ostalega materiala.
8.	člen
Če izdaja veterinarska organizacija, ki mora poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen, tudi zdravila, mora imeti urejen prostor za izdajo zdravil. Ta prostor (oficina) mora biti' primerno velik, zračen, svetel in s pultom razdeljen na del za strokovne delavce in' na del za stranke.
Tla v delu za stranke morajo biti iz trdega materiala, ki ga je mogoče temeljito čistiti in razkuževati.
9.	člen
Oddelek za epizootiologijo mora imeti tole opremo in sredstva za delo:
—	za terensko diagnostiko tuberkuloze, smrkavosti, kokošjega tifa, bruceloze, trihomonijaze, garij, govejega lišaja, mastitisa pri kravah, metljavosti, potrebne biološke preparate, kemikalije, instrumente, steklovino in drugo opremo;
—	komplet za pošiljanje materiala v diagnostične zavode: 100 plastičnih vrečk, 50 plastičnih in 30 steklenih stekleničk različne velikosti, 10 Erlenmayerjevih steklenic, 20 petrijevk za organe, dele organov, ribe in čebele (patološke, bakteriološke/virološke in parazito-loške ter blato za parazitološke preiskave), 200 epruvet za kri (za serološke preiskave na brucelozo, leptospi-rozo), 500 sterilnih epruvet za kri, mleko, blato in druge telesne tekočine (za serološke preiskave na viroze, bakteriološke in virološke preiskave), dve večji termovki in hladilno torbo, laboratorijsko omaro za steklovino, hladilnik za spravljanje kužnega materiala;
—	za jemanje vzrocev krvi, mleka in patoloških sekretov in ekskretov, kože in drugega materiala, potrebne instrumente in drugo opremo;
—	6 kletk za živali, sumljivih na steklino in pribor za pripravo hrane za take živali. \
B Veterinarska organizacija, ki ugotavlja plodnostne motnje ter preprečuje in zatira kužne spolne bolezni
10.	člen
Veterinarska organizacija, ki ugotavlja plodnostne motnje ter preprečuje in zatira kužne spolne bolezni, mora imeti oddelek za reprodukcijo. Imeti mora tele delovne in pomožne prostore:
—	prostor za pregled plemenic ali plemenjakov,
> — priročni laboratorij,
—	pomivalnico in prostor za sterilizacijo,
—	prostor za skladiščenje zdravil in drugih preparatov,
—	prostor za sprejemanje strank — pisarno,
—	sanitarne prostore (umivalnico in prho, garderobo z omaricami za dnevno in delovno obleko in stranišče).
11.	člen
Prostori iz prejšnjega člena morajo biti urejeni in opremljeni v skladu z določili 5., 6. in 7. člena tega
pravilnika.
Oddelek za reprodukcijo mora imeti tole opremo in sredstva za delo:
—	stojnico za pregled plemenic in plemenjakov,
—	instrumentarij za ginekološke preglede in zdravljenje plodnostnih motenj plemenic in plemenjakov (spekulum — cevasti 3 vrste; maternični katetri ali se-minete, Albrechtsenove cervikalne klešče, mikroskop, biotom, Jannet brizgalka 250 ccm, brizgalke 10 ccm in 20 ccm, različne kanile, nosno zadrgo,
—	instrumentarij za pomoč pri porodu oziroma abortusu,
—	komplet za pošiljanje materiala v laboratorij,
—	opremo za čiščenje in razkuževanje instrumentarija in opreme,
—	zdravila za preventivo in zdravljenje plodnostnih motenj ter sredstva za razkuževanje,
—	opremo za skladiščenje, transport ter aplikacijo semena (hladilnik ali kontejner z dušikom, pribor za različne načine osemenjevanja, mikroskop z ogrevalno mizico),
—	opremo za osemenjevalca (torbo, ki se lahko čisti in razkužuje, opremo za transport semena, instrumentarij za aplikacijo semena, plastične rokavice, razkužila, delovno obleko in obutev).
C.	Strokovno-tehnična ureditev veterinarske organizacije, ki mora poskrbeti, da se ugotovi vzrok pogina
12.	člen
Veterinarska organizacija, ki mora poskrbeti, da se ugotovi vzrok pogina, mora imeti v objektu za obdukcijo naslednje higiensko urejene prostore:
—	secirnico,
—	prostor za dezinfekcijo in sterilizacijo opreme in pribora,
—	garderobo za dnevno obleko, umivalnico, stranišče in garderobo za delovno obleko,
—	prostor za shranjevanje živalskih odpadkov,
—	shrambo za definfekcijsko opremo,
—	ploščad za dezinfekcijo vozil.
Za delo v secirnici mora imeti: mizo za sekcijo malih živali, komplet instrumentov za raztelesbo živali, mikroskop za parazitološke preiskave, hladilnik za hranjenje patološkega in drugega materiala, namenjenega za preiskavo v diagnostičnem zavodu, dva kompleta: rokavic, predpasnikov, škornjev in 4 delovne obleke samo za delo v secirnici, opremo za sterilizacijo obleke, obutve, instrumentov in rokavic, laboratorijsko omarico za sekcijski pribor in steklovino, garderobni omari za dnevno in delovno obleko, posodo z razkužilom na nožni pritisk, kovinsko mizo za odlaganje vzorcev.
Za razkuževanje vozil, hlevov in drugih prostorov: visokotlačno vodno črpalko s pritiskom vsaj 30 atmosfer (za čiščenje in'razkuževanje), dve plinski maski s filtri, razkužila (natrijev lug, formalin, klorovi preparati, cetavlon) in plastične posode ter dozator za pripravo ustreznih raztopin razkužil,
Č. Strokovno-tehnična ureditev veterinarske organizacije, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov in surovin
13.	člen
Veterinarska organizacija, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov in
surovin, mora imeti oddelek za higieno živil. Imeti mora tele delovne in pomožne prostore:
—	prostor za sprejem oziroma pakiranje in odpremo vzorcev surovin in živil,
—	priročni laboratorij,
—	pomivalnico in prostor za sterilizacijo,
—	sanitarne prostore (umivalnico in prho, garderobo z omaricami za dnevno in delovno obleko in stranišče),
—	prostor za sprejem strank — pisarno.
Oddelek za higieno živil mora imeti tole opremo in sredstva za delo:
—	pribor za klinični pregled živali in za maleini-zacijo kopitarjev,
—	pribor za veterinarsko-sanitarni pregled mesa (komplet nožev, delovno mizo, zaprto posodo za kon-fiskate, umivalnik s sterilizatorjem in priborom za umivanje, delovno obleko in obutev, pribor za preizkus kuhanja in pečenja mesa),
—	pribor za trihinoskopski pregled,
—	komplet žigov za označevanje mesa,
—	termometre za kontrolo temperature mesa, drugih živil in tekočin,
—	pH-meter,
—	hladilnik za spravljanje vzorcev surovin in živil, ki se odpremljajo v laboratorij,
—	opremo in pribor za jemanje brisov in izpir-kov za kontrolo higienskega stanja delovnih površin, strojev in rok,
—	opremo in pribor za kontrolo higiene pridobivanja mleka,
—	pribor za pregled kislinske stopnje mleka, specifične teže in tolšče mleka,
—	mikroskop, kemikalije in pribor za barvanje preparatov,
—	detektor za kontrolo radiološke kontaminiranosti,
—	ovoskop,
—	termometer in vlagomer za opravljanje pregleda skladišč in vozil,
—	opremo za sterilizacijo pribora (avtoklav) in suhi sterilizator,
—	sredstva za denaturiranje oporečnih surovin in
—	pribor za odvzem in pošiljanje vzorcev surovin in živil
1)	sonde različne velikosti za odvzem vzrocev različnih živil,
2)	natega za odvzem tekočin,
3)	kuhinjski nož, škarje ravne in ukrivljene, kirurški skalpeli, kovinske lopatice, kovinske žlice,
4)	steklenice, bele, medicinske s plutovinastim zamaškom ali zamaškom na »navoj« po 100, 200 in 500 ml, bele prahovke s plutovinastim zamaškom ali zamaškom na »zavoj« po 100, 200 in 500'ml; kovinske posode po 100, 200 in 500 ml, ki se dajo hermetično zapreti,
5)	pipete po 1, 10 in 20 ml; epruvete po 20 ml; petrijevke premera 9—12 cm; kovinske futrole za pipete, epruvete in petrijevke;
6)	živosrebrni termometer s skalo od —17° C do + 104° C, s kovinskim zaščitnim plaščem;
7)	povoščen pergamentni papir v polah; debelejši zavoj ni papir v polah; vrečke iz navadnega in pergamentnega papirja, iz celofana ali sintetskih folij; platnene vrečke (po 0,5, 1 in 2 kg);
8)	plutovinasti zamaški raznih velikosti; vrvica tanjša in debelejša, pečatni vosek, sveča; hidrofilna
gaza; papirnati lepilni trak; etikete raznih velikosti; formularji zapisnika o odvzemu vzorca;
9)	pribor za pošiljanje materiala v diagnostične zavode, zabojček za pošiljanje vzorcev — leseni ali kartonski, termos steklenice ali termos posode z ledom; kartonske škatle raznih velikosti; platnene vreče, hladilna torba.
14.	člen
Prostori, oprema, pribor, steklovina, kemikalije in zdravila so lahko skupni za več oddelkov, če to ni v nasprotju s strokovnimi načeli.
\ .
D.	Strokovno-tehnična ureditev veterinarske
organizacije, ki opravlja diagnostične preiskave materiala in krmil
15.	člen
Za diagnostiko živalskih kužnih in parazitarnih bolezni mora imeti veterinarska organizacija bakteriološki, parazitološki in virološki laboratorij.
16.	člen
Bakteriološki in parazitološki laboratorij mora imeti tele prostore:
—	prostor za sprejem materiala,
—■ laboratorij za bakteriološke preiskave,
—	laboratorij za parazitološke preiskave,
—	pomivalnico in prostor za sterilizacijo,
—	prostor za skladiščenje kemikalij, b&rvil in gotovih gojišč ter zadostno število hladilnih površin oziroma naprav za hlajenje in zamrzovanje ter hranjenje bioloških sredstev in pripravkov,
—	prostor za laboratorijske živali v biološkem poskusu,
—	garderobo, umivalnico in stranišče,
—	prostor za priročno knjižnico,
—	prostor in ustrezne posode za spravljanje kužnega materiala ali peč za sežiganje kužnega materiala.
Če pripravlja laboratorij tudi- gojišče mora imeti tudi prostor za pripravo različnih gojišč za mikrobe.
17.	člen
Bakteriološki laboratorij mora imeti naslednjo opremo:
—	dva termostata,
—	mikroskop z imerzijo,
—	dve vodni kopeli,
—	dva hladilnika s prostornino vsaj po 1501, od katerih mora eden imeti zmrzovalnik, v katerem je mogoče doseči temperaturo —20° C, ali zmrzovalno skrinjo, v kateri je mogoče doseči temp. —
—	en hladilnik za gojišča s prostornino vsaj 2001,
—	nosilec membranskih filtrov in membranske filtre s premerom po 1,22 um in 0,45 um,
—	napravo za ustvarjanje vakuuma ali pritiska, . ali pritiska in vakuuma, ki stvori vsaj eno atmosfero diferencialnega pritiska,
—	vsaj tri posode za anaerobno kultivacijo mikrobov,
—	električno centrifugo,
—	avtoklav,
— Kochov lonec,
—	suhi sterilizator,
—	analitsko tehtnico,
—	pH meter,
—	mikser,
—	kletke za puskusne živali.
Ce opravlja laboratorij tudi rutinske parazitološke preiskave, mora imeti:
—	mikroskop,
—	hladilnik s prostornino vsaj 1201,
—	centrifugo.
18.	člen
Veterinarska organizacija, ki ugotavlja in identificira posamezne viruse mora imeti virološki laboratorij z naslednjimi delovnimi prostori:
—	prostor za sprejem kužnega materiala,
—	prostor za pripravo tkivnih kultur,
—	prostor za opravljanje seroloških preiskav,
—	prostor za pripravo kužnega materiala in preparatov,
—	pomivalnico,
—	prostor za skladiščenje kemikalij,
—	prostor za mikroskopiranje,
—	prostor za zmrzovalnike,
—	garderobo in sanitarije,
—	kabinet za strokovne delavce s knjižnico,
—	prostor za ustrezne posode za spravljanje kužnega materiala ali peč za sežiganje kužnega materiala.
Virološki laboratorij mora biti ločen od ostalih laboratorijev.
19.	člen
Virološki laboratorij mora imeti:
1.	— potrebno število primernih delovnih miz,
—	ustrezno število komor za delo v sterilnih pogojih, opremljenih z navadnimi in baktericidnimi svetilkami,
—	primerno velike steklene omare za shranjevanje sterilne steklovine in pribora,
—	primerne omare ali police, za shrajevanje nesterilne steklovine in pribora,
—	priročne hladilnike,
—	umivalnik s tekočo toplo in hladno vodo, z napravo za dezinfekcijo rok,
—	dvodelno pomivalno korito s tekočo hladno in toplo vodo, z napravo za dezinfekcijo steklovine in pribora,
'— ustrezne mize za mikroskope in mikroskopiranje,
—	priprave za zatemnitev določenih prostorov,
2.	— mikroskop z imerzijo in možnostjo za fotografiranje,
—	fluorescenčni mikroskop,
—	inverzni ali planktonski mikroskop za pregledovanje tkivnih kultur,
—	nosilec membranskih filtrov z zadostno količino membranskih filtrov,
—	magnetni mešalec,
—	mešalec ultraturax,
—	centrifugo s hlajenjem z vsaj 15.000 obrati na minuto,
—	namizno centrifugo,
—	več termostatov, od teh vsaj 1 ultratermostat in 1 termostat s C02,
—	več vodnih kopeli različne velikosti,
—	mikrotom s C02 bombo in priborom,'
—	več suhih sterilizatorjev do 200° C,
—	aparat za destilacijo ali deionizacijo vode,
—	več skrinj za globoko zmrzovanje, od teh vsaj eno do temp. —80° C,
—	fotoaparat s priključkom za mikroskop,
—	zobozdravniški vrtalni strojček z ustreznimi svedri,
—	steklovino za pripravo tkivnih kultur: epruvete 16 X 160, steklenice štirioglate 200 ml, Rouxove steklenice, petrijevke, kirurške škarje ravne, dolge in kratke, kirurške in anatomske pincete, brizge 1, 2, 10, 20 ml, igle različnih kalibrov, brizge za avtomatsko pipetiranje Cornwall, mikropipete z nastavki. 0,1, 0,2, 0,25 in 0,5 ml, gumijaste netoksične zamaške, lesena ali aluminijasta stojala za epruvete, gorilnike na špirit, rezervne baktericidne žarnice za sterilne komore,
— Erlenmajerjeve steklenice 50, 100, 200, 250, 500, 1000 ml,
—	stojala aluminijasta 96 mestna,
—	stojala plastična za hemaglutinacijski test,
—	zadostno zalogo epruvet 10 X 100,	14 X 60,
14 X 100, 16 X 100,
—	zadostno zalogo pipet 1, 2, 5, 10 ml,
—	žogice za pipetiranje,
—	steklene petrijevke,
—	zadostno zalogo predmetnih in krovnih stekelc,
—	vodne vakuumske črpalke,
—	tarilnice s pestiti,
—	luči za presvetljevanje jajc,
—	plastične posode za destilirano vodo in za izpiranje steklovine,
—	več termos steklenic različnih velikosti,
—	vse potrebne kemikalije za pripravo gojišč za tkivne kulture,
—	kemikalije in barvila za pripravo imunofluo-rescenčnih konjugatov,
—	barvila za histološka barvanja,
—	referenčne virusne seve ali lastne, determinirane izolate,
—	hiperimunske serume lastne, Standardne, proti
različnim virusom,
—	markirane gamaglobuline za direktno in indirektno imunofluorescenco.
20.	člen
Bakteriološki, parazitološki in virološki laboratoriji morajo imeti: priročnike, steklovino, kemikalije, droben laboratorijski inventar in biološke preparate, ki omogočajo indentifikacijo povzročiteljev kužnih in parazitarnih bolezni v skladu s sodobnimi dosežki znanosti.
21.	člen
Veterinarska organizacija, ki opravlja preizkušanje (analizo) živalskih proizvodov in živalskih surovin, da ugotovi njihovo zdravstveno neoporečnost, mora imeti urejen ž&ilski laboratorij. Minimalne pogoje glede prostorov, opreme in strokovnega kadra laboratorija za preiskavo živil predpiše republiški komite za zdravstvo in socialno politiko.
22.	člen
Če opravlja veterinarska organizacija tudi tipizacijo mikrobov, mora imeti urejen bakteriološki laboratorij za tipizacijo posameznih vrst aerobnih in anaerobnih bakterij, protozoov in gliv.
Če opravlja veterinarska organizacija preiskave krvnih vzorcev ter vzorcev sekretov in ekskretov glede na povzročitelje posameznih bolezni ali na pretite-
lesa proti posameznim povzročiteljem bolezni, mora imeti urejen tudi serološki laboratorij.
Za opravljanje bioloških poskusov mora imeti veterinarska organizacija ustrezno urejene izolatorje za živali v poskusih ali preiskavah.
Ce ima laboratorij tudi lastno rejo poskusnih živali, mora imeti prostore za vzrejo in rejo teh živali.
23.	člen
Pooblaščena organizacija, ki opravlja preizkušanje živalskega semena, da ugotovi njegovo neoporečnost, mora imeti urejen laboratorij za bakteriološke preiskave, laboratorij za preiskavo živalskega semena in laboratorij za ugotavljanje krvnih skupin.
Laboratorij za preiskavo živalskega semena mora biti svetel in mora imeti klimatsko napravo, ki zagotavlja temperaturo prostora med 17° in 22° C.
Laboratorij mora imeti tole opremo in sredstva za delo:
—	delovno mizo,
—	mikroskopsko mizo s faznokontrastnim mikroskopom s 400 kratno povečavo, ki je opremljen z grelno mizico,
—	opremo za določanje gostote ejakulatov,
—	pH meter,
—	hladilne celice (hladilnik, hladilni pult s temperaturo 0° od + 5° C. kontejner s tekočim dušikom-
—	1—2 vodne kopeli,
—	pomivalno korito s toplo in hladno vodo,
—	omara za steklovino in kemikalije,
—	kontejner za odvzem vzorcev globoko zmrznjenega semena na terenu,
—	stojala za epruvete, grelec za segrevanje steklovine,
—	laboratorijsko tehtnico,
—	sušilnik za steklovino.	/
Za biokemijske preiskave mora imeti laboratorij opremo za biokemijski pregled semena (UV spektofo-tometer, kemikalije, steklovino).
24.	člen
Za patohistološke preiskave mora imeti veterinarska organizacija naslednje delovne prostore:
—	laboratorij za patoanatomske ter patohistološke preiskave.
Veterinarska organizacija združenega dela, ki opravlja laboratorijsko preizkušanje in kontrolo zdravil, ali klinično preizkušanje zdravil, mora izpolnjevati pogoje iz 12., 13. in 14. člena zakona o dajanju zdravil v promet (Uradni list SFRJ, št. 58-835/76).
Strokovna enota za preiskavo zdravstvene neoporečnosti krmil mora imeti:
—	mikrobiološki laboratorij in
—	kemijski laboratorij, ki mora imeti tudi opremo in pribor za ugotavljanje neoporečnosti krmil glede njihove sestave, ki vpliva na biološko vrednost krmila.
E.	Strokovno-tehnična ureditev organizacije, ki opravlja proizvodnjo in skladiščenje semena
25.	člen
Organizacija, ki pridobiva seme za umetno osemenjevanje, mora imeti zdrave plemenjake in pogoje za pridobivanje, za ugotavljanje zdravstvenih in bio-
loških vrednosti izločenega semena ter za razredčeva-nje, skladiščenje in pošiljanje semena.
Organizacija lahko skladišči tudi seme nabavljeno v drugih organizacijah, registriranih za proizvodnjo semena.
26.	člen
Objekti, ki so potrebni za rejo plemenjakov, morajo ustrezati vrsti živali in morajo biti urejeni po tehnoloških načelih, ki veljajo za rejo te vrste živali.
Hlev mora biti tako lociran, da nezaposlenim ni mogoče priti v dotik s plemenjaki in pripravljen tako, da ga je mogoče čistiti in razkužiti.
Gnojišče mora biti veliko glede na število plemenjakov in pripravljeno tako, da je mogoče gnoj pakirati, gnojišče pa čistiti in razkužiti.
Sprehajališče za plemenjake mora biti takšno, da ga je mogoče čistiti in razkuževati.
Gnojnica iz hleva, gnojišča, sprehajališča ter prostora za odvzem semena mora odtekati v pokrito gnoj-nično jamo. Prehod iz nečistega dela (hlev, sprehajališče) v čisti del objekta (laboratorij) in obratno mora biti skozi garderobo in umivalnico.
V	garderobi morajo biti ločene omare za dnevno in delovno obleko in obutev. V umivalnici morajo biti na voljo topla in hladna voda ter pribor za umivanje.
Za razkuževanje teh objektov mora biti v organizaciji na voljo visokotlačna vodna črpalka s pritiskom vsaj 30 atmosfer.
Objekti morajo biti v ograjenem prostoru. Vhod mora biti urejen tako, da je lahko pripraviti razkuže-valno preprogo. Vstop nezaposlenim je dovoljen samo pod posebnimi pogoji (preoblačenje in preobuvanje, dezinfekcija).
Pred vhodom mora biti rampa za razkladanje in nakladanje plemenjakov. Rampa mora biti tako urejena. da se lahko vzdržuje v higienskem stanju in raz-kužuje.
27.	člen
Organizacija, ki pridobiva, skladišči in pošilja seme, mora poleg objektov za rejo plemenjakov imeti še naslednje prostore:
—	prostor za čiščenje, pripravljanje ter hranjenje umetnih vagin,
—	prostor za odvzem semena,
—	prostor za ugotavljanje zdravstvenih in bioloških vrednosti ter za razredčevanje in embaliranje semena,
—	prostor za skladiščenje in pošiljanje semena,
—	garderobo in sanitarije ter
—	prostor za evidenco.
28.	Člen
Prostor za čiščenje, pripravljanje ter hranjenje umetnih vagin mora biti svetel in temperiran. Tla in stene do 1,60 m morajo biti iz materiala, ki se lahko čisti in razkužuje.
V	prostoru mora biti dvojno korito s toplo in hladno vodo ter vlažni sterilizator za sterilizacijo vagin in tkanin.
Vsgk plemenjak mora imeti lastno vagino.
Vagine se hranijo v omari, kjer je ostali pribor za odvzem semena.
29.	člen
Prostor za odvzem semena mora biti velik vsaj 40 m2, svetel in temperiran. V prostoru mora biti stojnica za odvzem semena ter ograje za zaščito ljudi.
Tla stojnice morajo biti iz grobega asfalta ali gume. Ostala tla in stene do 1,60 pa morajo biti iz materiala, ki se lahko čisti in razkužuje.
30.	člen
Prostor za ugotavljanje zdravstvenih in bioloških vrednosti ter za razredčevanje in embaliranje semena mora ustrezati pogojem, ki jih določa drugi in tretji odstavek 23. člena tega pravilnika.
III.	STROKOVNI DELAVCI
31.	člen
Vodja posameznega oddelka strokovne enote oziroma laboratorija pooblaščene organizacije je lahko diplomirani veterinar s specialističnim izpitom z delovnega področja oddelka oziroma strokovne enote. Vodja strokovne enote za diagnostiko kužnih in para-zitarnih bolezni mora biti ustrezno strokovno usposobljen za parazitologijo, če parazitološkega laboratorija ae vodi specialist-parazitolog.
Vodja delovne enote, ki opravlja kemijsko-toksi-kološke biokemijske preiskave je lahko tudi diplomirani kemik s specialističnim izpitom iz delovnega področja delovne enote.
Samostojno strokovno delo v pooblaščenih vete- i rinarskih organizacijah lahko opravljajo diplomirani veterinarji, ki so opravili strokovni izpit.
Trihinoskopski pregled lahko opravljajo veterinarski tehniki ali veterinarski laboranti, ki so opravili izpit iz trihinoskopije.
Rutinske parazitološke preiskave lahko opravlja veterinarski tehnik, živinorejsko-veterinarski tehnik ali medicinski laborant, ki je opravil šestmesečno izpopolnjevanje iz parazitologije.
če opravlja laboratorij za preiskave živil tudi kemične analize živil, mora biti zaposlen v laboratoriju tudi diplomirani kemik ali diplomirani farmacevt.
Izobrazbo in delovne izkušnje drugih delavcev veterinarske organizacije predpiše organizacija združenega dela sama, z ustreznim splošnim aktom.
32.	člen
Veterinarski tehnik lahko opravlja naslednja ve-terinarskotehnična dela:
—	po navodilu veterinarja zaščitno cepi živali, ki jih je pregledal veterinar,
—	zaščitno cepi prašiče proti rdečici in perutnino proti kužnim boleznim perutnine, če pristojni inšpektor meni, da to epizootiološka situacija dopušča,
—	po navodilu veterinarja, aplicira zdravila živalim,
—	jemlje kri za serološke preiskave, mleko za bakteriološke preiskave in iztrebke za koprološke preiskave. Opravi lahko tudi tehnični del preiskave na kokošji tif,
—	opravlja veterinarsko higiensko službo (pomaga pri raztelesbi živali, zapakira material za laboratorijske preiskave),
—	opravlja odvzem vzorcev in trihonoskopijo, pomaga pri tehničnih opravilih veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa,
—	osemenjuje goveda,
—	opravi preglede na brejost pri osemenjevanju,
—	razporeja zdravila, biološke preparate in razkužila v shrambi zdravil, po navodilu veterinarja,
—	pripravlja razkužila in insekticide.
Pri opravilih, ki jih je odredil veterinar, mora biti v evidenci vpisano ime in priimek veterinarja, ki je opravilo odredil in veterinarskega tehnika, ki je delo opravil.
Po navodilih veterinarja vodi evidenco in dokumentacijo.
Veterinarski bolničar lahko opravlja naslednja pomožna dela:
—	aplicira zdravila v prisotnosti veterinarja,
—	jemlje kri za serološke preiskave, mleko za bakteriološKe preiskave in iztrebke za koprološke preiskave po navodilu veterinarja,
—	pomaga pri rastelesbi žvali,
—	razkužuje prostore, pribor, orodje in vozila,
—	osemenjuje svinje.
IV.	EVIDENCA
33.	člen
Pooblaščene organizacije morajo voditi naslednjo evidenco:
Oddelek za epizootiologijo:
—	epizootiološki dnevnik,
/ — sekcij ski protokol,
—	o diagnostičnih preiskavah,
—	o materialu, poslanem v diagnostične zavode,
—	o opravljenih cepljenjih in
—	o opravljenih razkužbah.
Oddelek za higieno živil:
—	zapisnik o veterinarsko-sanitarnem pregledu klavnih živali in mesa,
—	zapisnik o veterinarsko-sanitarnem pregledu drugih živil živalskega izvora,
—	zapisnik o pregledu mesa na trihinele,
—	zapisnik o pregledu mesa v sili zaklanih živali,
—	evidenco o pregledu pošiljk živil živalskega izvora pri nakladanju, prekladanju in razkladanju,
—	evidenco o odvzemu vzorcev surovin pri katerih se sumi, da so zdravstveno oporečna ter o odvzemu brisov in izpirkov ter evidenco o rezultatih analiz,
—	evidenco o opravljenih rutinskih laboratorijskih preiskavah.
Oddelek za reprodukcijo:
—	ambulantni protokol o ginekoloških pregledih in zdravljenju plemenic in plemenjakov ter o pregledih na brejost,
—	evidenco o nadpovprečnih pregonitvah, o zvr-gavanju, težkih porodih in o spačkih,
—	dokumentacijo o zdravstvenem varstvu plemenjakov,
—	dokumentacijo o prispetju semena (ime plemenjaka, pasma in količina semena ter dobavitelja semena),
—	dokumentacijo o osemenjevanju.’
34.	člen
Pooblaščena organizacija mora imeti evidenco o preiskavah, za katere je verificirana, in sicer:
če opravlja mikrobiološke, serološke preiskave ter biološke poskuse:
—	protokol o mikrobioloških preiskavah materiala,
—	protokol o seroloških preiskavah,
—	protokol o preiskavah živil, krmil, surovin oziroma živalskega semena,
—	protokol o bioloških poskusih.
Ce opravijo sekcije, protokol o sekcijah.
Ce opravlja rutinske parazitološke preiskave, protokol o parazitoloških preiskavah.
Ce opravlja virološke preiskave, protokol o viro-loških preiskavah.
35.	člen
Organizacije, ki pridobivajo in skladiščijo seme morajo voditi naslednjo evidenco:
—	o poreklu in zdravstvenem stanju plemenjakov,
—	o odvzemu in ocenitvi semena,
—	o zalogi semena,
—	o izdaji semena,
—	o osemenjevanju plemenic,
—	o osemenjevanju z uvoženim semenom.
Vsak plemenjak v organizaciji iz prvega odstavka mora imeti urejeno dokumentacijo o poreklu in izvoru, o opravljenih pregledih ter o rezultatih diagnostičnih preiskav in ostalih zdravstvenih posegih. Vpisani morajo biti podatki o času in vzroku izločitve plemenjaka.
O odvzemu semena je treba voditi evidenco, v kateri mora biti označen datum, številka odvzema, ocenitev kvalitete semena, stopnja razredčitve semena in število pripravljenih doz semena.
Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora voditi evidenco o količini vskladiščenega semena, ki je vskladiščeno v posameznih kontejnerjih in evidenco o izdajanju semena, kjer je voditi podatke o datumu izdaje, številu izdanih doz po plemenjakih in komu je bilo seme oddano.
Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora voditi evidenco o osemenjevanju in o rezultatih osemenjevanja izračunanih po metodi NR (non return) in sicer po območjih občin kamor se seme pošilja oziroma kjer se s semenom osemenjuje.
V.	VERIFIKACIJA IN NADZORSTVO POOBLAŠČENIH ORGANIZACIJ
36.	člen
Z verifikacijo organizacij iz tega pravilnika in njihovih strokovnih enot se ugotovi ali le-ti izpolnjujejo oziroma do katere mere izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane strokovne in tehnične pogoje za delo ter kako se ravnajo pri svoji ureditvi in delu po strokovnih in tehničnih pogojih določenih po splošnih predpisih in navodilih za delo veterinarske službe.
37.	člen
Zahtevek za verifikacijo iz prejšnjega člena mora organizacija vložiti v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika Republiški veterinarski upravi.
Zahtevku za verifikacijo mora biti priložena ustrezna dokumentacija, iz katere je možno ugotoviti, ali oziroma do katere mere so izpolnjeni pogoji za verifikacijo organizacije in katere kužne in parazitarne bolezni iz zveznega in republiškega zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi lahko diagnosticira pooblaščena organizacija.
38.	člen
Izpolnitev pogojev za verifikacijo organizacij ugotavlja komisija, ki jo imenuje direktor republiške veterinarske uprave.
O kraju in času dela komisije mora biti obveščen tudi ustanovitelj, ki lahko sodeluje po svojem zastopniku pri delu komisije.
O delu komisije se vodi zapisnik. Prepis zapisnika se pošlje republiški veterinarski upravi, veterinarski organizaciji in ustanovitelju.
39.	člen
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda, na podlagi ugotovitev in mnenja komisije ter pripomb ustanovitelja oziroma organizacije odločbo o verifikaciji organizacije oziroma njene strokovne enote.
Ce se v postopku za verifikacijo ugotovi, da organizacija ne izpolnjuje vseh pogojev za verifikacijo, se pogojno verificirajo s tem, da se odredi rok v katerem je odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ce pooblaščena organizacija v tem roku ne odpravi pomanjkljivosti, se ji prepove nadaljnje delo.
Ce so v postopku za verifikacijo ugotovljene pomanjkljivosti takšne narave, da bi lahko pomenile nevarnost za zdravje živali in ljudi, ali če so ugotovljene takšne pomanjkljivosti, ki jih veterinarska organizacija ne more odpraviti niti do 1. 1. 1979, glede zasedbe ustreznih kadrov pa do 1. 1. 1981, bo republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal odločbo s katero bo ugotovil, da veterinarska organizacija ne izpolnjuje za verifikacijo predpisanih pogojev.
Organizacija združenega dela lahko ponovno zaprosi za verifikacijo organizacije, ko izpolnjujejo predpisane pogoje.
40.	člen
Republiška veterinarska uprava lahko na lastno pobudo ali na predlog pristojnega organa veterinarske inšpekcije, uvede ponovni postopek za ugotovitev, ali pooblaščena organizacija še izpolnjuje pogoje za verifikaciji).
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
V osmih letih po uveljavitvi tega pravilnika morajo vodje posameznih oddelkov oziroma služb pooblaščenih organizacij izpolniti pogoje iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega pravilnika.
Umetno osmenjevanje lahko opravlja tudi tisti, ki je na dan uveljavitve tega pravilnika opravljal umetno osemenjevanje več kot 15 let in je opravil izpit za osemenjevalca po dosedanjem predpisu.
Delavci pooblaščenih organizacij, ki na dan uveljavitve tega pravilnika nimajo strokovnega izpita po doslej veljavnih predpisih, morajo strokovni izpit po tem pravilniku opraviti v roku, ki ga določi njen organ upravljanja; ta rok ne more bit; krajši kot eno leto in ne daljši od petih let.
Delavca, ki ima ob uveljavitvi tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, pa nima strokovnega izpita po dosedanjih predpisih, se lahko izjemoma oprosti opravljanja strokovnega izpita po določbah tega pra-
vilnika, če je do uveljavitve tega pravilnika uspešno opravljal delo oziroma naloge na področju zdravstvenega varstva živali.
42.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-059/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
109.
Na podlagi 1. alinee prvega( odstavka 69- člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih in o
predpisih
1.	člen
Tečaje za pridobitev osnovnega znanja o živalskih kužnih boleznih ter o njihovem prenašanju na ljudi in o predpisih s področja varstva živali pred kužnimi boleznimi (v nadaljnjem besedilu: tečaj) organizira za posestnike živali in delavce, ki prihajajo pri svojih delih in nalogah v proizvodnji v neposredni dotik z živalmi, živili živalskega izvora, trupli in konfiskati veterinarska organizacija, ki je pooblaščena za ugotavljanje kužnih bolezni (v nadaljnjem besedilu: organizator tečaja). Organizator tečaja se lahko poveže z drugimi proizvajalnimi ali pospeševalnim organizacijami zaradi organizacije tečaja.
2.	člen
Tečaji se organizirajo praviloma po vrstah dejavnosti v katerih tečajniki delajo ter posebej za delavce posameznih kvalifikacij.
3.	člen
Kraj in čas tečaja določi organizator tečaja tako, da izbere čas, ki je za posestnike živali in delavce najprimernejši. Organizacija tečajev za zasebne kmetovalce mora biti usklajena s programom izobraževanja pospeševalne službe.
Organizator tečaja obvesti Republiško veterinarsko upravo o kraju in času tečaja ter izpitov.
4.	člen
Organizator tečaja obvesti o tečaju in izpitih vse prizadete posestnike živali, organizacije združenega dela, kmetijske zadruge, nosilce samostojnega osebnega dela in druge udeležence v proizvodnji iz prvega člena tega pravilnika z vabilom, naj pošljejo na tečaj osebe, ki tega tečaja še niso opravile, pa so ga po predpisih dolžne opraviti.
Organizacije združenega dela, kmetijske zadruge, nosilci samostojnega osebnega dela in drugi udeležen-
ci v proizvodnji morajo o tečaju in izpitih obvestiti vse prizadete osebe in jim omogočiti, da ga redno obiskujejo.
5.	člen
Predavatelje za tečaje izbere organizator tečaja izmed strokovnjakov za posamezne predmete tečaja.
6.	člen
Učni program tečajev obsega najmanj naslednjo snov:
—	pomen živalskih kužnih bolezni za zdravstveno varstvo ljudi in za gospodarstvo;
—	osnovni pojmi o širjenju, preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni;
—	osnovni pojmi o zagotavljanju higienskih razmer in o veterinarsko-sanitarnem redu;
—	opis, preprečevanje in zatiranje posameznih kužnih bolezni;
—	osnovno poznavanje zakonov s področja varstva živali pred kužnimi boleznimi.
Učni program se mora obdelati v 15 šolskih urah.
Učne pripomočke je tečajnikom dolžan preskrbeti organizator tečaja.
7.	člen
Po končanem tečaju opravljajo tečajniki preiskus znanja, ki je usten in se opravlja pred komisijo.
Komisijo imenuje organizator tečaja. Sestavljajo jo predsednik in dva člana.
3.	člen
Komisija odloča z večino glasov. O poteku preis-kusa znanja se piše zapisnik. Zapisnik in vse spise komisije podpisuje predsednik komisije.
9.	člen
Pozitiven uspeh' izpita se oceni z oceno »je opravil«.
Ce tečajnik po končanem tečaju brez opravičenega vzroka ne pride k izpitu ali pa od izpita odstopi, se šteje, da izpita ni opravil. O upravičenosti vzrokov odloča izpitna komisija.
10.	člen
Komisija sporoči tečajniku uspeh preiskusa znanja takoj po končanem izpitu in mu v primeru pozitivnega uspeha izda o tem potrdilo.
Potrdilo se izda na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
11.	člen
Če tečajnik po opravljenem tečaju ne opravi preiskusa znanja prvič, ga lahko opravlja največ še dva-kratkrat. Če ga tudi tretjič ne opravi, mora pred ponovnim opravljanjem izpita tečaj ponoviti.
Tečajniku, ki po končanem tečaju iz opravičenih razlogov ni delal preizkusa znanja, določi komisija naknadni rok.
12.	člen
Kot tečaji in preizkus znanja po tem pravilniku se priznajo tudi tečaji in izpiti za pridobitev osnovnega znanja o higieni-živil, ki so jih osebe zaposlene v proizvodnji in prometu z živili opravile po pravilniku o organizaciji tečajev in opravljanju izpitov za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni
higieni za osebe zaposlene v proizvodnji in prometu z živili (Uradni list SRS, št. 3-99/76) in izpiti iz osnov zdravstvenega varstva živali, opravljeni na strokovnih šolah, če je učni program študija obsegal snov iz 6. člena tega pravilnika.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-04/78
Ljubljana, dne 16.-januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Organizator tečaja: ...............................—
Številka:.................
POTRDILO
o opravljenem preizkusu za pridobitev osnovnega znanja o živalskih kužnih boleznih
Na podlagi 11. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77) ter 10. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih in o predpisih (Uradni list SRS, št. 3-109/78) izdaja izpitna komisija pri .............
imenovane z odločbo -----------------------------——
z dne .......................
potrdilo,
da je tov. (ica) ------------—.., roj. ------------
ki dela v ..........................................
dne ..................... opravljal(a) pred komisijo
preiskus za pridobitev osnovnega znanja o živalskih kužnih boleznih pri katerem je dobil(a) oceno »opravil«.
V__________________________, dne —.................—
Predsednik komisije
Štampiljka organizatorja tečaja
110.
Na podlagi 7. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
® programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za preglednike divjačine v lovskih organizacijah
1.	člen
Tečaj za preglednike divjačine (v nadaljnjem besedilu: tečaj) organizirata Lovska zveza Slovenije na
sedežih Zvez lovskih družin in krajevno pristojna veterinarska organizacija, ki je pooblaščena za veteri-narsko-sanitarne preglede živalskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: organizator tečaja).
2.	člen
Kraj in čas tečaja določi organizator tečaja sporazumno z zainteresiranimi lovskimi organizacijami.
Organizator tečaja mora obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije o kraju in času tečaja ter izpitov.
3.	člen
Organizator tečaja obvesti o tečajih in izpitih vse prizadete lovske organizacije z vabilom, naj pošljejo na tečaj določene osebe, ki bodo opravljale izpit za preglednika divjačine.
O tečaju in izpitih mora obvestiti tudi vse osebe, ki jih določi lovska organizacija, ki upravlja z loviščem.
4.	člen
Predavatelje za tečaje izbere organizator tečaja izmed strokovnjakov za posamezne predmete tečaja.
5.	člen
Učni program tečaja za preglednike divjačine obsega najmanj naslednjo snov:
—	pomen kužnih bolezni divjadi za zdravstveno varstvo ljudi in za gospodarstvo,
—	zdrava divjad in bolezenska znamenja pri kužnih in drugih boleznih divjadi,
—	osnovni pojmi o higieni obdelave divjačine, higieni transporta in skladiščenja divjačine, o neškodljivem odstranjevanju živalskih odpadkov in pošiljanje materiala v preiskavo,
—	pregled divjačine,
—	označevanje in postopek z divjačino pri kateri ni ugotovljen sum glede zdravstvene neoporečnosti mesa in z divjačino pri kateri je ugotovljen sum, da so meso ali notranji organi zdravstveno oporečni,
—	osnovno poznavanje zakonov s področja higiene mesa in varstva živali pred kužnimi boleznimi,
—	odgovornost preglednika divjačine.
Učni program se mora obdelati v 20 šolskih urah.
Učne pripomočke je tečajnikom dolžan preskrbeti organizator tečaja.
6.	člen
Po končanem tečaju opravljajo tečajniki izpit. Izpit je usten in se opravlja pred izpitno komisijo.
Komisijo imenuje organizator tečaja. Sestavljajo jo predsednik in dva člana, od katerih mora biti eden občinski veterinarski inšpektor.
7.	člen
Komisija odloča z večino glasov. O poteku izpitov se piše zapisnik. Zapisnik in vse spise izpitne komisije podpisuje predsednik izpitne komisije.
8.	člen
Pozitiven uspeh izpita se oceni z oceno »je opravil«.-
Če tečajnik po končanem tečaju brez opravičenega vzroka ne pride k izpitu ali pa od izpita odstopi, se Šteje, da izpita ni opravil. O upravičenosti vzrokov odloča izpitna komisija.
i
9.	člen
Komisija sporoči tečajniku uspeh izpita takoj po končanem izpitu in mu v primeru pozitivnega uspeha izda o tem potrdilo.
Potrdilo se izda na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
10.	člen
Če tečajnik o opravljenem tečaju ne opravi izpita prvič, ga lahko opravlja največ še dvakrat. Če ga tudi tretjič ne opravi, mora pred ponovnim opravljanjem izpita tečaj ponoviti.
Tečajniku, ki po končanem tečaju iz upravičenih razlogov ni delal izpita, določi izpitna komisij a naknadni izpitni rok.
11.	člen
Stroške za tečaj plača organizacija, ki upravlja z loviščem, katere član oziroma delavec se je udeležil tečaja.
12.	člen
Kot tečaji in izpiti po tem pravilniku se priznajo tudi izpiti iz veterinarsko sanitarnega pregleda živil živalskega izvora, opravljeni na strokovnih šolah in lovski izpit, lovsko čuvajski izpit in izpit za lovske tehnike, če je izpit obsegal snov iz 5. člena tega pravilnika in če je bil en član izpitne komisije občinski veterinarski inšpektor ali diplomirani veterinar, ki je pooblaščen za veterinarsko-sanitarni pregled in preiskave divjadi in živil živalskega izvora.
13.	člen
Obrazec potrdila o opravljenem izpitu za preglednika divjačine in obrazec potrdila o opravljenem pregledu divjačine založi Lovska zveza Slovenije.
Potrdilo o opravljenem pregledu divjačine se izda na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tern pravilnikom in je njegov sestavni del.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-03/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
/ Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Organizator tečaja ............................
Številka -....-__________
POTRDILO
o opravljenem izpitu za preglednika divjačine
Na podlagi 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 9. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za preglednike divjačine v lovskih organizacijah (Uradni list SRS, št. 3-110/78)
izdaja izpitna komisija pri ...................
--------------imenovana z odločbo______________
------------------- z dne ---------------------
potrdilo
da je tov.(ica) __________________, roj.____________
član — delavec lovske organizacije ...................
----------------------, dne----------------opravil(a)
pred izpitno komisijo izpit za preglednika divjačine pri katerem je dobil(a) oceno »opravil«.
V -------------------------- dne____________________
Predsednik komisije
Štampiljka organizatorja tečaja
Pooblaščam tov.(ico) ______________________ za oprav-
ljanje pregleda divjačine pred transportom iz lovišča
V---------------------------dne______________________
Za občinski organ veterinarske inšpekcije
Obrazec-■0 X 297 mm)
Lovska organizacija
Na podlagi 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/ 78) izdajam
POTRDILO
Pošiljka divjačine ..............................
(število in vrsta divjačine) Upljenjena, ulovljena, pokončana v lovišču __________
--------------------------( dne --------------------
ob --------uri.
Pošiljka divjačine se transportira v hladilnico _-__
-------------------------, kjer bo opravljen veterinarsko-sanitarni pregled divjačine, ki je namenjena za javno potrošnjo.
S tem potrjujem, da je divjad uplenjena, ulovljena, pokončana v neokuženem lovišču, v katerem ni prepovedan ali omejen promet z živalskimi proizvodi zaradi ugotovitve kužne bolezni iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in
—	da pri pregledu ni ugotovljenega nobenega suma glede zdravstvene neoporečnosti mesa,
—	da je pri pregledu ugotovljeno naslednje _________
Številka potrdila:
V_____________________________ dne ---------------——
(podpis pooblaščenega preglednika) M. P.
111.
Na podlagi 9. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
o bolezenskih znamenjih, po katerih je mogoče šteti, da se je pojavila živalska kužna bolezen ter o načinu in postopku obveščanja o tem
I.	BOLEZENSKA ZNAMENJA
1.	Bolezenska znamenja, na osnovi katerih je mogoče sumiti, da se je pojavila kužna ali zajedavska bolezen in na osnovi katerih je posestnik živali dolžan naznaniti njih pojav ali sum, so pri posameznih boleznih naslednja:
1)	Bolezen Aujeszkega (Paralysis bulbaris infecti-
osa)
a)	Goveda, ovce, psi in mačke: hudo srbenje, lizanje, grizenje in čohanje prizadetih delov kože; nemir, gibanje v krogu, ohromelost, slinjenje, sopenje in opletanje. Živali poginejo v 6 do 48 urah po pojavu prvih bolezenskih znamenj;
b)	Prašiči: številni sesni pujski poginejo. Pri starejših sesnih pujskih in odstavljencih nastopa opletanje, poležavanje, mišični drget, veslanje z nogami in slinjenje; oči trzajo. Pri posameznih živalih nastopajo1 krči, bluvanje in driska. Breje svinje zvrgavajo ali pa oprasijo mrtve, črne in slabotne pujske.
2)	Bolezen Gumboro (Bursitis infectiosa)
Piščanci v starosti od 3 do 6 tednov nenadoma dobijo vodeno drisko, ki jo spremlja opletava hoja; perje okoli zadka je umazano.
3)	Dizenterija pri prašičih (Dysenteria suum)
Driska s primešano sluzjo ali krvjo ali s sluzjo
in krvjo ter huda žeja. Ce traja dalj časa, živali oslabijo, shujšajo in se pri hoji zapletajo. Sesni pujski navadno ne zbolijo.
4)	Garje pri kopitarjih in prežvekovalcih (Scabies: Sarcoptiasis equorum, bovum et rupicaprarum, Chori-optiasis ovium)
a)	Konj in govedo: prizadeta koža je večji del brez dlake in pokrita z luskami. Spremembi so predvsem na glavi, vratu in plečeh. Očitno je hudo srbenje. Pozneje koža zadebeli in se guba.
b)	Gamsi: znamenja so podobna kakor pri govedi in konjih. Garjavi gamsi močno shujšajo in oslabijo. Bolne živali so najprej vznemirjene, pogosto se stresajo, pozneje postanejo manj živahne, se nerade premikajo in se odmaknejo od tropa.
c)	Ovce: bolezenska znamenja so omejena predvsem na tista mesta, kjer je volna najbolj gosta. Pojavi se hudo srbenje, pri osežnih spremembah na koži pa pride tudi do slabokrvnosti in izčrpanosti.
5)	Goveji lišaj (Trichophytia bovis)
Ostro omejene, okrogle brezdlake spremembe na koži, pokrite s sivo, azbestu podobno krasto, predvsem okoli oči in uhljev, na vratu in plečih. Večkrat se okužijo tudi ljudje.
6)	Kronična bolezen dihal pri perutnini (Mycoplas-mosis galinarum — GRD)
Težko dihanje, hropenje, piskanje, nosni izcedek, ne ješčnost, hujšanje in izčrpanost; obolevajo predvsem piščanci.
<
7)	Kužni bronhitis pri perutnini (Bronchitis infectiosa avium)
Večinoma zbolijo povsem mladi piščanci: kašelj, hropenje, piskanje, oteženo dihanje, otožnost in neješ-čnost. Pri kokoših se naglo zmanjša nesnost za 20 do 50 »/o, jajčna lupina je nagubana in tanka. Kokoši rade posedajo v gnezdih.
8)	Kužni tremor (Encephalomyelitis avium)
Mišični drget, nezanesljiva hoja, posedanje na golenicah in poleganje ter delna in končno popolna ohromelost nog; obolevajo piščanci v starosti do 10 dni.
9)	Kužno vnetje očesne veznice in roženice ali kužna slepota pri prežvekovalcih (Karatoconjunctivitis infectiosa ruminantiumj
Solzenje, sluzasto gnojen očesni izcedek, zažarjene očesne veznice, kalna roženica in včasih tudi slepota. Občutljivejše so mlajše živali.
10)	Marekova bolezen (Neurolymphomatosis avium)
Pošepavanje in delna ohromelost nog, peruti, vratu, očesnih vek in drugih delov telesa, nadalje težko dihanje, driska in izčrpanost. Pri akutni obliki je roža bleda in rumenkasta, v koži in mišicah pa nastajajo bule; zbolijo 12 do 24-tedenski piščanci.
11)	Mehurčkasti izpuščaj pri govedu (Exanthema coitale vesiculosum s. pustulosum bovis ali IBR/IPV — Rhinotracheitis infectiosa bovum/Vulvovaginitis pu-stulosa infectiosa).
Sluznica sramnice in nožnice je zažarjena in otekla ter posejana z gnojnimi mehurčki. Kes mehurčki počijo, nastanejo ranice, nato pa še krastice. Enake spremembe ugotovimo tudi na spolovilu bikov. Ko živali mokrijo, so nemirne in se prestopajo.
12)	Metljavost (Fasciolosis)
a)	govedo: zmanjšana mlečnost, hujšanje, slabokrvnost, včasih tudi driska;
b)	ovce: znamenja so podobna kakor pri govedu, vendar hujša; v medčeljustju je hladna, nebpleča oteklina.
13)	Paratuberkuloza govedi (Paratuberculosis bovum)
Trdovratna driska, žeja, hujšanje in upadanje mlečnosti; pri docela izčrpanih živali nastajajo v medčeljusti in na grlini hladne, neboleče otekline.
14)	Šumeči prisad (Gangraena emphysematosa)
Govedo in ovce: otekline, ki pod pritiskom šuštijo,
so v začetku majhne, boleče in tople, pozneje pa hladne in neobčutljive. Živali so hudo prizadete; tresejo se, nekatere pa tudi šepajo; poginejo v 12 do 48 urah po pojavu prvih bolezenskih znamenj.
15)	Trihomoniaza goved (Trichomoniasis bovum)
Jalovost, dolgotrajni in neenaki presledki medpo-
jatvami, zgodnje zvrgovanje in kopičenje redke, svetlo rumene tekočine v maternici.
16)	Varoatoza čebel (Varroosis)
Nemir čebelje družine. Mlade čebele se na bradi nemirno sprehajajo in vrtijo okoli telesne osi. Krila niso razvita ali pa so deformirana. Pokrovčki pokrite zalege so zmečkani; odmrle bube.
17)	Virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (Gastroenteritis contagiosa suum — TGE)
Bljuvanje in huda driska. Pogine večina pujskov mlajših kot 14 dni, starejših pujskov pogine manj, odrasle živale pa le izjemoma.
18)	Vnetje vimena pri kravah (Mastis bovis)
Pri hitro potekajočem vnetju vimena so posamezne četrti ali vse vime oteklo in boleče, mleko pa močno spremenjeno. Za počasi potekajoče vnetje vimena so značilne zatrdine v vimenu, suhe črte in spremenjeno mleko.
II. OBVEŠČANJE O POJAVU IN PRENEHANJU ŽIVALSKIH KUŽNIH BOLEZNI
2.	Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se da sumiti, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora posestnik živali v smislu 34. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi to takoj naznaniti veterinarski organizaciji, ki je pooblaščena za ugotavljanje kužne bolezni in vzroka pogina ali občinskemu organu veterinarske inšpekcije. Obveščene organizacije morajo o tem takoj obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije: Pooblaščene organizacije morajo bolezen naznaniti tudi takrat, ko z laboratorijskimi preiskavami ugotovijo pri bolnih, poginulih ali na videz zdravih živalih (klicenosci, prebolevniki), da so okužene s povzročitelji bolezni naštetih v tfem navodilu.
Šteje se, da gre za sum kužne bolezni, če se med živalmi, ki so v istem dvorišču ali čredi, pojavi: več primerov obolenj z istimi ali podobnimi znamenji, zvrgavanje živali ali povečano število pregonitev, kot tudi kadar nenadoma pogine žival oziroma nadpovprečno število malih živali v večjih aglomeracijah iz neznanih vzrokov ali pa kadar pogine več živali z istimi ali podobnimi znaki. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi pri čebeljih /družinah,
3.	O tem, da se je pojavila kužna bolezen oziroma, da so se pojavila znamenja, po katerih se sumi, da so živali zbolele ali poginile za kužno boleznijo, ter o storjenih ukrepih mora pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije v štirinajstdnevnem poročilu obvestiti republiško veterinarsko upravo.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati: datum, ko je bila ugotovljena živalska kužna bolezen, ugotovljena bolezen, ime in priimek posestnika živali, kraj in občino, kjer se je kužna bolezen pojavila, število dovzetnih živali v reji, število zbolelih, cepljenih, poginulih, ubitih ali zaklanih živali, število in vrsto drugih živali v isti reji.
4.	O tem, da se je pojavila bolezen iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, mora občinski organ veterinarske inšpekcije obvestiti tudi vse delovne organizacije v občini, ki se ukvarjajo z rejo ali pitanjem živali oziroma s prometom živali, živalskih proizvodov, odpadkov in surovin, kakor tudi vse organe veterinarske inšpekcije sosednjih občin.
, Če je odrejena prepoved prometa z živalmi ali z živalskimi proizvodi, odpadki in surovinami, mora občinski organ veterinarske inšpekcije o tem obvestiti tudi vse delovne organizacije v občini, ki se ukvarjajo s prevozom živali, živalskih proizvodov, odpadkov in surovin v železniškem, cestnem, morskem, rečnem in zračnem prometu.
5.	O tem,' da se je pojavila živalska kužna bolezen oziroma, da so se pojavila znamenja, po katerih se da sumiti, da so živali zbolele ali poginile za kužno boleznijo, ki je nalezljiva tudi za ljudi, mora občinski organ veterinarske inšpekcije obvestiti tudi občinski organ sanitarne inšpekcije oziroma zdravstveno organizacijo v zadevni občini.
O tem, da se je pojavila bolezen Aujeszkega, šumeči prisad, garje pri kopitarjih in prežvekovalcih, mora občinski organ veterinarske inšpekcije obvestiti tudi poveljstvo vojaških enot v občini.
Obvestilo iz prvega in drugega odstavka te točke mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 3. točke tega navodila.
6.	O prenehanju živalske kužne bolezni in odpravi odrejenih ukrepov mora občinski organ veterinarske inšpekcije obvestiti vse upravne organe, delovne organizacije in poveljstva, ki jih je obvestil o kužni bolezni oziroma o odrejenih ukrepih.
III,	KONČNA DOLOČBA
7.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-018/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
112.
Na podlagi 10. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o vaptvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
o načinu pošiljanja materiala, ki je potreben za diagnostično preiskavo
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Material, ki je potreben za diagnostično preiskavo, da se pojasni sum na katero od kužnih bolezni iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, je treba pošiljati po najhitrejši poti — s kurirjem ali z javnimi prevoznimi sredstvi — na tak način, da se prepreči raznašanje kuživa in zagotovijo pogoji za uspešno laboratorijsko preiskavo. Zagotoviti je treba optimalne pogoje za preživetje domnevnega povzročitelja in preprečiti avtolizo materiala; material je treba praviloma odvzeti pred zdravljenjem. Če za posamezne bolezni ni drugače določeno, je treba jemati in pošiljati material v skladu s splošnimi določbami tega navodila.
2.	Za diagnostične preiskave je treba praviloma poslati material od več bolnih ali poginulih živali:
—	iz rej govedi ali prašičev material od vsaj petih (5) živali, oziroma manj, če je reja majhna in je zbolelo ali poginilo manj kot 5 živali;
—	iz manjših rej perutnine ali v primerih, ko so znamenja bolezni izrazita, 5 poginulih in 5 klinično bolnih živali;
—	iz večjih rej perutnine ali v primerih, ko živali ne kažejo značilnih znamenj bo’lezni najmanj 10 poginulih živali (dnevni pogin) in 5—10 bolnih živali;
—	iz panjev, kjer znamenja bolezni niso izrazita: kos sata s pokrito trotovsko zalego, velik najmanj
10cmX 10 cm, dvajset čebel nabranih z zaležene površine s starejšo nepokrito zalego in drobir, pometen z dna panjev;
— iz panjev, kjer so znamenja bolezni izrazita, kos sata s spremenjeno trotovsko zalego velik najmanj 10 cm X 10 cm in 20 bolnih čebel.
3.	Žive bolne živali je treba poslati po kurirju v
škatli ali zaboju, iz katerih se ne morejo izcejati se-kreti in ekskreti, dno pa mora biti pokrito z materialom, ki vpija tekočine (časopisni papir, staničevina, žaganje, oblanci, slama in podobno).	*
Sveža trupla manjših živali je treba pošiljati v papirnatih vrečah vloženih v škatlo ali zaboj. V plastičnih vrečah debelih vsaj 0,1 mm je dovoljeno pošiljati le zmrznjena trupla.
Satje je treba pošiljati v kartonski škatli vloženi v plastično vrečko, čebele v zamašeni stekleni ali plastični posodici, drobir pa v plastični vrečki ali - zamašeni posodici. Svež material se sme prevažati pri temperaturi okolja.
4.	Sveža tkiva, organe in dele organov za bakteriološke preiskave je treba vsakega posebej spraviti v sterilno stekleno ali plastično posodico ali novo plastično vrečko, zapreti in jih čim prej po odvzemu ohladiti in vložiti v hladilno torbo, termovko ali drugo primerno sekundarno embalažo, v katero je treba dati tudi dovolj ledu, da bo temperatura med transportom približno + 5° C. Za bakteriološke preiskave material ne sme biti zmrznjen.
Na enak način je treba pošiljati zmrznjena tkiva in organe za virološke preiskave: dodati je treba dovolj ledu in embalažo ohladiti, da se material med potjo ne odtaja. Za virološke preiskave se lahko pošlje tudi svež material, tako kot za bakteriološke preiskave.
5.	Za patološko-histološko preiskavo materiala je treba koščke tkiva ali organov v velikosti kocke sladkorja konzervirati v 10°/o formalinu (3 deli navadne vode + 1 del formalina, ki vsebuje 33 0/o formaldehida). Fiksativa mora biti 5 do 10 krat več kot je tkiva. Tako konzerviran material se sme hraniti in prevažati pri temperaturi okolja.
6.	Kri za serološke preiskave je treba vzeti v čiste epruvete 16 mm X 100 mm, zamašene s plutovinastimi ali gumijastimi zamaški. Za nevtralizacijo virusov s serumom mora biti kri odvzeta sterilno v sterilne epruvete in takoj poslana v laboratorij. Konjem in govedom je treba odvzeti 10 ml iz vene jugolaris, prašičem 10 ml iz v. cava cranialis, perutnini 3 ml iz v. cutanea ulnaris, enodnevnim piščancem pa 1 ml s punkcijo srca.
Ce krvnih vzorcev ni mogoče takoj poslati v preiskavo, jih je treba pustiti nekaj ur pri sobni temperaturi, da se napravi krvni strdek in nato čez noč v hladilniku pri ^ 4° C. Serum je treba nato odliti v drugo epruveto in ga shraniti pri +4° C ali zmrzniti pri vsaj —20° C.	\
Kri ali serum se lahko pošljeta v laboratorij pri temperaturi okolja, če prevoz do tja ne traja več kot 24 ur. Če so vzorci na poti več kot 24 ur, je treba kri poslati na ledu (točka 4), vendar kri ne sme zmrzniti. Zmrznjen serum se med potjo ne sme odtajati.
7.	Valilna jajca za preizkus dovzetnosti embrijev (ugotavljanje imunosti matične jate) je treba poslati tako, da ne pride do pretresa ali poškodb. Iz vsakega hleva je treba poslati 40 standardnih valilnih jajc A, E ali C kategorije.
,	■	y
8.	Iztrebke za bakteriološko preiskavo je treba odvzeti iz rektuma z vatenko, stekleno zanko (rektalni bris) ali z novo plastično vrečko, oblečeno na roko kot rokavico. V epruvetah mora biti na dnu 0,5 ml sterilne moderirane fiziološke raztopine NaCl (KILPCh brezvodni... 0,43 g, NasHPCh brezvodni... 1,48 g, NaCl... 7,2 g, destilirane vode ... 1000 ml). Pri uporabi soli z vezano vodo je treba uporabiti ustrezno večje količine, da se doseže ista molarnost.
Med prevozom mora biti material na ledu. Material za preiskave na striktne anaerobe, razen T. hyodysenteriae, je treba pošiljati pri temperaturi okolja.
9.	Iztrebke za parazitološke preiskave je treba odvzeti v čisto stekleno ali plastično posodico ali novo plastično vrečko. Med prevozom je lahko temperatura v sekundarni embalaži enaka temperaturi okolja.
10.	Kožne ostružke za mikološke ali parazitološke
preiskave, je treba ostrgati z roba spremenjene kože s skalpelom ali ostro žlico in jih spraviti v epruveto ali novo polivinilsko vrečko. Med prevozom je lahko temperatura v sekundarni embalaži enaka temperaturi okolja.	.	/
11.	Epruvete, posode ali vrečkg morajo biti zamašene ali zavezane tako, da se vsebina ne mora iztresti ali izcejati, in označene tako, da'je mogoče ugotoviti, od katere živali je material.
Za pošiljanje po pošti mora biti embalaža iz drugega odstavka 3. točke do 11. točke vložena še v kartonsko ali leseno škatlo.
12.	Skupaj z materialom je treba poslati tudi iz-poljnjen zapisnik o odvzemu in pošiljanju vzorcev v diagnostično ali drugo preiskavo na obrazu št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
II, ODVZEM VZORCEV, DOSTAVLJANJE MATERIALA ZA DIAGNOSTIČNE PREISKAVE ZA POSAMEZNE BOLEZNI
*
13.	Bolezen Aujeszkega (Paralysis bulbaris infec-tiosa)
Pri velikih živalih je treba poslati tonzile in možgane; pri malih celo glavo, za dokazovanje protiteles (nevtralizacija virusa) pa sterilno kri ali serum.
Tonzile in možgane je treba shraniti v novo plastično vrečko in jih zmrzniti v suhem ledu ali tekočem dušiku. Če so tkiva shranjena in poslana pri +4° C, je treba material zrezati in zmešati s 50 odstotnim glicerinom v fiziološki raztopini NaCl.
14.	Bolezen Gumboro (Bursitis infectiosa)
Poslati je treba bolne piščance z vodeno drisko
ali poginjene piščance stare 3—6 tednov. Če to ni mogoče, je za izolacijo virusa treba poslati svežo ali zmrznjeno hemoragično spremenjeno Fabricijevo burzo in za patološko-histološko preiskavo Fabricijevo burzo vloženo v 10 %> formalin.
Za kontrolo imunosti jate je treba poslati valilna jajca.
15.	Dizenterija pri prašičih (Dysenteria suum)
Za izolacijo povzročitelja, Treponema hyodysente-riae, je treba poslati bolne ali poginule živali, ali del podvezanega debelega črevesa, ali iztrebke.
16.	Garje pri kopitarjih in prežvekovalcih (Sca-bies: Sarcoptiasis eauorum, bovum et rupicaprarum, Chorioptiasig ovium)
Poslati je treba ostružke z roba spremenjene kože, od mrtvih živali pa lahko tudi kose spremenjene kože.
17.	Goveji lišaj (Trichophytia bovis)
Poslati je treba vsaj za naprstnik (1—2ccm) ostruž-kov spremenjene kože — belih, azbestu podobnih hrast.
18.	Kronična bolezen dihal pri perutnini (Myco-plasmosis gallinarum — /GRD/)
Poslati je treba poginule ali bolne; shirane piščance za patološko-anatomsko preiskavo ali kri ali serum za hitro aglutinacijo.
19.	Kužni bronhitis pri perutnini (Bronchitis in-fectiosa avium)
Za izolacijo virusa je treba poslati poginule ali bolne piščance, ki kažejo znamenja respiratornega obolenja, ali svežo ali zmrznjeno, sterilno odvzeto tra-hejo.
Za patološko-histološko preiskavo je treba trahejo vložiti v formalin.
Za nevralizacijo virusa — dokaz prekuženosti ali imunosti — je treba poslati iz vsakega hleva po 2 vzorca krvi.
20.	Kužni tremor (Encephalomyelitis avium)
Za izolacijo virusa je treba poslati poginjene piščance ali piščance, ki kažejo znamenja paralize ali tremor j a, ali možgane takih živali.
Za patološko-histološko preiskavo je treba poslati možgane pankreas in žlezni želodec v formalinu.
Za kontrolo imunosti je treba poslati iz vsakega hleva 40 valilnih jajc.
21.	Kužno vnetje očesne veznice in roženice ali kužna slepota pri prežvekovalcih (Keratoconjunctivitis infectiosa ruminantium)
Za izolacijo možnih povzročiteljev: Moraxella bovis, Ricolesia bovis in virusov je treba poslati v preiskavo bris s konjunktive akutno bolnih živali.
22.	Marekova bolezen (Neurolymphomatosis avium)
Za izolacijo virusa je treba poslati poginule piščance, ali piščance z značilno paralizo okončin ali z očesno obliko ali pa tumorozno spremenjene organe.
Za patološko-histološko preiskavo je treba poslati tumorozno spremenjene organe, pri klasični obliki pa ishiadični, celiačni ali brahialni živec in značilno spremenjeno oko; material je shranjen v formalinu. '
Za ugotavljanje protiteles je treba poslati kri ali serum.
23.	Mehurčkasti izpuščaj pri govedu (Exanthema coitale vesiculosurn s. pustulosum bovis, IBR/IPV — Ehinotracheitis infectiosa bovum/ Vulvovaginitis pu-stulosa infectiosa)
Za izolacijo virusa je treba poslati bris ali izpirek prepucija ali vulve, odvzet prve dni po pojavi izpuščaja.
Za ugotavljanje protiteles'je treba poslati kri.
24.	Metljavost (Fasciolosis)
Pri sumljivih živalih je treba preiskati ali poslati v preiskavo iztrebke, pri poginulih ali zaklanih živalih pa spremenjene dele jeter.
25.	Paratuberkuloza (Paratuberculosis bovum)
Za ugotavljanje povzročiteljev — Mycobacterium paratuberculosis pri živi živali, je treba poslati ostružke rektuma v sterilni primarni embalaži, od mrtve živali pa del spremenjenega tankega črevesa in področne' bezgavke.
Za patološko-histološko preiskavo je treba poslati del spremenjenega tankega črevesa in področne bezgavke v formalinu.
Za serološke preiskave je treba poslati kri.
26.	Šumeči prisad (Gangraena emphysematosa)
Za izolacijo povrzočitelja je treba poslati vsaj
0,5 kg spremenjene muskulature, najbolje glutealne. Izključiti je treba vranični prisad.
27.	Trihomoniaza goved (Trichomoniasis bovum)
Na Trichomonas genitalis je treba preiskati ali poslati v preiskavo:
—	pri sumljivih kravah s sterilno pipeto odvzeto vsebino maternice, gnoj plodnih ovojnic, plodno vodo ali želodčno vsebino abortiranih plodov; pri starih okužbah je treba poslati vaginalno sluz za mukoaglu-tinacijo,
—	pri bikih izpirek prepucija s 50 ml sterilne vodne raztopine NaC«. Fizološko raztopino je treba infu-dirati v prepucij s 50 ml zraka, jo petdesetkrat zmasirati od prepucija proti skrotumu in prestreči v sterilno posodo.
Material je treba hraniti v hladilniku in pošiljati na ledu.
28.	Varoatoza čebel (Varroosis)
Za ugotovitev 'pršice Varroa Jacobsoni je treba poslati pokrito trotovsko zalego in čebele nabrane s sata s starejšo nepokrito zalego oziroma bolne čebele ter drobir z dna panjev.
29.	Virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (Gaslroentcritis contagiosa suum — TGE)
Za izolacijo virusa in ugotavljanje virusa z metodo imunofluorescence je treba poslati poginule ali bolne pujske ali duodenum in jejunum akutno bolnih pujskov.
Za dokazovanje protiteles je treba poslati kri.
30.	Vnetje vimena pri kravah (Mastitis bovis)
Mleko je treba odvzeti v sterilne epruvete 16 mm
X 100 mm, ki so zamašene s plutovinastimi zamaški in označene z zaporednimi številkami krav ter z rimskimi številkami četrti. Četrti morajo biti označene takole:
I	— leva prednja, II — leva zadnja, III — desna zadnja in IV — desna prednja.
Vime je treba najprej očistiti s polovico papirnate brisače, namočene v 0,1 °/o cetavlon (1 del 20 odstotnega cetavlona na 200 delov vode) in ga nato osušiti s suho polovico brisače. Nato je treba razkužiti papile od I do IV s kosmom vate namočenipi v 70 odstotni etanol. Mlečne vzorce — 5 do 10 ml — je treba jemati v obratnem vrstnem redu, od IV do I, da se prepreči okužba razkuženih papil, v poševno nagnjene epruvete, ki jih je treba v tem položaju zamašiti.
Navodila za jemanje vzorcev za elektronsko štetje celic v mleku ih za njihovo pripravo da, glede na elektronski števec, veterinarska organizacija, ki bo opravila preiskavo.
III.	KONČNA DOLOČBA
31.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-015/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehran.0
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
ZAPISNIK
o odvzemu in pošiljanju vzrocev v diagnostično preiskavo
Obrazec št. 1
Pošiljatelj:
veterinarska organizacija
Datum: . Številka: Poslano:
diplomirani veterinar
telefon
organizaciji, pooblaščeni za opravljanje diagnostičnih preiskav
oddelku
Material iz reje: ------------------------------
TOZD, farma, kooperanti, individualni kmetovalec: ime in naslov
Vrsta živali, ušesna številka, ime živali: —.......................................------------------------------
Poslano*: .........................................-........., ..----------------------- ------------------------
bolnih živali	. poginulih živali	organov od živali (št) drug material od živali (št)
Na preiskavo**: .............., .—........................,.............,  -.........., ............, ........
patološko patološko-histološko bakteriološko virološko toksikološko serološko antibiogram
mikološko parazitološko’ drugo
ANAMNEZA
Štev. živali v hlevu, reji: .............. datum vselitve, zadnjega nakupa: ........—____________________________
Opis hleva: ...—--------------------------------
Krma: .—...............,
vrsta
poslano na preiskavo
Nastil:	............
zoohigienske razmere
serija ’ datum' izdelave kvaliteta organoleptično opravljene preiskave, rezultati preiskav,
Opravljene vakcinacije:
vrsta
kvaliteta organoleptično
datum cepljenja
vrsta(e) cepiva
prolzvajalec(ci)
Obolele živali:
serija(e)
datum(i) Izdelave
število ali odstotek od dovzetnih v hlevu, reji
starost
simptomi
UKREPI, TERAPIJA
Pri prejšnjih, podobnih izbruhih:
Učinek: ........................
simptomi
število ali odstotek poginulih od obolelih
Pri sedanjem izbruhu:
Učinek: .........-....
Dodatni podatki, pripombe:
SUM NA STEKLINO, POŠKODBA, MOŽNA OKUŽBA ČLOVEKA Žival je ni poginila*** žival je ni bila usmrčena*** je ni poškodovala človeka*** Kdaj je poškodovala človeka:
Kdaj je poginila:
Ogrožena oseba,
datum
Lečeči zdravnik:
Mesto ugriza ali možne okužbe: Pripombe: .....
			datum		
		ime in priimek			starost
naslov					
ime in priimek, zdravstvena organizacija
dodatni anamnestični podatki, simptomi, poškodbe, navodila, zdravljenje itd.
podpis diplomiranega veterinarja
* vpišite število, katere organe, kakšen drug material
** ustrezno podčrtajte in vpišite domnevnega povzročitelja, t. j. katere preiskave naročate *** neustrezno prečrtajte
113.
Na podlagi 3. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO \
o vodenju registra živali in objekta, o zdravstvenem spričevalu za čebelje družine in za ribe, dovoljenju za
promet z mlekom in mlečnimi izdelki, potrdilu o
registraciji in vakcinaciji psov ter o veterinarski napotnici, o postopku pri vodenju oziroma izdajanju teh listin ter o evidenci	,
1.	S tem navodilom se določa:
—	postopek pri prijavi živali in objektov za posestnike živali in objektov iz 9. in 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43-637/76) in iz 12. ter 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) — postopek pri izdajanju zdravstvenega spričevala za čebelje družine in za ribe, dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, potrdila o registraciji in vakcinaciji psa in veterinarske napotnice (16., 17., 25. in 29. člen zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi) in obrazci teh listin, ki so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del,
—	evidenca o vplačanih pristojbinah za zdravstvena spričevala, potrdila o prijavi in registraciji psov ter o opravljenem cepljenju proti steklini, za veteri-narsko-sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno, potrošnjo.
2.	Prijava Šivali in objektov
Posestniki živali in objektov iz prve alinee prve točke tega navodila morajo v prijavi živali in objekta navesti naslednje podatke:
—	vrsta dejavnosti,
—	organizacija (OZD —■ TOZD, občan, naslov),
—	vrsta objekta,
—	naslov objekta,
—	kapaciteta (število živali, količina obdelanih, predelanih živalskih proizvodov, surovin).
Organizator odkupa mleka mora prijaviti živali in objekte in .navesti podatke iz prejšnjega odstavka za vse posestnike živali, ki oddajajo mleko v isto zbiralnico oziroma direljtno v mlekarno. Posestnik živali, ki sam oddaja v promet mleko ali mlečne izdelke za hrano ljudi, mora sam prijaviti te živali in objekte.
Občinski organi Veterinarske inšpekcije in republiška veterinarska uprava vodijo register posestnikov živali in objektov v obliki kartoteke na obrazcu Vet. i-3/I (navodilo o evidencah, ki jih vodijo organi veterinarske inšpekcije v SR Sloveniji — Uradni list SRS, št, 10/76).
\
3.	Zdravstveno spričevalo za čebelje družine in za
ribe
1)	Zdravstveno spričevalo je javna listina. Spričevalo velja 10 dni od dneva, ko je izdano oziroma ko mu je podaljšana veljavnost.
2)	Zdravstveno spričevalo se izda na prošnjo posestnika čebeljih družin oziroma rib.
Posestnik živali je odgovoren za pravilnost danih podatkov.
3)	Za celotno pošiljko čebeljih družin, matic, satja in satja z zalego ali rib in iker, ki se transportira izven območja občine, se izda skupno zdravstveno spričevalo, če so živali iste vrste, če pripadajo istemu posestniku in če se odpremljajo v isti kraj.
4)	Zdravstveno spričevalo se izdaja na obrazcu št. 1, velikosti 210 X 297 mm in vsebuje podatke, ki jih daje posestnik živali, potrdilo organa, ki izdaja spričevalo ter potrdilo občinske veterinarske inšpekcije.
Obrazec zdravstvenega spričevala mora biti izpolnjen čitljivo s črnilom, kemičnim svinčnikom ali pisalnim strojem.
Na spričevalu ne sme biti namesto lastnoročnega podpisa faksimil osebe, ki je upravičena izdajati spričevala.
5)	Če organ, ki je pristojen izdati spričevalo, odkloni prosilcu spričevalo, izda odločbo, s katero zavrne njegovo prošnjo.
6)	Posestnik čebeljih družin oziroma rib, ki spričevalo pogreši (izgubljeno, uničeno in pod.) dobi na prošnjo dvojnik spričevala. Dvojnik spričevala izda organ, ki je izdal pogrešano spričevalo. Na dvojniku mora biti z rdečilom zapisana označba »Dvojnik«.
4.	Dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo
1)	Pooblaščena veterinarska organizacija oziroma občinski veterinarski inšpektor ugotavlja zdravstveno stanje živali in druge predpisane pogoje v hlevu in z diagnostičnimi in drugimi preiskavami, ki jih odredi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugi odstavek 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi).
Pooblaščena veterinarska organizacija mora voditi predpisano evidenco o diagnostičnih preiskavah živali, o preiskavah mleka in od drugih preiskavah ter pregledih.
2)	Občinski veterinarski, inšpektor opravlja redne preglede celotne evidence in dokumentacije, ki jo vodi pooblaščena veterinarska organizacija. Če ugotovi, da so živali zdrave in da so izpolnjeni drugi predpisani pogoji, dostavi izjavo o tem občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za veterinarstvo.
Če občinski veterinarski inšpektor ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji glede zdravstvenega stanja živali, predlaga pristojnemu upravnemu organu za veterinarstvo, da ne izda dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki. Če ugotovi, da niso izpolnjeni higi-ensko-tehnični pogoji za pridobivanje mleka, izda odločbo za odpravo pomanjkljivosti, oziroma ravna v skladu z določbo 39. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75).
3)	Za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ izda dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo na obrazcu št. 2 v štirih izvodih, od katerih po en izvod se vroči posestniku živali, zbiralnici mleka in organizatorju odkupa mleka.
Posestnikom živali, ki oddajajo mleko v isto zbiralnico, izda za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ skupno dovoljenje iz prejšnjega odstavka.
Dovoljenje za promet z mlekom mora biti spravljeno v zbiralnici mleka ali pri posestniku živali, ki oddaja mleko neposredno potrošnikom.
5.	Potrdilo o prijavi, registraciji in o vakcinaciji psa ter evidenca
1)	Potrdilo o registraciji in o cepljenju psa izda pristojna veterinarska organizacija in sicer ob registraciji psa, ki se opravi v skladu z občinskim predpisom.
2.	Vsak pes mora nositi znamkico, ki je potrdilo o prijavi, registraciji psa in o opravljenem cepljenju psa proti steklini.
Znamkica je iz nerjavečega materiala, oblike enakostraničnega trikotnika (velikosti stranice 3 cm). Znamkica mora vsebovati naslednje podatke:
—	občina SR Slovenije,
—	številka znamkice,
—	leto vakcinacije.
3)	Pooblaščena veterinarska organizacija vodi evidenco o registraciji in cepljenju psov in sicer po obrazcu št. 3, v obliki kartoteke.
4)	Posestnik psa, ki prevaža žival z javnimi prevoznimi sredstvi, mora imeti potrdilo o registraciji in o cepljenju psa. Potrdilo se izdaja na obrazcu št. 4 velikosti 10 cm X 14 cm, ki je iz svetlomodre kartotečne lepenke.
6.	Veterinarska napotnica za živali in za meso, ki sc odpremlja v klavnico (zakol v sili)
1)	Bolna ali poškodovana žival, katero zaradi klanja v Sili odpremlja posestnik živali v klavnico, ali meso takih v sili zaklanih živali, mora biti pred odpremo v klavnico pregledano.
Pregled iz prejšnjega odstavka opravi veterinarska organizacija, ki je pooblaščena za veterinarsko-sanitarni pregled živalskih proizvodov.
2)	Če veterinar pooblaščene veterinarske organizacije ugotovi, da ni suma kužne bolezni oziroma da ni nevarnosti za širjenje kužnih bolezni, dovoli odpremo take živali v klavnico in izda veterinarsko napotnico.
Veterinarsko napotnico izda na obrazcu št. 5.
3)	Če veterinar pooblaščene veterinarske organizacije ugptovi, da ni nevarnosti za širjenje kužnih bolezni oz. da ni drugega razloga zaradi katerega bi moral prepovedati nakladanje in odpremo mesa v klavnico (npr. pogin živali, zdravstveno oporečno meso in pod.), dovoli odpremo mesa v klavnico in izda veterinarsko napotnico.
Veterinarsko napotnico izda na obrazcu št. 5.
4)	Veterinarska napotnica velja 24 ur po izdaji.
Obrazec napotnice mora biti izpolnjen čitljivo s črnilom, kemičnim svinčnikom ali pisalnim strojem.
Veterinarsko napotnico mora lastnoročno podpisati pooblaščeni veterinar.
5)	Veterinarska napotnica se izdaja samo v predpisanih izjemnih primerih, ko je treba živali takoj zaklati oziroma, ko je bila žival zaklana v sili. Veterinarska napotnica v teh primerih nadomesti zdravstveno spričevalo iz 16. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo.
Za veterinarsko napotnico se ne plača pristojbina.
6)	Pooblaščena veterinarska organizacija mora voditi evidenco o izdanih veterinarskih napotnicah.
7)	Če veterinar pooblaščene veterinarske organizacije pri pregledu ugotovi, da obstoja nevarnost za širjenje kužnih bolezni ali da je treba zaradi drugega razloga prepovedati nakladanje in odpremo mesa v klavnico (npr. pogin živali, zakol v agoniji, nepravočasna eksenteracija oziroma zdravstvena oporečnost mesa iz drugih razlogov) odredi potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja kužnih bolezni oz. odpremo živalskega trupla in delov živalskega trupla v najbližjo zbiralnico odpadkov ali v obrat za predelavo živalskih odpadkov. ,
8)	Če posestnik ne odpremi v sili zaklane živali v klavnico, veterinar pooblaščene veterinarske organizacije opravi veterinarsko-sanitarni pregled mesa. Če ugotovi, da je meso higiensko neoporečno, dovoli porabo mesa v gospodinjstvu posestnika živali (za lastno domačo porabo).
7.	Evidenca o vplačanih pristojbinah za zdravstvena spričevala, potrdila, dovoljenja in preglede
1)	Evidenca o izdanih zdravstvenih spričevalih za kopitarje, parkljarje, perutnino, čebelje družine in ribe in o vplačanih pristojbinah vsebuje:
a)	zaporedno številko izdanega zdravstvenega spričevala;
b)	ime lastnika oziroma posestnika živali;
c)	datum, ko je bilo zdravstveno spričevalo izdano;
č) bivališče lastnika oziroma sedež posestnika živali;
d)	vrsta in število živali, za katero je bilo izdano zdravstveno spričevalo;
e)	vplačane pristojbine za posamezno zdravstveno spričevalo in skupni znesek vplačanih pristojbin;
f)	opombe.
Evidenco o izdanih zdravstvenih spričevalih je treba voditi po obrazcu št. 6, ki je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del.
2)	Evidenco o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini ter o vplačanih pristojbinah vodi pooblaščena veterinarska organizacija v skladu z določilom 5. točke tega navodila na obrazcu št. 3.
3)	Občinski organ veterinarske inšpekcije in pooblaščena veterinarska organizacija morata voditi evidenco o veterinarsko-sanitarnih pregledih na obrazcu Vet. i-6/a, Vet. i-6/b, Vet. i-7, Vet. i-12 in Vet. i-13 navodila o evidencah, ki jih vodijo organi veterinarske inšpekcije v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/76).
4)	Pooblaščena veterinarska organizacija mora voditi evidenco o molznicah na obrazcu Bov. Tb 1 in evidenco o opravljenih pregledih ter preiskavah molznic, katerih mleko je namenjeno za javno potrošnjo.
8.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-021/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Obrazec št 1 (prva stran) (format 210 X 297 mm)
(Štampiljka organa, ki izdaja zdravstveno spričevalo)
Zdravstveno spričevalo za čebele, ribe
Podatki, ki jih daje posestnik čebel, rib*
1.	Ime in priimek posestnika čebel, rib* --------------
2.	Naslov posestnika čebel, rib*................—.....
3.	Število čebeljih družin ali
matic, vrsta panjev*--------------------------------
4.	Vrsta, število ali teža rib ali
iker, starost*................................-.....
5.	Kje so čebele, ribe* ------------------—------------
6.	Namen odpreme: vložek, nadaljnja reja, kot živilo, paša*
Prilagam prejšnje spričevalo in listine*
Izjavljam, da so navedeni podatki pravilni.
(podpis posestnika čebel, rib)
Na podlagi 16. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdajam
Zdravstveno spričevalo za čebele, ribe*
S	tem potrjujem, da v kraju porekla čebeljih družin, rib ni bila ugotovljena kužna bolezen iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78), ki se lahko prenese s tovrstnimi živalmi.
To spričevalo velja 10 dni od dneva, ko je bilo izdano oziroma ko mu je bila podaljšana veljavnost.
Številka spričevala:
V__________________, dne _________________
(podpis pooblaščene osebe)
• Neustrezno prečrtati.
(druga stran)
Potrjujem, da opisane živali v času pregleda niso kazale znamenj kužnih bolezni.
Z laboratorijsko preiskavo vzorcev iz te reje dne
............... niso bile ugotovljene naslednje kužne
bolezni ______________________________________________
Živali se odpremljajo v_______________________________
Občina -----------------------------------------------
Živali so dopremljene iz -----------------------------
Občina -----------------------------!,----------------
Štev.:________________________________________________
(diplomirani veterinar)
K. P.
Veljavnost zdravstvenega spričevala se podaljša za 10 dni.
V —--------------., dne_______________
(podpis pooblaščene osebe) M. P.
Veljavnost zdravstvenega spričevala se podaljša za 10 dni.
V -----------------, dne---------------
(podpis pooblaščene osebe) M. P.
Obrazec št. 2
Socialistična republika oiovemja Skupščina občine: —------------------
Številka:
Datum:
(za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ)
izdaja na podlagi 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146 77 in 2-43/78) in 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65 in 4/77)
DOVOLJENJE
za promet z mlekom in mlečnimi izdelki z_ javno potrošnjo
Posestniku(om) živali ...................-.....
iz ............................................ se
dovoljuje promet z mlekom — mlečnimi izdelki za javno potrošnjo.
Na podlagi tega dovoljenja sme(jo) posestnik(i) živali oddajati v promet samo mleko — mlečne izdelke, pridobljeno(e) v njegovem (njihovem) hlevu — obratu.
Dovoljenje velja do___________________
Obrazložitev:
Pristojni veterinarski inšpektor je pregledal dokumentacijo o zdravstvenem stanju živali, higiensko-tehničnih pogojih prostorov, posod ter pribora za molžo in zdravju zaposlenih oseb. Pri pregledu je ugotovljeno, da ni razlogov za omejitev ali prepoved prometa z mlekom iz -------- člena pravilnika o veteri-
narsko-sanitarnem pregledu živali in živil živalskega
izvora (Uradni list SFRJ, št. .....) in iz 25., 26.,
27., 29., 30. in 32. člena pravilnika o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15 64, 22/64, 36/64. 33/70 in 33/72).
Ker je občinski veterinarski inšpektor ugotovil, da izvira mleko od zdravih živali in da so izpolnjeni drugi predpisani pogoji, je na podlagi drugega odstavka
25.	člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi izdano dovoljenje kot v dispozitivu.
(podpis izdajatelja dovoljenja)
M. P.
V letu ......... so bile pregledane živali v hlevu
in niso bile ugotovljene tuberkuloza, bruceloza in bolezni vimena.
V letu .......-. so bile pregledane živali v hlevu
in niso bile ugotovljene tuberkuloza, bruceloza in bolezni vimena.
(veterinarski inšpektor) M. P.
V letu ......... so bile pregledane živali v hlevu
in niso bile ugotovljene tuberkuloza, bruceloza in bolezni vimena.
(veterinarski inšpektor)	" (veterlnarskl inšpektor)
M. P.	M ID
Evidenca o prijavi, odjavi In cepljenjih psa
Obrazec št. 3
(prva stran)
Veterinarska organizacija:
Datum prijave:
odjave:
1.	LASTNIK
2.	SPREMEMBA LASTNIŠTVA
V
Priimek in ime
I
Bivališče: ulica, hišna številka, kraj, občina
1.
2.
OPIS PSA
CEPLJENJE PROTI STEKLINI
Pasma 					 pes psica trne 					 . „. Leto rojstva 				 velik srednji majhen barva 			- kratka, srednja dolga dlaka posebna znamenja rodovnik	Datum	Proizvajalec, serija vakcine	Številka znamkice	Plačana pri- stojbina	Zig, podpis
		V			
PREGLED NA STEKLINO
(druga stran)
Datum 1. pregleda	St. ambulantnega protokola	Rezultat pregleda zdrav — stekel +	Anamneza
			
			
ZDRAVLJENJE EHINOKOKOZE
Datum	St. ambulantnega protokola	Zdravilo	Opombe
			
			
DRUGA CEPLJENJA
Datum	St. ambulantnega protokola	Cepljenje proti	Proizvajalec, ser. št. cepiva
			
			
Skupščina občine	Obrazec št. 4
_____________________(prva stran)
POTRDILO
o registraciji in o cepljenju psa
(druga stran)
LASTNIK ŽIVALI:
Ime in priimek ---------------------------------
Naslov------------------------------------------
OPIS PSA:
Spol __________________ Barva ------------------
Pasma------------------Dlaka--------------------
Ime ___________________ Rodovnik ---------------
Leto rojstva ---------- Posebna znamenja ---------
Registriran dne pod št--------------------------
(podpis pooblaSCene osebe) M. P.
(tretja stran)
CEPLJENJE PROTI STEKLINI
Številka znamkice	Datum	Podpis in žig
1.
2.
3.
4.
Obrazec štev. 5 (format 210 X 2S7 mm)
(Pooblaščena veterinarska organizacija)
Na podlagi 29. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/ 78) izdajam
Veterinarsko napotnico
Pregledal sem spodaj opisano žival — meso zaklane živali in dovolil odpremo v klavnico-----------------------
1.	Opis živali — mesa _________________________
2.	Ime in priimek in naslov lastnika živali
3.	Naslov in oznaka hleva .............-________________
4.	Žival je bila v sili zaklana dne ____________ ob ____
po veterinarjevem nasvetu ____________________________
po presoji lastnika __________________________...........—,—
5.	Diagnoza bolezni ____________________________________
6.	Žival je bila zdravljena z naslednjimi zdravili -----
7.	Datum zadnjega zdravljenja ____________________________
S tem potrjujem, da v kraju porekla živali ni bila ugotovljena kužna bolezen iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki se lahko prenese s tovrstnimi živalmi in da ni bila odrejena prepoved ali omejitev prometa živali in živalskih proizvodov.
Ta napotnica velja še 24 ur po izdaji.
Številka napotnice:
V------------......-, dne __________________ ob ------ uri
(diplomirani veterinar)
Evidenca o izdanih zdravstvenih spričevalih za živali
Obrazec evidence št. 6
(format 297 X 420 mm)
Zap.
št.
Datum, ko je bilo zdrav, spričevalo izdano
Ime lastnika oz. posestnika živali
Bivališče lastnika oz. sedež posestnika živali
gove-
do
Vrsta in štev. živali, za katere Je bilo izdano zdravstveno spričevalo
jagnje-
mezgi *	tele- praši- praši- ovce ta in
konji In . osu ta či nad či pod in kozlič-mule a	120 kg 50 kg 50 kg koze ki do
3 mes.
1 2
3
4
5
Vrsta in štev. živali, za katere je bilo izdano zdravstveno spričevalo
perutnina čebelji panji	ribe
5
Vplačane peMofMne
po din	skupno din
S
Opomba
7
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
114.
Na podlagi 48. in 93. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2-61/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1978 in na 39. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi okolišev in številu delegatskih mest p» okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane ima 60 delegatskih mest. Zbori združenega dela občin-
skih skupščin na območju mesta Ljubljane ali skupine delegatov, ki se organizirajo pri zborih združenega dela občinskih skupščin, delegirajo v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane naslednje število delegatov:
1.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež organizacije:
—	z gospodarskega področja — 36 delegatov
—	s prosvetno-kulturnega področja — 8 delegatov
—	s socialno-zdravstvenega področja — 6 delegatov
2.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni
ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:	'
—	v kmetijski dejavnosti — 2 delegata .
—	v obrtni in podobni dejavnosti — 5 delegatov
3.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državni organi, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela — 2 delegata
4.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ — 1 delegata.
2.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, ki delegira 6 delegatov
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, ki delegira 11 delegatov
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, ki delegira 6 delegatov
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, ki delegira 9 delegatov
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, ki delegira 4 delegate.
3.	člen
Za delegiranje delegatov v,zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti iz 1. alinee 2. točke
1.	člena tega odloka se območje mesta Ljubljane razdeli na dva okoliša, od katerih ima vsak okoliš po eno delegatsko mesto:
1.	okoliš obsega občine Ljubljana" Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Šiška
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti iz 2. alinee 2. točke 1. člena tega odloka se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev tako. da vsak okoliš obsega
eno občino na območju mesta Ljubljane in vsak okoliš delegira po enega delegata.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s prosvetno kulturnega področja se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, ki delegira 2 delegata
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, ki delegira dva delegata
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, ki delegira enega delegata
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, ki delegira enega delegata
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, ki delegira dva delegata.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialnozdravstvenega področja se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, ki delegira enega delegata
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, ki delegira dva delegata
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, ki delegira enega delegata
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, ki delegira enega delegata
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, ki delegira enega delegata.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev iz 3. točke 1. člena tega odloka se območje mesta Ljubljane razdeli na 2 okoliša, od katerih ima vsak okoliš po eno delegatsko mesto:
1.	okoliš obsega občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center.
8.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja oboroženih sil iz 4. točke 1. člena tega odloka je območje mesta Ljubljane enoten okoliš, ki delegira enega delegata.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov, o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane ter način glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 9-175/ 74).
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
115.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1978 in na 41. seji zbora občin dne 26. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
generalnega piana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo vzgojnovarstvenega zavoda in trgovine v Sp. Hrušici
1.	člen
Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-3/66) se v 1. točki 2. odstavka 3. člena spremeni in dopolni z naslednjim besedilom:
»V zazidljive površine, namenjene za izgradnjo vzgojnovarstvenega zavoda in trgovine v Sp. Hrušici, se spremeni zemljišče pare. št. 1167 in južni del parcel št. 1162, 1165, 1166, 1169 in 1170 vse k. o. Bizovik.
Zemljišče, navedeno v prejšnjem odstavku, se označi v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana kot MS 111 — Sp. Hrušica.«
2.	člen
Območje iz 1. člena tega odloka ponazarja grafični prikaz, ki ga je v septembru 1977 pod naslovom »Predlog za spremembo GUP na območju zazidalnega otoka MS-111 Sp. Hrušica« in pod šifro projekta 2358/ 77 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je del tega odloka.
3.	člen
Območje iz 1. člena tega odloka se ureja neposredno z lokacijsko dokumentacijo.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine' mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
116.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) ter 20. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1978 in na 41. seji zbora občin dne 26. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin
1. člen
V odloku o obratovalnem času gostinskih dejavnosti na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 29/75 in 11/76) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se:
1.	spremeni besedilo sedanjega zadnjega odstavka 2. člena, ki postane 4. odstavek in se glasi:
»Ob prireditvah ali zaradi turističnih in drugih potreb lahko obratujejo gostinski obrati tudi v daljšem času kot je naveden v 2. odstavku tega člena, morajo pa o tem predhodno obvestiti pristojni občinski upravni organ.«
2.	doda nov 5. odstavek, ki se glasi:
»V upravičenih primerik dovoli pristojni občinski upravni organ poslovanje gostinskim obratom tudi v daljšem času, kot je naveden v 2. odstavku tega člena. Prav tako lahko pristojni občinski upravni organ dovoli skrajšano dnevno obratovalno obveznost.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 14-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
117.
Na podlagi 617., 622., 628., 633. in 635. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 36., 125. in 171. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela. na 41. seji zbora občin in na 39. seji družbenopolitičnega zbora dce 26. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o začasnih ukrepih družbenega varstva na Šoli za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani
1
Skupščina mesta Ljubljane odreja na Šoli za ži-vinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani zaradi motenj v samoupravnih odnosih, kar predstavlja izredno hudo kršitev v smislu 619. člena zakona o združenem delu, naslednje začasne ukrepe družbenega varstva:
1.	odstranitev individualnega poslovodnega organa,
2.	imenovanje začasnega organa,
3.	začasno omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev.
2
Za začasnega organa je imenovan Lenič Jernej, dipl. vet., ki prevzema vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa ter izvršilne in formalne funkcije zbora delavcev, dokler ne bodo odstranjene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delovnih ljudi oziroma družbenih interesov, vendar ne dalj kot eno leto od uveljavitve tega odloka.
3
«
Ko začne z delom začasni organ, preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa v. d. ravnatelja Šole za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani: Demšar Rudolf.
Ko začne z delom začasni organ, prenehajo opravljati delavci v organizaciji združenega dela funkcijo delavskega sveta.
4
Začasni organ predstavlja Šolo za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani.
5
Začasni organ je dolžan sproti obveščati Skupščino mesta Ljubljane in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih.
Začasni organ in delavci v organizaciji združenega dela lahko predlagajo skupščini mesta, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
6
Odločitev o imenovanju začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
7
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 56-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
• 118.
Na podlagi 7., 14. in 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 47. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1978 in na 41. seji zbora občin dne 26. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki .jih opravlja Geodetska 'uprava Skupščine mesta Ljubljane
1. člen
Za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščino mesta Ljubljane, se določijo naslednje prodajne urne. cene:
din
Za dela, za katera se zahteva visoka uspo-
sobljenost	, 160
za katera se zahteva višja strokovna usposobljenost	■	140
za katera se zahteva srednja strokovna usposobljenost	120
za dela K. V. šoferja — figuranta	70
za dela N. K. — P. K. figuranta	50
2.	člen
Posebej se zaračunajo pripadajoči dejanski materialni in prevozni stroški.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
119.
V smislu 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 91/72 in 18/74) in 4. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20/68) ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1978 in na 41. seji zbora občin dne 26. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka za izobraževanje odraslih pri Poklicni gradbeni šoli
Ivana Kavčiča, Ljubljana, pri Obalni delavski univerzi Ivan Regent v Kopru
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje, da se pri Poklicni gradbeni šoli Ivana Kavčiča, Ljubljana, ustanovi dislociran oddelek za izobraževanje odraslih za naslednje poklice:
—	monter vodovodnih naprav
—	monter ogrevalnih naprav
—	monter klimatizacij skih naprav
pri Obalni delavski univerzi Ivan Regent v Kopru za potrebe IMP Ljubljana, TOZD Projekt — Montaža Koper.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
120.
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1978 in na 41. seji zbora občin dne 23. janu-' arja 1978 sprejela
SKLEP•
o imenovanju predsednika in članov gradbenega odbora za izgradnjo avtobusne postaje v Ljubljani
V gradbeni odbor za izgradnjo avtobusne postaje v Ljubljani se imenujejo:
za predsednika:
1.	K o r i n š e k Mirko, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
kot namestnik predsednika:
2.	Urbanija Janez, direktor Komunalnega podjetja Ljubljana,
za člane:
3.	Brdnik Franc, ŽG Ljubljana, direkcija za transport,
4.	Gregorič Lidija, strokovna sodelavka, Oddelek za gospodarstvo, stanovanjske in prometne zadeve Skupščine mesta Ljubljane,
5.	Ječnik Marjan, šef Avtobusne postaje Ljubljana,
6.	Korbar Slavko, pomočnik sekretarja Mestne konference ZKS Ljubljana,
7.	Lapajne Ivan, direktor Ljubljanskega urbanističnega zavoda Ljubljana.
8.	Leban Milan, vodja Urada za promet pri Skupščini mesta Ljubljane,
9 Lestan Ivan, direktor projektivnega podjetja ŽG Ljubljana,
10.	Matjašič Anton, direktor LB podružnica Ljubljana, direkcija za kreditiranje investicij,
11.	Mitič. Miloš, načelnik Uprave javne varnosti Ljubljana,
12.	Novak Janez, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad,
13.	Pungerčar Franc, predsednik IO SIS za gradnje cest Ljubljana,
14.	dr. Zemljiš Vlasto, profesor na FAGG Ljubljana,
15.	Počkar Miran, odgovorni predstavnik Republiške skupnosti za ceste.
St. 111-1/78
Ljubljana, dne 26. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
121.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 150. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 2., 17., ter 42. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 286. seji dne 7. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni r«^riiitvi osnutka urbanistične dokumentacije, ki spreminja in dopolnjuje generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljane »-a območje zazidalnih otokov SS 108/2, SS 109, SI 5, ŠP 8 — Gunclje in SS 108/1, ŠS 110, ŠS 111, SS 112 in ŠP 9 — Vižmarje—Brod
T
Javn,o se razgrne osnutek urbanistične dokumentacije, ki spreminja in dopolnjuje generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-3/66) — za to območje, ki je navedeno v naslovu tega sklepa. Dokumentacijo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 2300 v juliju 1977.
2
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne z dnem objave tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v atriju Magistrata, Mestni trg 1, v prostorih krajevnih skupnosti Stanežiče—Medno, Gunclje, Male Vižmarje in Vižmarje—Brod ter v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Rok ža pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 174/2-78
Ljubljana, dne 7. februarja 1978.
Predsednik
i	Izvršnega sveta
Skupščine mesta 'Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
‘ 122.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 150. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 2., 17. ter 42. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 286. seji dne 7. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o potrditvi odmika od določil odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17/74) in določitvi trase za potek kanalizacije od objektov Perutnine Zalog do javnega kanala
1
Dovoli se gradnja kanalizacije za Perutnino Zalog za odvod tehnološke in sanitarne odpadne vode iz kompleksa valilnice Perutnina Zalog z navezavo na javni kanal. Trasa kanala 0 25 cm in 0 40 cm v dolžini 289 m poteka po poti oziroma ob dovozni poti za Perutnino Zalog.
2
Lokacija poteka kanalizacije za Perutnino Zalog ponazarja lokacijsko tehnična dokumentacija, ki jo je pod št. LD 22034/77 v novembru 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je sestavni del tega sklepa.
3
Lokacija poteka kanalizacije je vsklajena z navodili za izrabo prostora. To so ugotovile vse organizacije in organi, ki so izdali soglasje ter Ljubljanski urbanistični zavod in Republiška skupnost za ceste.
4
Dovoljeni odmik je treba upoštevati pri novelaciji stare in izdelavi nove urbanistične dokumentacije in odlokih.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.	4
Št. 174/3-78
Ljubljana, dne 7. februarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
123.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 150. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 2. 17., ter 42. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 286. seji dne 7. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanističnega načrta za območje naselij Tacen—Šmartno—Gameljne—Vikrče—Zavrh— Rašica
1
Javno se razgrne urbanistični načrt za območje naselij Tacen—Šmartno—Gameljne—Vikrče—Zavrh— Rašica, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 1505/74 in 2296/77 v januarju 1978.
2
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne z dnem objave tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v atriju Magistrata, Mestni trg 1, v prostorih krajevnih skupnosti Tacen—Šmartno, Gameljne in Pirniče in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 174/4-78
Ljubljana, dne 7. februarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
124.
Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 150. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74), 2., 17. ter 42. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 286. seji dne 7. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane — za območje naselij Tacen—Šmartno—Gameljne— Vikrče—Zavrh
1
Javno se razgrne urbanistična dokumentacija, ki ponazarja predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za navedeno območje naselij, katero je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. proj. 1505/74 in 2296/77 v januarju 1978.
2
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne z dnem objave tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v atriju Magistrata, Mestni trg 1, v prostorih krajevnih skupnosti Tacen—Šmartno, Gameljne in Pirniče in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 174/5-78
Ljubljana, dne 7. februarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
BREŽICE
125.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji redni seji dne 25. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za camping in igrišča v Zdravilišču Čateške Toplice
1.	člen
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog zazidalnega načrta za camping in igrišča v Zdravilišču Čateške Toplice.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predlog vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na oddelku za gospodarske upravne zadeve Skupščine občine Brežice ter na krajevnem uradu Čatež. Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarske upravne zadeve vsak delovni dan od 7. do 15. ure, na krajevnem uradu Čatež pa vsako sredo od 7. do 15. ure.
St. 350-3/78-4
Brežice, dne 6. februarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stane Hc 1. r.
126.
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA za katastrske okraje Brežice, Krško in Planina
ki so sestavni del odloka o lestvicah katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 24-1551/77)
Kultura
Njiva
Vrt
Sadovnjak
Vinograd
Katastrski okraj
Bon. razred
	Brežice	Krško	Planina
1.	7.900	8.000	5.700
2.	6.700	6.700	4.250
3.	5.600	5.500	3.600
4.	4.500	4.250	2.900
5.	3.400	3.100	2.200
6.	2.300	1.900	1.600
7.	1.500	1.200	1.000
8.	940	700	—
1.	20.000	19.700	13.500
2.	18.000	17.900	11.400
3.	15.000	15.000	6.850
4. 5. 6. 7.	9.700	9.100	6.050
8. 1.	6.700	5.200	4.200
2.	5.350	4.500	2.500
3.	4.400	3.500	1.200
4.	3.350	2.650	—
5.	2.500	1.900	__
6. 7. 8.	1.800	—	
1.	13.000	12.200	5.400
2.	11.000	10.000	4.200
3.	8.300	7.800	3.200
4.	5.900	5.400	2.100
5.	4.500	4.400	1.000
6.	3.550	3.400	—
7.	2.700	2.500	—
8.	2. MO	1.600	
Kultura
Katastrski okraj
. razred '	Brežice	Krško	Planina
1.	4.600	4.500	4.200
2.	4.000	3.900	3.400
3.	3.400	3.300	2.700
4.	2.800	2.650	2.100
5.	2.300	2.000	1.300
6.	1.800	1.450	750
7.	1.350	850	—
8.	900	—	—
1.	1.300	1.30<,	900
2.	1.000	1.000	600
3.	750	750	400
4.	500	600	250
5.	350	450	—
6.	200	300	—
7. 8.			150	—
1.	850	850	850
2.	700	700	600
3.	550	550	350
4.	450	450	250
5.	300	300	200
6.	200	200	100
7. 8.	100	100		
1.	600		
Travnik
Pašnik
Gozd
Trstičje
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinđer 1. r.
CELJE
127.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) sta svet za varstvo družine in svet za varstvo odraslih občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na skupni seji dne 30. januarja 1978 soglasno sprejela
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin
Na podlagi uradno ugotovljenega odstotka povečanja življenjskih stroškov za leto 1977, ki je znašal 14,6 »/o, ki ga je ugotovil Zavod SR Slovenije za statistiko (statistična informacija Zavoda SR Slovenije za statistiko, ;št. 234) se povečajo preživnine za 14,6 % napram letu 1977 in to od 1. 3. 1978 dalje, uveljavitve tega sklepa.
Sklep je veljaven po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje.
Predsednik
sveta za varstvo družine OSSS Celje
Marija Lamut 1. r.
Predsednik
sveta za varstvo odraslih OSSS Celje
Franc Smodiš 1. r.
CERKNICA
128.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je zbor združenega dela dne 2. februarja 1978 in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 2. februarja 1978 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini
Cerknica
1.	člen
2.	člen odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 1/71) se spremeni in pravilno glasi:
»Turistična taksa za začasno prebivanje se plača dnevno:
— ne glede na kraj in letno sezono od nočnine —
5 din.
Za začasno prebivanje se šteje bivanje do 30 dni.«
2.	člen
Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 7/75) preneha veljati v celoti.
3.	člen
7. člen odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica se spremeni in pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.«
St. 423-5/68-9	.
Cerknica, dne 2. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
129.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Cerknica na 26. redni seji zbora združenega dela dne 2. februarja 1978 in 26. redni seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o cestnem skladu občine Cerknica
1.	člen
Odlok o ustanovitvi cestnega sklada (Glasnik, št 17/65) preneha veljati z 31. 12. 1977.
2.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti sklada se prenesejo na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Cerknica.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-17/64
Cerknica, dne 2. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
' a
130.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih , (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Cerknica na 26. redni seji zbora združenega dela dne 2. februarja 1978 in 26. redni seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za komunalne potrebe družbenega standarda na področju občine Cerknica
1.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada za komunalne potrebe družbenega standarda (Glasnik št. 18/65 — odlok št. 3/0-402-12/65) preneha veljati z 31. 12. 1977.
2.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti sklada se prenesejo na Samoupravno komunalno interesno skupnost.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/0-402-12/65
v Cerknica, dne 2. februarja 1978.
i	Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren Lr.
131.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 166. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je zbor združenega dela dne 2. 2. 1978, zbor kra-
jevnih skupnosti dne 2. februarja 1978 in družbenopolitični zbor dne 2. februarja 1978 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi števila delegatskih mest v zborih in o določitvi konference delegacij ter skupin delegatov Skupščine občine Cerknica
1.	člen
V	odloku o določitvi števila delegatskih mest v zborih in o določitvi konferenc delegacij ter skupin delegatov Skupščine občine Cerknica (Ur. list SRS, št. 10/74) se besedilo 2. člena spremeni in se pravilno glasi:
Zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica ima 38 delegatskih mest.
V	tem zboru imajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti naslednje število delegatskih mest:
Brest Cerknica:
TOZD TP Cerknica 2 delegatski mesti TOZD TP Martinjak 1 delegatsko mesto TOZD TLI Stari trg 1 delegatsko mesto TOZD TP Stari trg 1 delegatsko mesto TOZD TIP Cerknica 1 delegatsko mesto TOZD TOP Cerknica 1 delegatsko mesto TOZD Prodaja 1 delegatsko mesto TOZD Jelka Begunje 1 delegatsko mesto Skupne dejavnosti 1 delegatsko mesto Kovinoplastika Lož:
TOZD Okovje 1 delegatsko mesto TOZD Inox 1 delegatsko mesto TOZD Plastika 1 delegatsko mesto TOZD Orodjarna 1 delegatsko mesto Skupne dejavnosti 1 delegatsko mesto SGP Gradišče 1 delegatsko mesto Avtomontaža TOZD Cerknica 1 delegatsko mesto Kovind Unec 1 delegatsko mesto Komunalno podjetje Cerknica 1 delegatsko mesto Nanos TOZD trgovina Rakek 1 delegatsko mesto Kmetijska zadruga Cerknica in TOK Cerknica 3 delegatska mesta
POZD Javornik Rakek 1 delegatsko mesto Iskra TEN Ljubljana Stegne—Cajnarje 1 delegatsko mesto
Kartonažna Ljubljana ■— TOZD Kartonaža Rakek 1 delegatsko mesto
THP Postojnska jama — TOZD gostinstvo Cerknica 1 delegat, mesto
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoja delovna sredstva 1 delegatsko mesto.
2.	člen
3.	člen se spremeni in pravilno glasi:
V konference delegacij, ki jim po prejšnjem členu tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela Skupščine občine Cerknica, se združujejo naslednje delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij:
1.	Delovna skupnost PTT Cerknica; Begunje, Grahovo, Nova vas, Rakek, Stari trg; telekomunikacije Cerknica; Elektro Ljubljana okolica, enota Cerknica za 'l delegatsko mesto.
2.	Delovne skupnosti Železniške postaje in sekcije za vzdrževanje — nadzorništvo proge Rakek; SAP TOZD Notranjska Cerknica; Transavto Postojna —posredništvo Rakek ter delavci delovodstva Grahovo, TOZD vzdrževanje Cestno podjetje Ljubljana za 1 delegatsko mesto.
(S. PK Pivka TOZD Perutnina Cerknica; Veterinarska postaja Cerknica; Ljubljanske mlekarne, zbiralnica Nova vas; Zavod za ribištvo Ljubljana — ribogojstvo Obrh za 1 delegatsko mesto.
4.	Gozdno gospodarstvo Postojna — TOZD gozdarstvo Snežnik, TOZD gozdarstvo Cerknica in TOZD Jelen Snežnik za 1 delegatsko mesto.
5.	Lesnina Novolit Nova vas, Kovinoplastika Lož TOZD Roto in delavci TOZD Okovje zaposleni v Novi vasi za 1 delegatsko mesto.
6.	Delovne skupnosti: Gradnje Postojna — enota Cerknica, Borovo — prodajalna Cerknica, Peko — prodajalna Cerknica, Tobak — prodajalna Cerknica, Stari trg, Rakek, Primorje Gorica — prodajalna Cerknica, Nova vas, Kožarišče; Petrol — črpalka Rakek, Istra BENZ — črpalka Stari trg, Zapuže — prodajalna Stari trg, Zmaga — prodajalna Stari trg, Nanos — PE mesnica Cerknica, Rakek, Stari trg in Pudob, Zavarovalnica Triglav — poslovalnica Cerknica, Rast Ljubljana — cvetličarna Cerknica, Mladinska knjiga, Ljubljana — knjigarna Cerknica, LIV Postojna — obrat Unec, SAP — bife Cerknica, delovna skupnost IS SRS Snežnik, AMD Cerknica, Kino Cerknica, CGP Delo Ljubljana — prodajalna Cerknica, Žito Ljubljana — pekarna Rakek za 1 delegatsko mesto.
7.	Notranjski.zdravstveni dom :— TOZD Cerknica, Lekarniška postaja Stari trg, Lekarna Cerknica, Delovne skupnosti za zaposlovanje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Cerknica za 1 delegatsko mesto.
8.	Delovne skupnosti SDK Rakek, Ljubljanska banka Rakek, Cerknica, Stari trg, Nova vas, krajevna skupnost Cerknica, krajevna skupnost Loška dolina — Stari trg za 1 delegatsko mesto.
9.	Delovne skupnosti uprave Skupščine občine Cerknica, Občinsko sodišče Rakek, Sodnik za prekrške, Postaja milice Cerknica, Občinske organizacije ZK, SZDL, sindikatov, ZZB NOV in ZSMS za 1 delegatsko mesto.
10.	Osnovna šola Cerknica, Rakek, Stari trg, Nova vas, Glasbena šola Rakek, delovne skupnosti SIS in JDRS Pula — dom Velike Bloke za 1 delegatsko mesto.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumom, ki ga sklenejo temeljne samoupravne organizacije in ^ skupnosti, ki so te delegacije izvolile ali ki opravljajo funkcijo delegacij.
Sporazumi za oblikovanje konferenc morajo biti sklenjeni do 20. marca 1978.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-2/74-9
Cerknica, dne 2. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r
132.
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je zbor združenega dela na seji dne 2. februarja 1978, zbor krajevnih skupnost na seji dne 2. februarja 1978 in družbenopolitični zbor na seji dne 2. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije
1.	člen
V	občinsko volilno komisijo se imenujejo;
1.	Borut Potrata, Občinsko sodišče Rakek — predsednik
2.	Jože Petrič, Okrožno sodišče Ljubljana — namestnik
3.	Vinko B r a n c e 1 j, Skupnost zdrav, zavarovanja — tajnik
4.	Emil Lah, Brest Cerknica — namestnik
5.	Jože Klančar, Brest Cerknica — član
6.	Milan Strle, Kartonažna Rakek — namestnik
7.	Jože Tufk, Pudob — član
8.	Branko Troha, Kovinoplastika Lož — namestnik
9.	Franc Kotnik, Rakek, Partizanska — član
10.	Malka Strozak, SDK Rakek — namestnik
2.	člen
Sklep prične veljati, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-3/74-9
Cerknica, dne 2. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
133.
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je zbor združenega dela na seji dne 2. februarja 1978, zbor krajevnih skuphosti na seji dne
2.	februarja 1978 in družbenopolitični zbor na seji dne 2. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o imenovanju volilne komisije
1.	člen
V	volilno komisijo za volitve v skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, ki je oblikovana v okviru združenja obrtnikov Cerknica, se imenujejo;
1.	Toni S i m i č a k. Cerknica, C. 4. maja — predsednik
2.	Anica Zalar, SO Cerknica — namestnik
3.	Lado Urbanc, Dolenja vas — tajnik
4.	Mirko Polak, Rakek, Partizanska 16a — namestnik
5.	Ludvik Opeka, Selšček — član
6.	Tone K r p i č, Rakek, Vodovodna 2 — namestnik
2. člen
Sklep prične veljati, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-4/74-9
Cerknica, dne 2. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
134.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/77) ter na podlagi 28. člena statuta krajevne skupnosti Grahovo je izvršni svet krajevne skupnosti Grahovo na predlog zbora volilcev vasi Grahovo, dne 15. januarja 1978 na svoji seji dne 29. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo obnove vodovoda v vasi Grahovo, v krajevni skupnosti Grahovo
N
1.	člen
Za vas Grahovo, v krajevni skupnosti Grahovo se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za obnovo vodovoda.
2.	Člen
Na referendumu bodo občani odločali o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje obnove vodovoda v Vasi Grahovo, Skupna vrednost izgradnje obnove vodovoda bo znašala 419.000 din.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za vas Grahovo in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve V skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso Vpisani V splošni volilni imenik.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku.
Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli* udeležiti glasovanja.
4.	člen
Referendum bo v nedeljo 12. marca od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi komisija za izvedbo referenduma.
5.	člen
Samoprispevek bi bil uveden za 'dobo štirih mesecev ih Sicer od 1. maja do 1. septembra 1978.
Samoprispevek plačajo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju vasi Grahovo po naslednjih stopnjah:
din
1.	Vsako gospodinjstvo	1.000
2.	Lastnik nenaseljene stanov, hiše	1.000
3.	Za novogradnjo stanov, hiše v času referenduma	1.000
4.	Samski stanovalci z lastnim gospodinjstvom	500
5.	Nosilec obrti na obrt	500
Po tej lestvici se zbere 209.500 din.
6.	člen
Polovico sredstev za realizacijo gradnje obnove vodovoda iz 2. člena tega sklepa v znesku 209.500 din poravna Komunalno podjetje Cerknica.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni: socialni podpiranci, štipendisti in vajenci.
8.	člen
Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjo vsebino: »Krajevna skupnost Grahovo«
glasovnica za referendum dne 12. marca 1978,
o uvedbi samoprispevka v denarju za izgradnjo obnove vodovoda v vasi Grahovo po naslednjih merilih:
din
1.	Vsako gospodinjstvo	1.000
2.	Lastnik nenaseljene	stanov, hiše	1.000
3.	Za novogradnjo 'stanov, hiše v času referenduma	1.000
4.	Samski stanovalec z	lastnim	gospodinj. 500
5.	Nosilec obrti na obrt	500
samoprispevek se plača v štirih obrokih od 1. 5. 1978 do 1. 9. 1978.
Za vse veljajo oprostitve plačila samoprispevka, ki so določeni po 7. členu tega sklepa.
Glasujem
»ZA«	, »PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedilo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedilo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Glasovalnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Grahovo.
10.	člen
Postopek v zvezi z izvedbo referenduma vodi komisija za izvedbo referenduma, ki je bila izvoljena na zboru volilcev vasi Grahovo, dne 15. januarja 1978.
11.	člen
Plačevanje samoprispevka se bo vršilo v pisarni krajevne skupnosti Grahovo ali na žiro račun KS Grahovo št. 50160-645-69047 »za vodovod Grahovo«. Pri vseh zavezancih, ki po 8. členu tega referenduma ne bodo plačali samoprispevka, vrši izterjavo davčna uprava SOB Cerknica. Za zbiranje sredstev je odgo-
voren gradbeni odbor za izgradnjo obnove vodovoda vasi Grahovo.
12.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in razglasi na krajevno običajen način ter velja takoj.
Grahovo, dne 1. februarja 1978.
Predsednik izvršnega sveta krajevne skupnosti Grahovo Jaka Šilc 1. r.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Grahovo
Stane Štritof 1. r.
GROSUPLJE
135.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 31. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe dopolnilnega
zazidalnega načrta za predel »Mrzle njive« v Grosupljem
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe dopolnilnega zazidalnega načrta »Mrzle njive« v Grosupljem, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. 2292, datum izdelave januar 1978.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
,	3. člen
Predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za predel »Mrzle njive« v Grosupljem bo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Grosuplje.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/78
Grosuplje, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
St. 3	17. II. 1978
/
URADNI LISI SRS
Stran 331
136.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 24. člena statuta krajevne skupnosti Grosuplje je svet KS Grosuplje na svoji seji dne
7.	februarja 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje naselja Brezje pri Grosupljem v krajevni skupnosti Grosuplje
1.	člen
Za območje vasi Brezje pri Grosupljem se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za modernizacijo krajevne poti Brezje—Grosuplje.
2.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 208.000 din sredstev, ki bodo uporabljena v celoti za modernizacijo krajevne poti Brezje—Grosuplje po programu, ki ga sprejme gradbeni odbor.
3.	člen	i
Krajevni samoprispevek se uvede za čas od 1. 5. 1978 do 30. 4. 1983.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci posestniki hiš, ki stalno prebivajo na območju vasi Brezje pri Grosupljem ter vsi graditelji stanovanjskih hiš na tem območju. Samoprispevek bodo plačevali v naslednjih določenih zneskih:
1.	Znesek 24.000 din
Rozman Valentin, Brezje 10 (obrtnik)
2.	Znesek po 8.000 din naslednji posestniki oz. graditelji hiš:
Lavrič Silvo, Brezje n. h.
Potokar Franc, Brezje 1 Švigelj Joža, Brezje 3 Kadunc Leopold, Brezje 5 Šoštarič Jože, Brezje 20 Kadunc Jože, Brezje 4 Zaviršek Milan, Brezje 6 Dremelj Ludvik, Brezje 7 Nahtigal Janez, Brezje 8 Štrukelj Anton, Brezje 9 Bučar Stane, Brezje 11 Potokar Alojz, Brezje 12 Brodnik Alojz st., Brezje 14 Blatnik Ivan, Brezje 15 Kadunc Franc, Brezje 16 Bučar Angela, Brezje 17 Švigelj Jože, Brezje 18 Kadunc Milan, Brezje 19 Sivec Jože, Brezje 13 Brodnik Alojz ml., Brezje n. h.
Rozman Janez, Brezje 21 Grum Franc, Brezje 2
5.	člen
Zavezanci plačujejo samoprispevek trimesečno v enakih obrokih, kot prispevke oz, davčne obveznosti.
Samoprispevek se plačuje na žiro račun KS Grosuplje številka: 50130-645-66045 pri SDK Grosuplje.
Zavezanci, ki so delni ali celotni znesek vplačali do 1. 5. 1978, se vplačani znesek odšteje od samoprispevka.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje modernizacije krajevne poti Brezje—Grosuplje. S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet KS Grosuplje. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranimi s samoprispevkom, upravlja gradbeni odbor.
7.	člen
Pravico glasovanja imajo vsi občani vasi Brezje pri Grosupljem, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani, mlajši od 18 let, ki še nimajo volilne pravice.
8.	člen
Referendum bo 12. marca 1978 od 7. do 19. ure v Družbenem domu v Grosupljem.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščini.
Volilna komisija KS vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodi na' glasovalnem mestu glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
10.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Grosuplje
Brezje pri Grosupljem.
Na referendumu dne 12. marca 1978 za uvedbo samoprispevka v določenih denarnih zneskih za financiranje modernizacije krajevne poti Brezje—Grosuplje za dobo od 1. 5. 1978 do 30. 4. 1983.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Žig
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Grosuplje.
■e
12.	člen
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45/78
Grosuplje, dne 7. februarja 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Grosuplje
Jože Marolt 1. r.
IDRIJA
137.
Na podlagi 185. Slepa ustave SR Slovenije, 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 239- člena statuta občine Idrija je Skupščina občipe Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1878 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o sestavi Skupščine, občine fdrija in o oblikovanju njenih zborov
1.	člen
Skupščino občine Idrija sestavljajo:
—	zbor združenega dela
—	zbor krajevnih skupnosti
—	družbenopolitični zbor
2.	člen
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest in ga sestavlja:
—	30 delegatov temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	2 delegata temeljnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvet-no-kulturne dejavnosti,
—	2 delegata temeljnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja soci-alno-zdravstvene dejavnosti,
—	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij nn društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ,
—	3 delegati delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva (zajeti tudi lastniki gozdov),
—	1 delegat delovni ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
3.	člen
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
4.	člen
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
5.	člen
Število delegatov teleljnih organizacij združenega dela. drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi, ki delajo v. teh organizacijah oz. skupnostih.
Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij, družbenega dela oziroma območij.
6.	člen
V	zboru združenega dela pripada 1 delegatsko mesto za zaposlene v gospodarstvu 150 zaposlenim s tem, da se pri delitvi upošteva tudi največji ostanek.
7.	člen
Ostale delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oz. skupnosti povezanih z delom in drugimi sku-nimi interesi v združenem delu oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz prejšnjega člena tega odloka ne pripada samostojno delegatsko mesto, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, obravnavanja vprašanj iz njene pristojnosti, določanja skupnih smernic za delegate in za uresničevanje drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem delegatske funkcije v občinski skupščini.
8.	člen
V	zboru združenega dela občinske skupščine imajo delegacije in konference delegacij delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih naslednje število delegatskih mest:
A.	Delegacije temeljnih organizacij združenega dela
1.	Tovarna elektrotermičnih aparatov ETA Cerkno
Delovna skupnost skupnih služb
—	1 delegatsko mesto
TOZD Termoregulator
—	2 delegatski mesti
TOZD Plošča
—	2 delegatski mesti
TOZD Grelec
—	1 delegatsko mesto
2.	Tovarna kolektor jev Idrija
—	3 delegatska mesta
3.	Industrijsko montažno podjetje Ljubljana
TOZD TIO Idrija
,— 2 delegatski mesti
4.	»Iskra« TOZD Tovarna za montažo elektromotorjev Sp. Idrija
—	2 delegatski mesti
5.	Rudnik živega srebra Idrija
—	2 delegatski mesti
6.	Veletrgovina »Mercator« Ljubljana TOZD Idrija
—	1 delegatsko mesto
7.	Psihiatrična bolnišnica Idrija
—	1 delegatsko mesto
8.	Soško gozdno gospodarstvo Tolmin — TOZD Gozdarstvo Idrija
—	1 delegatsko mesto
9.	Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti
—	1 delegatsko mesto
B.	Konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
10.	Tovarna elektrotermičnih aparatov .ETA Cerkno TOZD Orodjarna, TOZD Livarna
—	1 delegatsko mesto
11.	Tovarna pohištva »Slovenijales« Sp. Idrija TOZD Pohištvo, TOZD Kolonialno pohištvo
—	2 delegatski mesti
TOZD Žaga, delovna skupnost skupnih služb
—	1 delegatsko mesto
12 »Čipka« Idrija, Konfekcija Labod, obrat TIP-TOP Idrija
—	1 delegatsko mesto
13.	Obrtno komunalno podjetje Idrija, Obloga-Šli-koplastika Ljubljana — enota Idrija, Elektromehanič-na delavnica »Monter« Idrija, Elektro Gorica TOZD Tolmin — enota Idrija
—	1 delegatsko mesto
14.	Gostol Nova Gorica TOZD Prehrambena oprema enota Idrija, Soške elektrarne Nova Gorica, enota Idrija
—	1 delegatsko mesto
15.	Gradbeno podjetje »Zidgrad« Idrija, Cestno podjetje Nova Gorica — enota Idrija, Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana — enota Idrija, Vodna skupnost za porečje Soče — enota Idrija
—	1 delegatsko mesto '
16.	Avto^evoz Tolmin TOZD »Promet« Idrija in TOZD »Transport« Cerkno, SAP Ljubljana TOZD Primorska — avtobusni promet Idrija
—	2 delegatski mesti
. 17. Razvojnoprojektivni center Idrija, Ljubljanska banka — Temeljna banka Nova Gorica ekspozitura Idrija, Cerkno in Sp. Idrija, Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Nova Gorica ekspozitura Idrija, Podjetje za PTT promet Nova Gorica, enote Idrija, Cerkno, Črni vrh, Sp. Idrija, Zav. skupnost Triglav
—	1 delegatsko mesto
18.	Gostinsko podjetje Idrija, hotel »Bor« Črni vrh, Mlinotest Ajdovščina TOZD »Pekarna« Idrija, Trgovsko podjetje Primorje Gorica, skladišče in prodajalna Idrija, prodajalna Sp. Idrija in Godovič, Vinotoči: Vinogradar Vis, Slovenija-vino, prodajalne: Peko Tržič, Alpina Žiri, Borovo Vinkovci, Koteks-Tobus —1 poslovalnica Idrija, Tobačna tovarna Ljubljana — enota Idrija, Petrol Ljubljana — bencinska črpalka Idrija in Godovič, Istra-Benz Koper, bencinska črpalka Črni vrh, Tobačna tovarna Ljubljana — enota Sp. Idrija, Kmetijska zadruga Vrhnika — prodajalna Idrija, Delamaris Izola — prodajalna Idrija
—	1 delegatsko mesto
19.	Veletrgovina NAMA — blagovnica Cerkno, hotel ETA Cerkno, Petrol Ljubljana — bencinska črpalka Cerkno, Ljubljanske mlekarne TOZD Mesoizdelki Škofja Loka — enota Cerkno, Dom Ljubljana — odkupna postaja Cerkno, Tobačna tovarna Ljubljana — prodajalna Cerkno
—	1 delegatsko mesto
20.	Mesna industrija Primorske TOZD »Kmetijstvo« Idrija, kmetje v kooperantskem odnosu, kmetje zasebniki, Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica Veterinarska postaja Idrija
—	2 delegatski mesti
21.	Soško gozdno gospodarstvo Tolmin TOZD za kooperacijo, kmetje v kooperantskem odnosu in kmetje zasebniki
—	1 delegatsko mesto
22.	Osnovna šola Idrija, Osnovna šola Cerkno, Osnovna šola Sp. Idrija, Osnovna šola Črni vrh, Posebna osnovna šola Idrija, Glasbena šola Idrija, Dijaški dom Cerkno
—	1 delegatsko mesto
23.	Šolski center Idrija, Dijaški dom Idrija, Otroški vrtec Štefke Majnik Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana — enota Idrija, Mestni muzej Idrija, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
—	1 delegatsko mesto
24.	Notranjski zdravstveni dom Vrhnika TOZD »Zdravstvo« Idrija, Centralna lekarna Ljubljana — lekarna Idrija, Dom upokojencev Idrija, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana — izpostava Idrija
—	1 delegatsko mesto
25.	Upravni organi občinske skupščine Idrija, Medobčinski inšpektorat skupščin občin Idrija, Logatec in Vrhnika, Občinsko sodišče Idrija, Obč. konferenca ZKS Idrija, Obč. konferenca SZDL Idrija, Obč. konferenca ZSMS Idrija, Občinski sindikalni svet Idrija, Občinski odbor ZZB NOV Idrija, Postaja milice Idrija, Občinska gasilska zveza Idrija, občinski odbor RK Idrija, Avtomoto društvo Idrija, Skupnost za zaposlovanje, Ljubljana, enota Idrija, strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti Idrija, delavci krajevnih skupnosti v občini ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ
1 — 1 delegatsko mesto
9.	člen
Število delegatov, ki jih delegirajo delegacije v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine se določi po naslednjih načelih:
—	da ima vsaka krajevna skupnost ne glede na število prebivalstva v zboru eno delegatsko mesto,
—	da pripada krajevnim skupnostim, ki imajo nad 1500 prebivalcev še eno delegatsko mesto tako, da imajo v zboru na vsakih nadaljnjih začetih 1500 prebivalcev po eno delegatsko mesto.
Na podlagi prejšnjega odstavka imajo delegacije ■ krajevnih skupnosti v zboru naslednje število delegatskih mest:
1.	krajevna skupnost Bukovo
—	1 delegatsko mesto
2.	krajevna skupnost Cerkno
—	2 delegatski mesti
3.	krajevna skupnost Črni vrh
—	1 delegatsko mesto
4.	krajevna skupnost Dole
—	1 delegatsko mesto
5.	krajevna skupnost Godovič
—	1 delegatsko mesto
6.	krajevna skupnost Gorje—Poče—Trebenče
—	1 delegatsko mesto
7.	krajevna skupnost Idrija
—	6 delegatskih mest
8.	krajevna skupnost Idr. Krnice
—	1 delegatsko mesto
9.	krajevna skupnost Ledine
—	1 delegatsko mesto
19. krajevna skupnost Novaki
—	1 delegatsko mesto
11.	krajevna skupnost Orehek—Jesenica
—	1 delegatsko mesto
12.	krajevna skupnost Otalež
—	1 delegatsko mesto
13.	krajevna skupnost Podlanišče
—	1 delegatsko mesto
14.	krajevna skupnost Ravne—Zakriž
—	1 delegatsko mesto
15.	krajevna skupnost Reka—Straža
—	1 delegatsko mesto
16.	krajevna skupnost Sp. Idrija
—	2 delegatski mesti
17.	krajevna skupnost Šebrelje
—	1 delegatsko mesto
18.	krajevna skupnost Vojsko
—	1 delegatsko mesto
10.	člen
Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati, ki jih delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva izvolijo z neposrednim in tajnim glasovanjem na podlagi liste kandidatov, ki jo predloga .Občinska konferenca SZDL.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o sestavi Skupščine občine Idrija in o oblikovanju njenih zborov (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/74).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-8/78
Idrija, dne 1. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r.
•	138.
Na podlagi 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delovnega časa organizacije združenega dela Centralne lekarne Ljubljana v enoti Lekarna
Idrija
1.	člen
S tem odlokom se določa poslovni čas enote Lekarna Idrija, ki je v sestavi OZD Centralne lekarne Ljubljana.
2.	člen
Poslovni čas v enoti Lekarna Idrija po tem odloku je naslednji:
—; vse delovne dni v tednu od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ter
— v soboto od 8. do 13. ure.
3.	člen
OZD Centralna lekarna Ljubljana mora zagotoviti v Lekarni Idrija, kot svoji enoti, dežurno službo in sicer ves čas, ko ta v času, določenem s tem odlokom, ne posluje.
4.	člen
Pregled poslovnega časa in dežurstva mora biti izobešen na vidnem mestu enote Lekarne Idrija v skladu z določili tega odloka.
5.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje delovna organizacija, če posluje v nasprotju z določbami 2. in 3. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
6.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje za zdravstvo pristojni upravni organ SO Idrija.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradr nem listu SRS.
Št. 14-1/78
Idrija, dne 1. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
139.
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1978 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije v Idriji 1
V občinsko volilno komisijo v Idriji se imenujejo: za predsednika:
Silvij Šinkovec, predsednik Občinskega sodišča v Idriji
za namestnika:
Milena Štrus, sodnik Občinskega sodišča v Idriji
za tajnika:
Cveto Prelovec, tajnik Skupščine občine Idrija
za namestnika:
Andrej Prezelj, tajnik Izvršnega sveta SO Idrija
za člana:
Henrik Mohorič, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Idrija za namestnika:
Valerija Štucin, delavka v oddelku za notranje zadeve SO Idrija za člana:
Igor Bončina, strokovni sodelave. Občinske
konference SZDL Idrija
za namestnika:
Fani Klemenčič, načelnica davčne uprave pri SO Idrija
za člana:
Vojko Krivec, delavec v oddelku za urbanizem SO Idrija
za namestnika:
Peter Rejc, delavec v oddelku za urbanizem SO Idrija
2
Ta sklep velja takoj.
Št. 020-5/78
Idrija, dne 4. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
LAŠKO
140.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Laško za leto 1977
1.	člen
V 2. členu se spremenita 1. in 3. odstavek in glasita:
»V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1977 in družbenega plana občine Laško je za leto 1977 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 21,003.315 dinarjev. Tako znaša splošna poraba v letu 1977 21,192.000 dinarjev.
2.	člen
Spremeni se 3. člen in #e glasi:
»Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1977, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka, so predvideni dohodki proračuna občine Laško za leto 1977 v znesku 21,192.000 dinarjev in sicer:
1.	Iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) v znesku
2.	Dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna
Skupen znesek predvidenih dohodkov je razporejen:
1.	Za proračunsko porabo po glavnih namenih od 1—18
2.	Za sredstva rezerve
3.	člen
Za 8.a členom odloka o proračunu se vstavi novi
8.b člen in se glasi:
»Izvršni svet je pooblaščen, da v smislu določbe 47. člena zakona v teku leta 1977 v breme občine Laško najame kredit do zneska 500.000 din in sicer za investicijsko vzdrževanje in preureditev upravnih organov.«
4.	člen
Spremeni se »Pregled razporeditve proračunskih dohodkov občine Laško za leto 1977 po uporabnikih in natančnejših namenih.«
5.	člen
Spremeni se »Pregled razporeditve proračunskih poreda dohodkov proračuna občine Laško za leto 1977.«
6.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Št. 400-1/78
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
din
13,078.816
8,113.184
20,994.000
198.000
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Laško za leto 1977
\
^as-	Dohodki		Znesek	namen	Razpored dohodkov		Znesek
	A. Dohodki			B. Splošni razpored dohodkov	
1	Davek na dohodek	2,598.000	01	Dejavnost organov DPS	15,213.898
2	Prometni davek	8.270.880	02	Dejavnost ljudske obrambe	1,515.300
3	Takse	864.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
5	Dohodki po posebnih predpisih	130.000		zacij in društev	1,445.190
6	Dohodki upravnih organov in drugi		08	Socialno skrbstvo	889.895
	dohodki	450.000	09	Zdravstveno varstvo	31.800
7	Dohodki od drugih družbenopolitič-		10	Komunalna dejavnost	550.000
	nih skupnosti	8,113.184	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	684.000
8	Sredstva prenešena iz prejšnjih let	765.936	16	Sredstva za investicije in intervenci-	
				je v gospodarstvu	337.788
			17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz preteklih let	326.129
			18	Krediti, vezana in izločena sreds.	198.000
	Skupaj dohodki	21,192.000		Skupaj splošni razpored dohodkov	21,192.000
141.
Skupščina občine Laško je na podlagi 43. člena zakpna o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) in 132. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Laško za leto 1978.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za en m2 stanovanjske površine znaša 4.200 din.
3.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 25°/o od gradbene vrednosti objekta in so izračunani za komunalno opremljenost v smislu določil 42. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe.
4.	člen
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina v višini 4 »/o od vrednosti stanovanjske hiše.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-1/78
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
142.
Skupščina občine Laško je na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 123. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
V odloku o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradrti vestnik občine Laško, št. 5/74 in 8/74) se 3. člen spremeni ter do-dolni in se glasi:
Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijskega in gozdnega zemljišča in sicer:
—	15 dinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda,
—	10 dinarjev od njih, vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda,
—	4 dinarje od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov od V. do VIII. katastrskega razreda ter vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozdov,
—	25 dinarjev za gradnjo počitniške hišice od kvadratnega metra kmetijskega ali gozdnega zemljišča, za površino do 400 kvadratnih metrov.
Za gradnjo zidanic mora imeti investitor najmanj 15 arov vinograda ali sadovnjaka oziroma kmetijskega zemljišča, katerega pa mora najpozneje v dveh letih po izdaji gradbenega dovoljenja zasaditi z vinsko trto ali sadnim drevjem. Prispevek se plača v enkratnem znesku in v višini, kot je navedeno v prvi, drugi in tretji alinei tega člena.
Če se na kmetijskih zemljiščih ali gozdu od V. do vključno VIII. katastrskega razreda gradijo bolnišnice, šole, vrtci in kmetijski ter gozdni proizvodni objekti, znaša prispevek 0,60 dinarjev za kvadratni meter. Prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača v višini navedenih prispevkov tudi za objekte širšega pomena, za katere ne izdaja občinski upravni organ lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-12/77
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
143.
Skupščina občine Laško je na podlagi zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), Dogovora o temeljnih merilih za ugotavljanje katastrskega dohodka (Uradni list SFRJ, št. 55/77) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi lestvic za ugotavljanje katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč za območje občine Laško
1.	člen
Celotno območje občine Laško je razdeljeno na tri katastrske okraje in sicer:
Katastrski okraj Vransko—Laško, katastrski okraj Celje in katastrski okraj Trbovlje.
Glede na takšno razdelitev območja občin se uvajajo lestvice za ugotavljanje katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč ločeno za vsak katastrski okraj. Katastrski okraj Vransko—Laško:				Po posameznih mezne vrste kultur hektar.		2. člen vrednostnih se določa	razredih in za posa-vrednost pridelka na	
			Vrednostni razredi					
Kultura	1	2	3	4	5	6	7	8
			Dinarjev na hektar					
Njive	10000	8500	6200	4600	3400	2200	1200	700
Vrtovi	19500	17000	14000	9680	—	—	—	—
Sadovnjaki	5500	4500	2900	1450	—	—	—	—
Vinogradi	9600	6600	3600	2300	1000	—	—	—
Travniki	4400	3900	3300	2900	2300	1700	1200	750
Pašniki	1300	900	600	400	250	—	—	—
Gozdovi	1300	900	650	450	300	200	150	—
Trstičje	30	—	—	—	—	—	—	—
Katastrski okraj Celje:						-		
Kultura	1	2	Vrednostni razredi 3	4 Dinarjev na hektar		5	G	7	8
Njive	10100	8700	7100	5800	4250	2700	1820	1100
Vrtovi	28000	23000	16300	11600	—	—	—	—
Sadovnjaki	7200	6250	5400	4400	3250	2000	800	—
Vinogradi	9600	7600	5600	4200	3400	2600	1800	looo
Travniki	4800	4300	3800	3400	2700	1900	1200	750
Pašniki	1250	900	700	500	300	200	—	—
Gozdovi	1200	9000	650	500	350	200	100	—
Trstičje	600	400	—	—	—	—	—	—
Katastrski okraj	Trbovlje:							
Kultura	1	2	Vrednostni razredi 3	4 Dinarjev na hektar		5	6	7	8
Njive	6700	5700	4800	3900	3000	2100	1300	800
Vrtovi	—	—	—	—	—	—	—	—
Sadovnjaki	5150	4300	3350	2100	1500	—	—	—
Vinogradi	9800	7000	5300	4000	2700	1700	900	—
Travniki	4300	3800	3100	2600	1900	1200	600	—
Pašniki	1200	900	650	500	200	—	—	—
Gozdovi	1050	800	450	250	1500	100	—	—
Trstičje	300	—	—	—	—	—	—	
3.	člen
Katastrski dohodek izračunan po lestvicah iz tega odloka se uporabi že v letu 1978 za vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz katastrskega dohodka oziroma so na njega vezane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
5.	člen
z, unem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi lestvic za ugotovitev katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč za območje občine Laško, ki ga je sprejela Skupščina občine Laško, dne 31. marca 1965 pod številko 422-4/65.
St. 422-3/78
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
I	114.
Skupščina občine Laško je na podlagi 35., 39., 43., 71., 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o oblikovanju konference delegacij ter določitvi
števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine
občine Laško v mandatnem obdobju 1978—1982
1.	člen
Konference delegacij medsebojno oblikujejo tiste delegacije delovnih ljudi, ki so s tem odlokom razvrščene v isto delegacijsko enoto in jim je določeno skupno delegatsko mesto v zboru združenega dela Skupščine občine Laško.
2.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami, oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
3.	člen
Konference delegacij morajo biti ustanovljene in konstituirane najpozneje do 18. marca 1978.
Postopek za združitev delegacij v konferenco delegacij prične temeljna samoupravna organizacija oziroma delovna skupnost, ki je v delegacijski enoti prva vpisana.
4.	člen
Delovna skupnost upravnih organov občine Laško ter druge delovne skupnosti navedene v 32. delegacij-ski enoti 7. člena tega odloka, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, z medsebojnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo.
Nosilec pobude in organizacije za sklenitev dogovora o oblikovanju skupne delegacijo je delovna skupnost upravnih organov občine Laško.
5.	člen
Organizacije združenega dela, ki imajo več delegacij kot jim je s tem odlokom določeno delegatskih mest v zboru združenega dela, lahko v smislu določbe drugega odstavka 2. člena tega odloka s svojim inte-nim sporazumom ali drugim aktom določijo medsebojne pravice in dolžnosti delegacij.
6.	člen
Nosilci pravice in dolžnosti temeljne organizacije združenega dela za delegacije kmetov kooperantov in
drugih kmetov, za delegacijo skupnosti obrtnikov ter delegacijo upravnih organov so:
— Kmetijska zadruga Laško — za delegacijo kmetov kooperantov in drugih kmetov;
— Občinska konferenca SZDL Laško za delegacijo skupnosti obrtnikov;
— Upravni organi občine Laško — za skupno delegacijo iz 4. člena tega odloka.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Laško so določene naslednje delega-cijske enote in število delegatskih mest:
1.	delegacijska enota
— Tovarna izolacijskega materiala TIM Laško
—	3 delegatska mesta
2.	delegacijska /enota
— Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja Radeče
—	2 delegatski mesti
3.	delegacijska enota — Pivovarna Laško
—	2 delegatski mesti
4.	delegacijska enota
— Dekorativna Ljubljana TOZD Predilnica Laško
—	1 delegatsko mesto
5.	delegacijska enota
—	2TP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Zidani most
—	1 delegatsko mesto
6.	delegacijska enota
— TOZD Lesna industrija Bor Laško
—	1 delegatsko mesto
7.	delegacijska enota
— Konfekcija Kora Radeče
—	1 delegatsko mesto
8.	delegacijska enota
— TOZD Sopota Radeče
—	1 delegatsko mesto
9.	delegacijska enota
— TOZD Obnova Radeče
—	1 delegatsko mesto
10.	delegacijska enota
— ZTP Ljubljana — TOZD Sekcija za vleko — enota Zidani most
—	1 delegatsko mesto
11.	delegacijska enota
— TOZD Cementarna Zidani most
—	1 delegatsko mesto
12.	delegacijska enota
— DEM — TOZD Elektrokovinar — Elkov Laško
—	1 delegatsko mesto
13.	delegacijska enota
— Komunalno podjetje Laško
—	1 delegatsko mesto
14.	delegacijska enota
— Ingrad — TOZD Gradbena operativa Laško
—	1 delegatsko mesto
15.	delegacijska .enota
— Merx Celje — TOZD Prodaja na drobno Laško
—	1 delegatsko mesto
16.	delegacijska enota
— ŽTP Ljubljana — Nadzorništvo proge Zidani most
— ŽTP Ljubljana — Sekcija za vzdr. var. in tel. naprav — Nadzorništvo Zidani most
— Podjetje za TTG — TOZD Tur. gostinstvo — Kolodvorska restavracija Zidani most
— ŽTP Ljubljana — Nadzornižtvo proge
—	2TP Ljubljana — 2P Laško
—	2TP Ljubljana — Rimske Toplice
—	2G — PEP Ljubljana — Nadzorništvo Zidani most
—	1 delegatsko mesto
17.	delegacijska enota
— Gradbeno podjetje Laško — Elektro Celje — enota Laško — PTT Celje — delovna enota v občini Laško — Krajevna skupnost Laško — operativa
—	1 delegatsko mesto
18.	delegacijska enota — Pekarna Laško
— Borovo — prodajalna Laško — Peko — prodajalna Laško — Tobak — prodajalna Laško — INA — bencinska črpalka Laško
—	1 delegatsko mesto
19.	delegacijska enota
— GP Celje — TOZD Savinja Laško — Ljubljanska banka Celje — ekspozitura Laško — Služba družbenega knjigovodstva — ekspozi-mra Laško
—	1 delegatsko mesto
20.	delegacijska enota
— Splošno trgovsko podjetje Radeče — Petrol Ljubljana — servis Radeče — Borovo — prodajalna Radeče — Tobak — prodajalna Radeče in Zidani most — KK Žalec — mesnica Radeče — KPD Dob — delovišče Hotemež
—	1 delegatsko mesto
21.	delegacijska enota
— Gostinsko podjetje Radeče — Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik — obrat Radeče
— Dimnikar Hrastnik — obrat Radeče — PTT Trbovlje — enota Radeče — Elektro Ljubljana — enota Radeče — Krajevna skupnost Radeče — operativa
—	1 delegatsko mesto
22.	delegacijska enota
— Osnovna šola Primož Trubar Laško — Osnovna šola Dušan Poženel Laško
—	1 delegatsko mesto
23.	delegacijska enota
— Osnovna šola Anton Aškerc Rimske Toplice — Vzgojnovarstveni zavod občine Laško
—	1 delegatsko mesto
24.	delegacijska enota
— Osnovna šola Marjan Nemec Radeče — Prevzgojni dom Radeče — Glasbena šola Radeče
—	1 delegatsko mesto
25.	delegacijska enota
— Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče
Laško
—	1 delegatsko mesto
26.	delegacijska enota
— ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Laško — Vojni center za medicinsko rehabilitacijo Rimske Toplice
— Celjske lekarne — Lekarna Laško
—	1 delegatsko mesto
27.	delegacijska enota	/
— ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Radeče
— ZG Ljubljana — ZD .Ljubljana — Ambulanta Zidani most
— Celjske lekarne — Lekarna Radeče
—	1 delegatsko mesto
28.	delegacijska enota
— Kmetje kooperanti in ostali kmetje
—	1 delegatsko mesto
29.	delegacijska enota
— Kmetijska zadruga Laško — Veterinarska postaja Laško
—	1 delegatsko mesto
30.	delegacijska enota
— GG Celje — TOZD Preske Laško — GG Brežice — TOZD Gozdarstvo Radeče — GG Celje — obrat za kooperacijo Laško
—	1 delegatsko mesto
31.	delegacijska enota — Skupnost obrtnikov
—	1 delegatsko mesto
32.	delegacijska enota
— Upravni organi občine Laško — Občinska konferenca SZDL Laško — Občinski komite ZKS Laško — Občinski sindikalni svet Laško — Občinska konferenca ZSMS Laško — Občinski odbor ZZB NOV Laško — Postaja milice Laško — Turistično društvo Laško — Planinsko društvo Laško
— Samoupravna stanovanjska skupnost občin« Laško — strokovne službe
— Delavska univerza Laško
— Vse samoupravne interesne skupnosti občine Laško — strokovne službe
— Vse krajevne skupnosti občine Laško — strokovne službe
—	1 delegatsko mesto
8.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pooblaščena občinska volilna komisija.
9.	člen
Ko začne veljati ta ■ odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju konference delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 (Uradni vestnik občine Laško, št. 2-4/74) in odlok o spremembi odloka o oblikovanju konference delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 (Uradni list SRS. št. 10/76 in št. 27/76).
10.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-2/78
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
145.
Skupščina občine Laško je na podlagi 35., 71., 72. in 75. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 130. člena statuta
občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/ 74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o določitvi števila delegatskih mest delegacijam krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1978—1982
1.	člen
Delegacije delegatov za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško oblikujejo naslednje krajevne skupnosti na območju občine Laško:
1.	krajevna skupnost Laško
2.	krajevna skupnost Radeče
3.	krajevna skupnost Marijagradec
4.	krajevna skupnost Rimske Toplice
5.	krajevna skupnost Breze
6.	krajevna skupnost Jagnjenica
7.	krajevna skupnost Jurklošter
8.	krajevna skupnost Rečica
9.	krajevna skupnost Sedraž
10.	krajevna skupnost Svibno
11.	krajevna skupnost Vrh nad Laškim
12.	krajevna skupnost Vrhovo
13.	krajevna skupnost Zidani most
2.	člen
Vsaka krajevna skupnost iz 1. člena odloka oblikuje eno delegacijo.
Število delegatov v delegaciji določi vsaka krajevna skupnost s svojim statutom oziroma statutarnim sklepom.
Sestav delegacije mora ustrezati socialnem sestavu delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
3.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško so določene sledeče delegacij ske enote in sledeče število delegatskih mest:
1.	delegacij ska enota — štiri delegatska mesta
—	delegacija KS Laško
2.	delegacij ska enota — tri delegatska mesta
—	delegacija KS Radeče
3.	delegacij ska enota — dve delegatski mesti
—	delegacija KS Marij agradec
4.	delegacijska enota — dve delegatski mesti
—	delegacija KS Rimske Toplice
5.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Breze
6.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Jagnjenica
7.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Jurklošter
8.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Rečica
9.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Sedraž	*
10.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Svibno
11.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Vrh nad Laškim
12.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Vrhovo
13.	delegacijska enota — eno delegatsko mesto
—	delegacija KS Zidani most
4.	člen
< Če se v teku mandata dve ali več krajevnih skupnosti, naštetih v 1. členu tega odloka združi, pridobi delegacija novo ustanovljene krajevne skupnosti v zboru krajevnih skupnosti vsa delegatska mesta, ki so jih imele združene krajevne skupnosti pred združitvijo.
5.	člen
Če se pred potekom mandatne dobe z razdružitvijo oblikujejo nove krajevne skupnosti, njim pripadajo v zboru krajevnih skupnosti tista delegatska mesta, ki jih je imela krajevna skupnost pred združitvijo.
Razpoložljiva delegatska mesta si novo formirane KS z dogovorom medsebojno razdele, če je možno, če pa razdelitev ni možna, ker ni dovolj delegatskih mest, oblikujejo KS konference delegacij.
6.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pooblaščena občinska volilna komisija.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o določitvi števila delegatskih mest delegacijam krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 (Uradni vestnik občine Laško, št. 2-6/74)-.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-1/78-1
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
146.
Skupščina občine Laško je na podlagi 35., 36., 37., 38., 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 130. člena statuta občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o načinu oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov in volilne skupnosti za volitve delegacije obrtnikov
1. člen
S tem odlokom je določen način oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov, ki ne združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavi organizacije združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela (v nadaljnjem besedilu: »kmetje«) ter za oblikovanje volilne skupnosti za volitve delegacij delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica (v nadaljnjem besedilu: »obrtniki«).
2.	člen
Za izvolitev delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Laško se kmetje združijo s kmeti kooperanti v enotno volilno skupnost kmetov ter skupaj z njimi izvolijo skupno delegacijo.
S kmeti kooperanti so mišljeni kmetje, ki prebivajo na območju občine Laško in so v kooperantskem razmerju z eno ali več kmetijskimi ali gozdarskimi temeljnimi organizacijami združenega dela, ki delujejo na območju občine Laško.
3.	člen
Kmetijska zadruga Laško v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Laško in po dogovoru z Gozdnim gospodarstvom Celje — TOZD Preske Laško in Gozdnim gospodarstvom Brežice — TOZD Gozdarstvo Radeče (v nadaljnjem besedilu: gozdna obrata) je nosilec volilnih nalog za volilno skupnost kmetov.
Kot nosilec volilnih nalog ima Kmetijska zadruga Laško do volilne skupnosti kmetov pravice in dolžnosti, kot jih ima temeljna organizacija združenega dela do volitev svoje delegacije.
4.	člen
Razmerje Kmetijske zadruge Laško do delegacije kmetov uredi Kmetijska zadruga Laško s svojim samoupravnim aktom.
5.	člen
Volilni imenik volilne Skupnosti kmetov je enoten za kmete in kmete kooperante s tem, da se za kmete kooperante v pripombi vnese podatek o kooperantskem razmerju.
6.	člen
Obrtniki ustanovijo svojo volilno skupnost za volitve delegacije pri Občinski konferenci SZDL Laško.
Skupnost ustanovijo tako, da na zborovanjih sklicanih v Laškem in Radečah podajo pismene pristopne izjave za pristop k skupnosti, sprejmejo pravila skupnosti in izvolijo skupščino ter druge organe skupnosti v skladu z določbami pravil.
S pristopom v članstvo volilne skupnosti pridobi obrtnik aktivno in pasivno volilno pravico za volitve delegacije skupnosti.
7.	člen
S pravili skupnosti obrtnikov se zlasti določijo organi skupnosti, število delegatov v delegaciji skupnosti, način vodenja delegacij, njen sedež, odnos delegacije do skupščine skupnosti in članov skupnosti ter drugo pomembno za organizirano in samoupravno delovanje skupnosti in njene delegacije.
8.	člen
Nosilec pobude in organizacije za ustanovitev volilne skupnosti obrtnikov in nosilec volilnih nalog je Občinska konferenca SZDL Laško v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom Laško.
Kot nosilec volilnih nalog je občinska konferenca SZDL Laško dolžna:
1.	imenovati volilno komisijo za volilno skupnost obrtnikov
2.	zagotoviti izvedbo drugih samoupravnih, upravnih organizacijskih in tehničnih nalog v volilni skupnosti obrtnikov.
9.	člen
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate skupnosti obrtnikov se opravi na zborih obrtnikov.
Skupščina skupnosti obrtnikov je kandidacijsko telo, ki na kandidacijski konferenci sprejme kandidatno listo.
10.	člen
Občinska konferenca' SZDL Laško in skupščina skupnosti obrtnikov z dogovorom uredita medsebojno razmerje.
11.	člen
Obrtniki, ki niso pristopili k skupnosti na zborih po določbah 6. člena tega odloka, lahko pristopijo k skupnosti tudi pozneje s tem, da podajo skupščini skupnosti pismeno pristopno izjavo.
12.	člen
Član skupnosti obrtnikov lahko izstopi iz skupnosti tako, da poda skupščini skupnosti pismeno izstop-nico.
Obrtnik z izstopom iz skupnosti zgubi volilno pravico v skupnosti.
13.	člen
S pristopom obrtnika v članstvo skupnosti pridobijo članstvo ter volilno pravico v skupnosti tudi delavci, s katerimi obrtnik združuje svoje delo in delovna sredstva.
Delavec iz prejšnjega odstavka lahko odkloni članstvo v skupnosti s tem, da poda pismeno izjavo.
14.	člen
Delavec, ki združuje svoje delo z delom in delovnimi sredstvi obrtnika, se lahko s pismeno pristopno izjavo včlani v skupnost obrtnikov tudi, če obrtnik, s katerim združuje delo, ni pristopil v članstvo skupnosti.
15.	člen
Volilne imenike za volilce delegacije skupnosti kmetov sestavi Kmetijska zadruga Laško in gozdarski temeljni organizaciji združenega dela.
Volilne imenike za volilce delegacije skupnosti obrtnikov sestavi Občinska konferenca SZDL.
Volilni imeniki morajo biti sestavljeni po voliščih.
16.	člen
Za kandidacijski postopek, volilne imenike, volitve delegatov, odpoklic delegatov in drugo v zvezi volitev delegacij in delegiranja delegatov delegacij skupnosti kmetov in skupnosti obrtnikov se smiselno uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo vprašanja o volitvah in delegiranju v skupščine ter tolmačenje republiške volilne komisije.
17.	člen
Občinska volilna komisija je pooblaščena za dajanje tolmačenj k temu odloku.
i
18.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o načinu oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov in volilne skupnosti za volitve delegacije obrtnikov (Uradni vestnik občine Laško, št. 2-5/74).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-3/78
Laško, dne 28. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občina Laško
Rudi Grosar 1. r.
147.
Skupščina občine Laško je na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni vestnik občine Laško, št. 6-38/75 in Uradni list SRS, št. 18-865/76 in št. 6-271/77) se drugi člen dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:
Povprečna gradbena cena za m* koristne stanovanjske površine za leto 1978 znaša 4.200 din.
LENART
148.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1977
1.	člen
Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15-916/77, 24-1593/77), se v 1. členu spremeni tako, da glasi:
Skupni prihodki proračuna za leto 1977 znašajo
od tega:
—	izvirni prihodki proračuna
—	dopolnilna sredstva
—	lastni prihodki organov
—	prenešena sredstva iz prejšnjih let
—	uporaba sredstev rezervnega sklada občine Lenart za pokritje proračunskega primanjkljaja
in so razporejeni na:
—	posebni del proračuna
—	tekočo proračunsko rezervo
din
18,109.572
10,945.404
6,142.000
729.128
100.000
193.040
17,966.852
142.720
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/78
Laško, dne 28. januarja 1978.
- Predsednik Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 400-2/76-269
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1977
Vrsta prih.	Prihodki		Skupaj	Štev. glav.	Razpored prihodkov namena		Skupaj din
1.	Davek na dohodek in davek iz		01	Dejavnost organov družbeno-	
	osebnega dohodka	3,767.195		političnih skupnosti	11,869.679
2.	Prometni davek, davek na premo-		02	Narodna obramba	1,200.000
	žen j e in davek na dohodek od		03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	premoženja	6,212.870		organizacij in društev	1,019.809
3.	Takse	818.420	04	Negospodarske investicije	766.360
5.	Prihodki po posebnih predpisih	10.264	07	Kulturno prosvetna dejavnost	18.441
6.	Prihodki organov in drugi prihodki	729.128	08	Socialno skrbstvo	283.425
7.	Prihodki od drugih družbeno-		09	Zdravstveno varstvo	19.500
|	političnih skupnosti	6,278.655	10	Komunalna dejavnost	1.157.625
9.	Prenesena sredstva	100.000	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	844.214
	Posojilo iz rezervnega sklada		16	Intervencije v gospodarstvu	361.518
	občine Lenart za pokritje		17	Tekoča proračunska rezerva in	
	proračunskega primanjkljaja	193.040		obveznosti iz prejšnjih let	241.371
					—		18	Kreditna, vezana in izločena	
				sredstva	327.630
	Skupaj:	18,109.572		Skupaj:	18,109.572
149.
Na podlagi 235. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1978 sprejela
-	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart
1.	člen
V	drugem stavku prvega odstavka 160. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) se številka »15« nadomesti s številko »16«.
2.	člen
161. člen se spremeni tako, da glasi:
»Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o kateri soodločajo na podlagi ustave, zakona in tega statuta samoupravne interesne skupnosti, odločajo pristojni zbori skupščine občine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.«
3.	člen
V	162. členu se za besedo »samostojno« doda besedilo »oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo«.
4.	člen
V	163. členu se za besedo »samostojno« doda besedilo »oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo«.
5.	člen
V	164. členu se črta beseda »samostojno« in namesto nje vstavi besedilo »enakopravno s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma«.
Besedilo četrte alineje se spremeni in glasi »vprašanjih kadrovske politike«.
6.	člen
V	165. členu se besedilo do dvopičja spremeni in glasi »Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na«.
7.	člen
V	166. členu se v drugi alineji za besedo »predsednika« dodata besedi »in podpredsednika«.
V	istem členu se za četrto alinejo doda nova alineja, ki glasi »volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ«.
8.	člen
V	175. členu se na koncu stavka črta pika in doda besedilo »ter o drugih vprašanjih konstituiranja in organizacije zbora«.
9.	člen
179. člen se spremeni tako, da glasi:
»Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov«.
10.	člen
Drugi odstavek 180. člena se spremeni tako, da glasi:
»Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik skupščine občine«.
11.	člen
V	181. členu se doda nov peti odstavek, ki glasi:
»Podpredsednik skupščine občine se izvoli po enakem postopku, kot velja za izvolitev predsednika«.
12.	člen
V	prvem odstavku 182. člena se za besedo »predsednika« dodata besedi »in podpredsednika«.
V	istem členu se spremeni četrti odstavek tako, da glasi:
»Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik zbora«.
13.	člen
V	183. členu se za besedo »predsedniki« vstavita besedi »in podpredsedniki«.
14.	člen
V	prvem odstavku 187. člena se doda nova alineja, ki glasi:
»— komisija za statutarna vprašanja, ki ima predsednika in 10 članov«.
15.	člen
V	prvem odstavku 191. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki ga določi skupščina občine z odlokom«.
V	istem členu se črta zadnji odstavek.
16.	člen
V	211. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Načelnika imenuje skupščina občine za dobo štirih let na predlog komisije za volitve in imenovanja na podlagi mnenja predsednika izvršnega sveta skupščine občine«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek istega člena.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	(
St. 011-1/63-195
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
150.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19-907/76) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah v občini Lenart
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Lenart.
Blago osnovne oskrbe iz 1. odstavka tega člena se uporablja samo v izrednih razmerah.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe po tem odloku se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom zagotovitve občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialno razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program zagotovitve občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Lenart in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Lenart.
6.	člen
Predlog programa zagotovitve občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Program zagotovitve občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Lenart s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Lenart z odredbo na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo in finance.
9.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe.
Ce se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
11.	člen
Skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo poveri organizaciji združenega dela s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance tega blaga odtujevati ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, ali kako drugače z njim ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv,
—	izvaja program občinskih blagovnih rezerv,
—	nabavlja blago za občinske blagovne rezerve.
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco o občinskih blagovnih rezervah,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
IV.	FINANCIRANJE
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve po programu iz 4. člena tega odloka so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov, namensko za občinske blagovne rezerve;
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke, namensko za občinske blagovne rezerve;
3.	sredstva, ki jih v te namene zagotavlja proračun občine;
4.	sredstva pridobljena z bančnimi krediti.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv po programu iz 4. člena tega odloka so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine;
2.	sredstva pridobljena z bančnimi krediti;
3.	namensko združena sredstva.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi, za nabavljanje, blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
15.	člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	SANKCIJE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom drlrge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, kako drugače ravna z njim,
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladi-
ščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, kadar stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 333-1/78-3
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
151.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi lestvic katastrskega dohodka v katastrskem okraju Maribor in Radgona za zemljišča v občini
Lenart
1.	člen
S tem odlokom se določita lestvici katastrskega dohodka, ki sta jih ugotovili medobčinski komisiji za izračun katastrskega dohodka v katastrskem 'okraju Maribor in Radgona.
2.	člen
V katastrskem okraju Maribor se za zemljišča, ki leže v območju občine Lenart določijo naslednje lestvice katastrskega dohodka:
Kultura	1	2	3	Bonitetni razredi 4	5		6	7	8
njive	6900	6400	5400	4300	3200	2300	1550	900
travniki	4450	3950	3150	2500	2050	1600	1200	750
sadovnjaki	6800	5300	3850	2950	2450	1600	—	—
vinogradi	13600	11300	9200	7200	5400	3700	3100	2000
vrtovi	3000	24000	15000	11000	—	—	—	—
pašniki	1250	1050'	800	650	450	300	150	—
gozdovi	1400	900	650	450	300	200	150	—
močvirje, trstičje	1050	150	100	—	—	—	—	—
\
3. člen V katastrskem okraju Radgona		se za	zemljišča, ki	leže v območju občine Lenart določijo naslednje lestvice katastrskega dohodka: »				
				Bonitetni	razredi			
Kultura	1	2	3	4	5	6	7	8
njive	6500	5650	4800	3900	3000	2100	1350	—
travniki	4450	3950	3150	2550	1950	1500	1200	900
sadovnjaki	4700	4200	3600	2800	2200	1800	1500	1200
vinogradi	12200	10300	8400	6700	5000	3400	2200	—
vrtovi	29700	22700	16400	13000	' —	—	—	—
pašniki	1500	1100	700	—	—	—	—	—
gozdovi	1100	800	500	400	250	200	150	100
močvirje, trstičje	300	—	—		—	—	' 		—
T
_ 4. člen
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St, 021-1/77	I
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
152.
Na podlagi 160. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št.' 19-545/74) ter 70. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je Skupščina občine Lenart na skupni seji vseh zborov dne 31. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore Skupščine .občine
Lenart
1.	člen
Skupščino občine Lenart sestavljajo:
—	zbor združenega dela, ki ima 28 delegatskih mest,
—	zbor krajevnih skupnosti, ki ima 16 delegatskih mest,
—	družbenopolitični zbor, ki ima 18 delegatskih mest.
2.	člen
Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter delovnih skupnostih, ki delajo na območju občine Lenart.
Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v občini.
3.	člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Lenart, glede na število delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih^ delegate za naslednje število delegatskih mest:
1.	izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela na območju občine, v kateri ni sedeža te organizacije:
—	s področja gospodarstva
—	15 delegatskih mest
—	s prosvetnokulturnega področja
—	2 delegatski mesti
—	s socialnozdravstvenega področja
—1 delegatsko mesto
2.	izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih imajo last-
ninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva:
—	v kmetijski (gozdarski) dejavnosti
—	8 delegatskih mest
—	v obrtni in podobnih dejavnostih
—	1 delegatsko mesto
3.	izmed članov delegacije 4el°vnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
—	1 delegatsko mesto
4.	člen
Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva delegirajo v zbor združenega dela:
1.	Delegacije temeljnih organizacij združenega dela:
— Livarna TOZD proizvodnja ogrevalnih elementov Lenart
—	1 delegata
— IMI Klemos-TOZD tovarna jeklenih konstrukcij Lenart
,— 2 delegata
— IMI Klemos-TOZD Klemos Kuster Lenart
—	1 delegata
— Marles — TOZD tovarna pohištva, Lenart
—	1 delegata
. — PIK — TOZD Lenart
—. 1 delegata
— KONUS — TOZD usnjarna Lenart
—	1 delegata
— TAM. — obrat Lenart
—	1 delegata
— Mercator — DO Potrošnik Lenart
—	1 delegata
2.	Konference delegacij, ki jih oblikujejo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva delegirajo v. zbor združenega dela in sicer:
2.1.	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— OPUM — TOZD plastika Lenart.
— Kristal — obrat Lenart,
— Elektro Maribor — rajon Lenart
—	1 delegata
2.2.	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Agrokombinat Lenart — TOZD poljedelstvo in živinoreja,
— Agrokombinat Lenart — TOZD transport-ser-vis Sp. Porčič
— Veterinarska postaja Lenart,
— Živinorejsko-veterinarski zavod Ptuj — Postaja Lenart
—	1 delegata
2.3.	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Agrokombinat Lenart — TOZD sadjarstvo Selce,
— Agrokombinat Lenart — DS skupne službe,
— Gozdno gospodarstvo Maribor — revirno vodstvo Lenart
—	1 delegata
2.4.	Konfereca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— DO Centrovod OKP Lenart — SGP Stavbar Maribor — gradbišče Lenart,
— Cestno podjetje Maribor — enota Lenart
—	2 delegata
2.5.	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Agrokombinat Lenart — TOZD trgovina gostinstvo,
— Tobak Maribor — prodajalna Lenart,
— Povrtnina Maribor — prodajalne Lenart,
— INA Zagreb — bencinska črpalka Lenart,
— Pomurska tiskarna — papirnica Lenart,
— Seme Beograd, prodajalna Lenart,
— Kmet. kombinat Gor. Radgona — prodajalna Lenart,
— KIK Pomurka Murska Sobota — prodajalna Lenart,
— Koloniale Maribor — prodajalna Lenart,
— Vinojug Djevdjelija — prodajalna Lenart,
— PTT Maribor — pošte na območju občine Lenart,
— KB Maribor — ekspozitura Lenart,
— Parna pekarna Lenart
—	1 delegata
5.	člen
V	zbor združenega dela s prosvetnokulturnega področja delegirajo po enega delegata:
1.	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Osnovna šola Lenart,
— Osnovna šola »Srečko Rojs-Niko«, Voličina,
— Osnovna šola Jurovski dol,
— Osnovna šola »Vladko Majhen« Zg. Ščavnica,
— Delavska univerza Lenart,
— Vzgojnovarstveni zavod Lenart.
2.	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Osnovna šola »Borisa Kraigherja« Gradišče,
— Osnovna šola Cerkvenjak,
— Osnovna šola Benedikt.
6.	člen
V	zbor združenega dela s socialnozdravstvenega področja delegira 1 delegata konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec— Trate,
— Zdravstveni dom Maribor — TOZD Lenart,
— Mariborske lekarne Maribor — lekarna Lenart.
7.	člen
V	zbor združenega dela s področja kmetijske in obrtne dejavnosti iz 2. točke 3. člena tega odloka delegirata:
1.	Delegacija kmetov kooperantov v kmetijstvu in gozdarstvu in delavcev KZ Lenart ter aktivnih kmečkih proizvajalcev ter njihovih delavcev, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost
—	8 delegatov
2.	Delegacija zasebnih obrtnikov skupaj z delavci, s katerimi združujejo švoje delo in delovna sredstva
—	1 delegata
8.	člen
Skupna delegacija, ki jo oblikujejo delovni ljudje v delovnih skupnostih: upravnega organa Skupščine občine Lenart, postaje milice Lenart, občinske konference SZDL Lenart, občinske konference ZKS Lenart, občinske konference ZSMS Lenart, občinskega sindikalnega sveta Lenart, občinskega sodnika za prekrške Lenart, občinskega štaba TO Lenart, občinske izobraževalne skupnosti Lenart, občinske kulturne skupnosti Lenart, 'občinske skupnosti otroškega varstva Lenart, občinske zdravstvene skupnosti Lenart, občinske raziskovalne skupnosti Lenart, samoupravne telesno-kulturne skupnosti Lenart, občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart, kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, občinske požarne skupnosti Lenart, samoupravne stanovanjske skupnosti Lenart, občinske samoupravne skupnosti za komunalno in cestno gospodarstvo Lenart, krajevnih skupnosti Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Lenart, Lokavec, Voličina, Zg. Ščavnica, občinskega odbora rdečega križa Lenart, odvetniška pisarna Smiljana Sancina Lenart, delegira
—	1 delegata
9.	člen
Delegate v zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer-
—	krajevna skupnost Lenart
—	3 delegate
—	krajevne skupnosti Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Voličina, Zg. Ščavnica
—	2 delegata
—	krajevna skupnost Lokavec
—	1 delegata
10.	člen
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, ki jih določa njihov statut oz. drug splošni akt.
Določa o kandidiranju in določanju liste kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor se uredijo s pravilnikom, ki ga sprejme Republiška konferenca socialistične zveze.
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine sprejme občinska konferenca Socialistične zveze v skladu z določili zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
11.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, v skladu s tem odlokom.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanj konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje
delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
Če do 20. marca 1978 niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, se konference oblikujejo po odloku skupščin občine.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-189/74 in 13/74).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-6/63
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
153.
Na podlagi 166. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je Skupščina občine Lenart na skupni seji vseh zborov dne 31. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju volilne komisije za volitve delegacij v skupnosti, ki jo oblikujejo delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na teferih ima kdo lastninsko pravico na območju občine Lenart
1
Razrešijo se dosedanji člani volilne komisije, imenovane s sklepom Skupščine občine Lenart, št. 020-2/ 74-1 z dne 5. marca 1974.
2
V volilno komisijo za volitve delegaeij v skupnosti, ki jo oblikujejo delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva se imenujejo: predsednik :
Ernest Mlinarič, avtoprevoznik, Gradišče 6, namestnik:
Marta Fajdiga, frizerka, Krember 42, Zg. Ščavnica, tajnik:
Vera Golob, administnatojka, Trg osvoboditve 14, Lenart, namestnik:
Jože Jug, izdelovalec cementne opeke, Lenart, Prežihova 2
član:
Breda C o t a r, gostilničarka, Močna 7, Pernica namestnik:
Ivan Kramberger, avtoprevoznik, Lenart, Lackova 3.
Št. 020-2/74-4
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
154.
Na podlagi 166. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je Skupščina občine Lenart na skupni seji vseh zborov dne 31. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Lenart
Razreši se dosedanja občinska volilna komisija občine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-190/74, 35-1028/74).
2
V občinsko volilno komisijo občine Lenart se imenujejo:
predsednik:
Mirko G o s n i k , dipl. prav. sodnik okrožnega sodišča Maribor, namestnik:
Božidar Petan, dipl. prav., sodnik okrožnega sodišča Maribor, tajnik:
Janez R i t o c , pravnik, namestnik:
Bojan B o g š a, pravnik, član:
Rudi Pen, dipl. prav. namestnik:
Irena Turin, ekonomist, član:
Drago Zorger, učitelj, namestnik:
Marta Grahornik, ek. tehnik član:
Marija Čep, administratorka namestnik:
Emica Klobasa, administratorka.
Št. 020-13/63-13
Lenart, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LITIJA
155.
Svet za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov v skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in 34. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na seji dne 2. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o povečanju preživnin
Preživnine se povečajo za 14,6 °/o od 1. 3. 1978 dalje.
Št. 56-2/77
Litija, dne 2. februarja 1978.
Predsednik
(sveta za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija
Marija Mozga 1. n
LJUBLJANA BEŽIGRAD 156.
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ Občinske skupnosti socialnega skrbstva je na podlagi 132/1 člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na seji dne 17. januarja 1978 sprejel
S K I. E P
o odstotku povišanja preživnin
Na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov se preživnine povišajo za 14,6 odstotkov.
Povišanje preživnin velja od 1. 3. 1978 dalje.
Ljubljana, dne 17. januarja 1978.
Predsednica sveta za varstvo otrok in družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad
Danijela Pogačar, dr. Lapanje 1. r.
LJUBLJANA CENTER 157.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na 36. seji zbora združenega dela dne 31. 1. 1978 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor) delegirajo delegate delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo na način, ki ga določa ta odlok.
2.	člen
Ta odlok določa:
—	število delegatov, ki jih delegirajo v zbor delegacij in konference delegacij s posameznih področij združenega dela;
—	kriterije in merila za oblikovanje konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor ter rok za oblikovanje konferenc delegacij s sporazumi;
—	način oblikovanja samoupravne skupnosti za volitve delegacije delovnih ljudi, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; če ni do določenega roka oblikovana s samoupravnim sporazumom;
—	način oblikovanja delegacije delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni;
—	načela za oblikovanje skupnih delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
II.	OBLIKOVANJE ZBORA
3.	člen
V zbor, ki ima 70 delegatskih mest, delegirajo:
—	46 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva;
—	1 delegata delegacije oziroma delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	8 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja prosvete in kulture;
—	7 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva;
—	7 delegatov konference delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela in delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni;
—: 1 delegata konference delegacij oziroma delegacija aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
III.	KONFERENCE DELEGACIJ
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor se delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter delegacije delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, združujejo v konference delegacij.
5.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacije izvolile.
S sporazumom o oblikovanju konference se ureja način in postopek oblikovanja konference, po koliko članov pošiljajo delegacije na konferenco in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
6.	člen
Zaradi zagotovitve enakomerne zastopanosti delavcev v združenem delu po delegatih v zboru združenega dela se konference delegacij oblikujejo po naslednjih kriterijih in merilih:
—	konference oblikujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti po posameznih področjih združenega dela iz 3. člena tega odloka;
—	konference delegacij morajo biti oblikovane tako, da omogočajo delegiranje po 1 delegata na poprečno 950 delavcev v združenem delu.
7.	člen
Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 28, 2. 1978.
Ce temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s sporazumi ne oblikujejo konferenc delegacij v roku iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina tudi število delegatov, ki jih v skladu z merili iz 6. člena tega odloka delegirajo v zbor posamezne konference delegacij.
IV.	SKUPNOSTI ZA VOLITVE
8.	člen,
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegata v zbor.
Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom s katerim določijo način oblikovanja delegacije, sestavo, število članov in način dela delegacije.
Če skupnost za volitve iz prvega odstavka ni oblikovana s samoupravnim sporazumom do 15. 2. 1978, se oblikuje s sporazumom, ki ga skleneta združenje samostojnih obrtnikov občine in osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebniku.
9.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni, s sporazumom oblikujejo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegata v konferenco delegacij s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Če skupnost za volitve iz prejšnjega odstavka s sporazumom ni oblikovana do 15. 2. 1978, se skupnost za volitve oblikuje s sporazumom, ki. ga skleneta odvetniški zbor Ljubljana odvetniške zbornice Slovenije in osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnikih.
V.	SKUPNE DELEGACIJE
10.	člen
Dve ali več skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo.
Skupna delegacija iz prejšnjega odstavka se oblikuje s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo delovne skupnosti organov in organizacij.
S sporazumom o oblikovanju skupne delegacije se določi način oblikovanja delegacije, sestava, število članov, način dela in druga vprašanja, pomembna zg delo delegacije.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11.	člen
'Določbe tega odloka se uporabljajo za oblikovanje zbora združenega dela, v katerega delegirajo delegate konference delegacij oziroma delegacije izvoljene marca 1978.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/78
Ljubljana, dne 31. januarja 1978.
Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Predsednik Iva Prosenc 1. r.
Na podlagi 14. in 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in na podlagi 154. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 34. seji zbora združenega dela dne 6. decembra 1977, na 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977, na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 6. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju volilne komisije občine Ljubljana Center
V občinsko'volilno komisijo se imenujejo:
Jože Baloh, predsednik
Mihaela Sotlar-Lavrič, namestnik
Ivo Bogataj, tajnik
Tanja Kolarovič. namestnil
Marija Balažič, član
Angela Tkalec, namestnik
Franc Mastnak, član
Marjeta Friškovec, namestnik
Miha Kregar, član
Mišo Lampret, namestnik
Št. 020-4/77
Ljubljana, dne 7. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 159.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69) in v_ skladu s-182. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 139. seji dne 24. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodno-skladiščnih in spremljajočih objektov (širitev proizvodnega programa) za investitorja JugotekstiI-impex TOZD JULON, v zazidalnem otoku MP 3, kare 2 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah
1
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodno skladiščnih in spremljajočih objektov za investitorja Jugotekstil-impex TOZD JULON, v zazidalnem otoku MP 3, kare 2 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območja zazidalnih otokov industrij sko-servisne cone v Mostah (Glasnik 10/69).
2
Dokumentacijo iz 1. točke tega sklepa je v decembru 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 2301/77 in je sestavni del tega sklepa.
3
Območje, ki ga zajema dokumentacija iz 1. točke tega sklepa, je omejeno z industrijskim tirom ha severu, z industrijsko cesto na jugu, obstoječim objektom Julon na zahodu in zazidalnim karejem Saturnus na vzhodu.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/77-IS
Ljubljana, dne 26. januarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
160.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69) in v skladu s 182. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 139. seji dne 24. januarja 1978 spre j el
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo remontservisnih. proizvodnih in skladiščnih prostorov za investitorja Geološki zavod v zazidalnem otoku MP 3, kare 5 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in in servisne cone v Mostah
1
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo remontno-servisnih, proizvodnih in skladiščnih prostorov, za investitorja Geološki zavod v zazidalnem otoku MP 3, kare 5 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrij sko-servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69).
2
Dokumentacijo iz 1. točke tega sklepa je v decembru 1977 izdelal Ljubljanski urbanističpi zavod pod šifro 2260 in je sestavni del tega sklepa.
3
Območje, ki ga zajema dokumentacija iz 1- točke tega sklepa, je omejeno z industrijskim tirom na seve-
ru, z industrijsko cesto na jugu, zemljiščem Plutala na zahodu in Roga na vzhodu.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi'v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/77-IS
Ljubljana, dne 26. januarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
161.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) na 141. seji dne 7. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za
stanovanjsko sosesko MS 106 — Spodnji Kašelj
1
Predlog zazidalnega načrta za MS 106 Sp. Kašelj je pod šifro projekta 2237/76 v oktobru 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Predlog se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb občanov delovnih in drugih organizacij ter ustanov v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 in v prostorih krajevne skupnosti Zalog, Agrokombinatska 2, v času od 18. februarja 1978 do 20. marca 1978.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/77-5
Ljubljana, dne 8. februarja 1978.
LJUBLJANA ŠIŠKA 162.
Na podlagi 25., 26. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 154. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije I
Imenuje se občinska volilna komisija v naslednji sestavi in sicer:
1.	predsednik:
mgr. Damjan Mozetič, Ul. bratov Učakar 18, Ljubljana
namestnik:
Anton Pavliha, dipl, prav., Podjunska 28. Ljubljana
2.	tajnik:
Janez Kralj, Gorazdova 15, Ljubljana namestnik:
Alenka Stanič, Šišenska 43, Ljubljana
3.	član:
inž. Stane Vogelnik, Gospodinjska 28, Ljubljana
namestnik:
Irena Kosmač, dipl. prav., Gorazdova 19, Ljubljana
4.	član:
Ernest Bolka, Štefanova 24, Ljubljana namestnik:
Štefan Trop, Scopolijeva 24, Ljubljana
5.	član:
Štefan Veren, dipl. prav., Ane Ziherlove 2, Ljubljana
namestnik:
Nace S o vdat, Ob izvirih 8, Ljubljana Šentvid.
II
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
III
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji 47. skupni seji, dne 4. marca 1974 (Uradni list SRS, št. 9/74).
Št. 6-014-01/78
Ljubljana, dne 2. februarja 1978.
...	■ r
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
163.
Na podlagi 35. in 36. člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška, ter 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) sta svet za varstvo odraslih in svet za varstvo družine pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška na svoji seji dne
6.	februarja 1978 sprejela
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin I
Zaradi uskladitve preživnin s povečanjem življen-skih stroškov se vse dosojene preživnine valorizirajo na realno vrednost v letu 1977, to je za 14,6 %>.
n
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje.
St. 155/78
Ljubljana, dne 6. februarja 1978.
Predsednik sveta	Predsednik sveta
za varstvo odraslih	za varstvo družine
Ana Nagode 1. r.	Ivanka Einfalt 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
164.
Na podlagi 26. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) ter 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/ 74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1978 in zbora združenega dela dne 7. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-233/74, 5-220/75, 29-1558/75, 6-278/76 in 5-206/77) se v 4. členu doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. davek iz osebnih dohodkov delavcev.«
Dosedanje 1. do 7. točke 4. člena postanejo 2. do
8.	točke.
2.	člen
Za 4. členom odloka o davkih občanov se doda novo poglavje, ki se glasi:
»II. DAVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV.«
nato pa dodasta 5. in 6. člen, ki se v celoti glasita: »5. člen
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 °/o.
6.	člen
Pavšalna osnova za plačevanje občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih pri občanih, se po 39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 %> povprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v SR Slpveniji iz preteklega leta, ki ga ustanovi Zavod SR Slovenije za statistiko.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje.
St. 422-12/77
Ljubljana, dne 7. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vic-Rudnik
Vili Belič 1. r.
165.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 165. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 31. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
1
V občinsko volilno komisijo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se imenujejo: za predsednika:
Marija Domjan, Ljubljana, Lampetova namestnika:
Peter Pauk, Ljubljana, Sattnerjeva S9 člana:
Rudi Rojc, Ljubljana, Novakova 3 namestnika:
Milan Štrukelj, Ljubljana, Oražnova 10 člana:
Metka Simonič, Ljubljana, Tržaška 45 namestnika:
Janez Rant, Ljubljana, Postojnska 25 člana:
Janez Rešek, Ljubljana, Rožna dolina 1/7 namestnika:
Zdravko Zrimšek, OK ZSMS Lj. Vič-Rudnik tajnika:
Belko B o v c o n, Ljubljana, Bratovževa ploščad
namestnika:
Tone P o k o v e c, Ljubljana, Velebitska 8
2
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-7/78
Ljubljana, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
166.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. 24/77), 165. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.'je zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 31. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o imenovanju volilne komisije za izvolitev delegacije skupnosti delovnih ljudi-kmetov. ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami
1
V volilno komisijo za izvolitev delegacije skupnosti delovnih ljudi kmetov, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami se imenujejo: za predsednika:
Alojz Habjan, inž., Ljubljana, Melikova 7 namestnika:
Alojz Kušar, Notranje gorice 99, Brezovica člana:
Jože Železnikar, Iška vas 61, p. Ig namestnika:
Andreja Platovšek, inž., Ljubljana Tolstojeva 63
tajnika:
Janez Garmovšek, inž., Ljubljana, C. na Bo-kalce 32
namestnika:
Drago Praintz, inž., Ljubljana, Na dolih 6.
2
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-8/78
Ljubljana, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
167.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. st. 24/77). 165. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je zbor združenega dela, zbor
krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 31. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o imenovanju volilne komisije za izvolitev delegacije skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik
1
V volilno komisijo za izvolitev delegacije skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti se imenujejo:
za predsednika:
Alojz Lampič, Ljubljana, Skapinova llb namestnika:
Ivo Kanc, Ljubljana, Tržaška 330 člana:
Franc Šebenik, Ljubljana, Tržaška 315 namestnika:
Gabrijela Trček , Ljubljana, Skapinova 7 tajnik:
Irena A dami e, Ljubljana, Vidmarjeva 19 namestnika:
Jurij Pretnar, Ljubljana, Glavarjeva 47 2
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-9/78
Ljubljana, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
LOGATEC
168.
Izhajajoč iz zgodovinskih dejstev,
—	da so delavci in kmetje skupaj z vsemi naprednimi ljudmi občine Logatec združeni v osvobodilni fronti s komunistično partijo na čelu, sodelovali z narodi in narodnostmi Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji, zrušili stari družbeni red, ki je temeljil na socialnem in gospodarskem zatiranju, neenakopravnosti in izkoriščanju, pregnali okupatorja in zaživeli svoj veliki dan, vključeni v svojo svobodno socialistično domovino;
—	da je nenehen boj za svobodo in enakopravnost, za mir, družbeni napredek in socialistične samoupravne odnose, dosegel najpomembnejši izraz v novi ustavni ureditvi;
—	da je občina Logatec iz velike zaostalosti ob osvoboditvi že doslej dosegla velik družbeni in gospodarski razvoj in se uvrstila med srednje razvite komune v SR Sloveniji;
—	da so v občini izredni naravni pogoji za nadaljnji razvoj, ki ga omogočajo vlaganja v industrijo, kmetijstvo in trgovino;
—	da se delovni ljudje in občani, organizirani in povezani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah ter skupnostih s pripravo, sprejemom in uresničevanjem novega statuta občine, aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbe-
neekonomskega in družbenopolitičnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč nove ustave in zakona o združenem delu;
— in da bi zagotovili in usmerjali nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v občini in osvoboditev dela, je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v občini dne 31. 1. 1978 sprejela
STATUT občine Logatec
I. TEMELJNA NAČELA
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Logatec temeljijo na načelih socialistične samoupravne družbe, ki jo izražajo temeljna načela ustave SR Slovenije.
Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in družbeni reprodukciji v celoti in tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine, ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov.
Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in podlaga za upravljanje z družbenimi sredstvi.
Osnova vseh oblik združenega dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih. potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako, da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela (v nadaljnjem OZD) na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek OZD ter v okviru samoupravnih interesnih skupnostih (v nadaljnjem SIS) in prek njih.
S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu.
Delavski razred in vsi delovni ljudje ter občani v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih OZD, krajevnih skupnostih (v nadaljnjem KS), SIS in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Da bi si zagotovili pogoje za svoje življenje in delo ter družbeni razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini, kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih, s povezovanjem svojih OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem DPO) s samoupravnim
sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščine občine kot skupnega organa vseh delovnih ljudi.
SZDL kot najširša DPO delovnih ljudi in občanov v občini, ki se aktivno opredeljuje za socialistično samoupravljanje in neuvrščenost in kot enotna fronta vseh socialističnih sil v občini, na čelu z zvezo komunistov, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobude glede reševanja posameznih vprašanj, tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih.
SZDL je skupaj z ostalimi DPO in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in kohezivni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini. Z aktivnim delovanjem v socialistični zvezi delovni ljudje in občani preprečujejo odtujevanje samoupravnega in oblastnega odločanja, birokratizacijo in druge negativne pojave in zagotavljajo vse bolj samoupravno uresničevanje jasno opredeljenih socialističnih samoupravnih interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov.
V	skladu s temelji sistema obrambe SFRJ in konceptom splošnega ljudskega odpora ter v skladu z obrambnim načrtom SR Slovenije občina Logatec ureja in organizira obrambne priprave v miru, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem ozemlju.
V	ta namen določa občina svoj obrambni načrt, s katerim usmerja obrambne priprave, krajevnih skupnosti, gospodarstva in družbenih dejavnosti. Za primer vojne, naravnih in. drugih nesreč ter nevarnosti ustanavlja in organizira teritorialno obrambo, organizira, ustanavlja in vodi civilno zaščito in opravlja druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca in vsakogar, kdor bi ogrožal varnost in neodvisnost države ter nemoten socialistični razvoj naše družbe.
II. OBČINA LOGATEC 1. člen
Občina Logatec je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v DPO, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah, oziroma konferencah delegacij prek delegatov v skupščini občine in v skupščinah SIS ter v drugih organih samoupravljanja.
)	2. člen
Delovni ljudje in občani v občini 'izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese.
razen tistih pravic in dolžnosti, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V pbčini delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter zadev splošnega družbenega pomena; v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varnost človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na tem področju;
—	zagotavljajo varstvo matere, otrok in družine, skrbijo za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
—	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni osnovi urejajo medsebojna razmerja pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
3.	člen
Občina Logatec je pravna oseba, sedež občine je v Logatcu, Tržaška c. 15.
Občina Logatec ima svoj pečat, ki je okrogle oblike; na pečatu sta grb in ime Socialistične republike Slovenije ter ime občine.
4.	člen
Praznik občine Logatec je 12. september, obletnica množičnega odhoda Logačanov v partizane v letu 1943.
Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali pa tudi za posamezno naselje določijo v svojih statutih krajevne praznike.
5.	člen
Občani občine Logatec so tisti, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
6.	člen
Občina Logatec lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja. Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanje prejele ter druge določbe, vsebuje poseben odlok Skupščine občine Logatec.
7.	člen
Območje občine Logatec določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo območja ali za združitev z drugo občino.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
8.	člen
Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko neposredno prek svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skupnih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti.
9.	člen
Družbenopolitične organizacije občine na čelu z zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini, uresničujejo z ustavo in njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samompravnih odnosov v občini.
10.	člen
Organizacija zveze komunistov v občini kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucij«.
Na tej podlagi je idejno usmerjevalni dejavnik novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
11.	tčien
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je kot prostovoljna, demokratična in enotna fronta delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, z Zvezo komunistov na čelu najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile, dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vprašanjih življenja in razvoja občine.
Delovni ljudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
—	usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresničevanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja,
—	določajo osnove programov politične aktivnosti in skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkcije,
—	skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
—	spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih pooblastil, dajejo mišljenja, kritične ocene glede zagotavljanja družbenega nadzora in javnosti dela samoupravnih organov in organov oblasti,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in njihovih organizacij v celotnem družbenem in političnem življenju, za vzgoje mlade generacije v duhu tradicij NOB in socializma, zasnovanega na zgodovinski vlogi delavskega razreda in znanstvenih osnovah marksizma,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno informiranje, zagotavljanje socialistične usmeritve in uresničevanje družbenih interesov v sredstvih informiranja,
—	usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najbolj neposredne oblike odločanja delovnih ljudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje vseh delovnih ljudi in občanov,
—	oblikujejo in usklajujejo politične osnove dogovarjanja, odločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane.
Delovni ljudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojno humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih, samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način škodujejo.
12.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat, kot najširšo organizacijo delavskega razreda se borijo:
—	za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava: za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije: za uresničevanje interesov, sa-moupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje In združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe In za večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih skupnih in splošnih družbenih interesov; za viš-
jo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje kandidatov za delegate v organe . upravljanja organizacij združenega,dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavcev; za zagotavljanje §ocialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.
Sindikati dajejo pobude in predloge skupščini občine in ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam v občini, za reševanje posameznih vprašanj.
13.	člen
Organizacija zveze socialistične mladine s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade ljudi v celotno družbenopolitično življenje občine in zagotavlja njihov vpliv za sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni ih politični položaj mladine v združenem delu in občini.
14.	člen
V organizaciji zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV, delovni ljudje in občani v skladu s programom zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo na mlade generacije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
15.	člen
Delovni ljudje in občani se združujejo tudi v drugih družbenopolitičnih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih organizacije SZDL in se prek nje vključujejo v duužbe-nopolitično življenje.
16.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
17.	člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
IV.	SAMOUPRAVLJANJE IN NJEGOVE OBLIKE
V OBČINI
Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
18.	člen
Socialistični družbenoekonomski odnosi v občini temeljijo na socialističnem samoupravnem združenem delu, to je na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in v družbi odločajo:
—	o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela;
—	o družbeni lastnini produkcijskih sredstev;
—	o pravici dela z družbenimi sredstvi;
—	o družbenem značaju dela;
—	o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi.
19.	člen
Delovni ljudje neposredno in odgovorno upravljajo družbena sredstva v organizacijah združenega dela in v njihovih združenjih ter s svojim delom krepijo lastni materialni položaj, materialni položaj organizacij združenega dela in njihovih združenj in materialno osnovo občine ter drugih družbenopolitičnih skupnosti.
20.	člen
Razmerje med občino in organizacijo združenega dela temelji na načelu samostojnosti in medsebojnih obveznostih, ki jih dogovorno uresničujeta v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
21.	člen
Skupščina občine in njeni organi pospešujejo razvoj organizacij združenega dela. Skupščina občine in njeni organi smejo od organizacij združenega dela zahtevati poročila in podatke, ki omogočajo vpogled v njihovo delo.
Delovne skupnosti in samoupravni organi so dolžni razpravljati in se odločati o priporočilih skupščine občine in njenih organov. Če se po teh priporočilih ne ravnajo so dolžni o tem obvestiti skupščino ter navesti razloge za svoje ravnanje na način in v rokih, ki so določeni v priporočilih.
22.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela ustanavljajo organe samoupravne delavske kontrole, ki sodelujejo z organi za varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti v občini.
23.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi, ki so v lastnini občanov, imajo na osnovi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in enake pravice in obveznosti kot delovni ljudje v OZD.
24.	člen
Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnosti izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti.
Občina Logatec podpira kmete pri razvijanju produktivnosti njihovega dela in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi izboljševanja pogojev njihovega dela in življenjskih razmer.
Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe
v občini
25.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drugi delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja določajo način porabe teh sredstev.
26.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
/	27. člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ih krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in, občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v širših družbenopolitičnih skupnostih.
28.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
29.	člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
30.	člen
Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Raz-
pored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
31.	člen
Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih na voljo najmanj trideset dni.
32.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebe utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določevanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati o porabi v proračunu zagotovljenih sredstev.
Kadrovska politika in zaposlovanje
33.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
34.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za odgovorne delovne naloge,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetičnimi kvalitetami,
—	sprejemajo uresničevanje kadrovske politike.
35.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo ih spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
36.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.	,
37.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
38.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, delovni ljudje in občani posebno skrb posvečajo zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
39.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavcev, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
Združevanje delovnih ljudi v samoupravne interesne skupnosti
40.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti. Delavci organizacij združenega dela, ki
opravljajo te dejavnosti pa si tako uresničujejo enoten družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
41.	člen
Na načelih iz prejšnjega člena se lahko ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti, komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov.
42.	člen
Kadar so določene dejavnosti, oziroma zadeve samoupravnih interesnih skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom skupščine občine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev.
43.	člen
V	samoupravno interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje se združijo s samoupravnim sporazumom, ki temelji na zakonu, delovni ljudje in občani skupaj z delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij z namenom, da prek njih zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja. V izobraževalni skupnosti člani enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja.
44.	člen
V	samoupravno interesno skupnost za kulturo se združijo s samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti z namenom, da združujejo sredstva in dela za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike ter kulturnih programov, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za uresničevanje drugih osebnih in skupnih potreb na področju kulture.
45.	člen
V	samoupravno interesno skupnost za zdravstvo se združujejo delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti z namenom, da si po načelih solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti.
46.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno varnost v samoupravni interesni skupnosti za socialno varstvo, ki združuje samoupravne interesne skupnosti na področju otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva in stanovanjskega gospodarstva.
47.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi
delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravnih interesnih skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum ali njen statut, organizirajo v te-„ meljno skupnost za določeno območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za uresničevanje določenih skupnih interesov s področja dela samoupravne interesne skupnosti.
48.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva skupno razpravljajo in enakopravno odločajo, s pristojnimi zbori skupščine občine v tistih primerih, ko to zahteva ustava, zakon ali na njegovi podlagi izdani predpisi, statut občine, občinski odloki, oziroma drugi ustrezni akti.
49.	člen
Zaradi lažjega vključevarija samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem, so dolžne skupščine teh skupnosti uskladiti in sprejeti skupne programe dela z zbori skupščine občine.
50.	člen
Delegat samoupravne interesne skupnosti uživa imuniteto, ko skupščina te samoupravne interesne skupnosti enakopravno sodeluje v zboru skupščine občine.
51.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ugotovijo na seji skupščine, da so srednjeročni plani sprejeti s strani večine delovnih ljudi na zborih delavcev.
Samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevnih skupnostih
52.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
53.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu naselja ali v več naseljih, pri tem se upošteva geografska zaokroženost, ekonomska razvitost, možnost oblikovanja družbenega in kulturnega središča, možnost organiziranosti ljudske obrambe in družbene samozaščite in število prebivalcev in zaposlenih.
Delovni ljudje in občani se lahko združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti nrikliu-čijo k drugi krajevni skupnosti.
54.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: krajevna konferenca SZDL, delegacija, svet ali skupščina krajevne skupnosti, zbor delovnih ljudi in občanov, skupnost krajevnih skupnosti, zbor krajevnih skupnosti skupščine občine.
O ustanovitvi, združitvi ali razdelitvi krajevne skupnosti odločajo delovni lju,dje in občani z referendumom. Referendum se izvede v vseh krajevnih skupnostih, ki jih neposredno zadevajo navedene statusne spremembe.
Krajevna konferenca SZDL mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
55.	člen
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
56.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov’ določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, prek delegatov v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, prek delegacij in delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih, prek delegacij in delegatov v skupščini občine.
57.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni konferenci SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave, ki ne sme biti krajša kot 30 dni, svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme zbor delegatov v krajevni skupnosti.
58.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo: o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju; pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, o območjih, organizacijah in organih krajevne skupnosti, o nalogah in načinu dela teh organov, o načinu urejanja odnosov z organizacijo združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skup-
nostmi; o urejanju naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in prosvete, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, o upravljanju s stanovanji in o prebivanju; o komunalnih in drugih dejavnostih za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, o varstvu interesov potrošnikov in uporabnikov, o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite; o varstvu naravnega okolja, o upravljanju družbenega premoženja; o javnem obveščanju ter o drugih področjih skupnega življenja in dela.
. Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
59.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem obsegu letno spremljajo uresničevanje planov in programov.
60.	člen
i
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti' ter v skladu s statutom krajevne skupnosti, oziroma občine združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupno,sti, s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	z dopolnilnimi sredstvi proračuna občine, predvsem za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	s samoprispevkom in
—	drugimi sredstvi.
61.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila sredstva dana.
•	62. člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Družbeno planiranje
63.	člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z ljubljansko regijo, in širšo družbenopolitično skupnostjo ter pospešujejo in usklajujejo razvoj posameznih dejavnosti,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo na celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
64.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
65.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje lorajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje.
66.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
67.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan. nenehno, najmanj pa enkrat na leto anaH-zirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega programa določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, katere je treba uresničevati v prihodnjem letu.
68.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti še sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne organizacije, oziroma skup-
nosti, srednjeročni družbeni plan občine pa na podlagi dogovora o osnovah družbenega plana občine.
69.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni' organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
70.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku skupščine občine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
71.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
72.	člen
Pri sklepanju samoupravni sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če-je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadeve, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom skupščine občine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
73.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev, oziroma svojih planov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
74.	člen
Družbeni plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Skupščina občine sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka, oziroma predloga družbenega plana.
76.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
76.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet skupščine občine v imenu občine ter pristojnimi organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
77.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Občina usklajuje piane z drugimi občinami z& območje regije.
Družbeni plan občine vsebuje zlasti:
—	temelje razvojne politike občine,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in ojočanov,
—	možnosti in ukrepe' za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti-in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, hi jih je v mejah svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti sprejela skupščina občine.
78.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč, iz javne obrav-
nave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini občine v sprejem. Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor, predlaga izvršni svet skupščini občine, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
79.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ,ga sama določi, najmanj ph enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki j(e z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
Oblike samoupravljanja
80.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, prek delegacij in delegatov v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in prek delegatov v skupščini občine in njenih organov.
81.	člen
Skupščina občine, njen izvršni svet in drugi organi morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v TOZD in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini.
82.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela, oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delavcev z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
—	na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—	prek delegatov v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazu-
mom organizacije združenega dela, oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti,
—	prek delegacij in delegatov v delavskih svetih, prek organov krajevne skupnosti, prek delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	prek SZDL, sindikatov in družbenopolitičnih organizacij,
—	v drugih oblikah na način, ki ga določa ustava, zakon in ta statut.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
83.	člen
S samoupravnim sporazumom se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi V družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
84.	člen
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v TOZD, oziroma delovnih skupnosti, OZD, banke in druge finančne organizacije, skupnos'ti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbornice in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikati.
85.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge DPO, kadar kot udeleženci sporazuma prevzamejo materialne obveznosti.
86.	člen
Skupščina občine, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s TOZD ali drugimi sa-moupravriimi organizacijami in skupnostmi.
87.	člen
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
88.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci, oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ali prek sindikata, druge družbenopolitične organizacije, skupščine občine ali gospodarske zbornice.
89.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu drugače določeno.
90.	člen
Z družbenim dogovorom delavci in drugi, delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Družbeni dogovor sklenejo skupščine občine in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, spo ri, im^resne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
91.	člen
Družbeni dogovor isklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
92.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeleženec, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
•	93. člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ko ga soglasno določijo vsi udeleženci.
94.	člen
O predlogu samoupravnega sporazuma, oziroma družbenega dogovora morajo razpravljati delovni ljudje v temeljnih, oziroma drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in po postopku, ki je določen s statutom teh organizacij in skupnosti.
95.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma, oziroma dogovora.
96.	člen
Sprejeti samoupravni sporazumi, oziroma družbeni dogovori, kjer je udeleženec skupščina občine ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
97.	člen
Evidenco vseh sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov vodi sekretariat skupščine občine, ki jih po en izvod tudi deponira.
98.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima pravico vpogleda v vse samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki so jih sklenili udeleženci na območju občine. Pristojni organ, ki vodi evidenco samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, je dolžan na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja izročiti po en izvod samoupravnega sporazuma, oziroma družbenega dogovora zaradi pregleda.
99.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne predložiti skupščini občine po en izvod statuta in samoupravnega sporazuma o združevanju dela zaradi uresničevanja družbenega nadzorstva nad njihovim izvajanjem.
Referendum
100.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter v občini z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za delavce ter delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma v skladu z zakonom.
101.	člen
Skupščina občine obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v primerih, ki jih določa zakon. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene skupščina občine, da se delavci v združenem delu, oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen za delavce, delovne ljudi in občane. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezujoča.
102.	člen
Skupščina občine obvezno razpiše referendum, kadar za to odločitev v določenih vprašanjih zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacije sindikatov občine, oziroma SZDL v občini.
103.	člen
Krajevna skupnost mora razpisati referendum o posameznem vprašanju, kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti ali SZDL v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost, oziroma krajevne skupnosti morajo razpisati referendum v primeru, če je dana pobuda za ustanovitev, združitev ali izdvojitev krajevne skupnosti, kadar je pobuda dana v zvezi s 104. členom tega statuta.
104.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko dajo:
— temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in družbene organizacije.
Zbor skupščine občine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katero je dana pobuda za razpis referenduma, mora v roku tridesetih dni obravnavati Pobudo, o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti Pobudnika.
105.	člen
Skupščina, občine razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SR Slovenije. V sklepu
se določijo predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Odločitev delovnih ljudi in občanov na referendumu jc za skupščino občine obvezujoča.
Eno leto pp izvedenem referendumu skupščina občine ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
106.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje skupščina občine.
Javna razprava
107.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanje odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
108.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, skupščini občine in njenih organih.
109.	člen
Skupščna občine mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	urbanističnih zadev in zazidalnih načrtov,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov', za katere tako določa zakon.
110.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, delegacijah in konferencah delegacij, zborih potrošnikov in porabnikov' določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih Skupščine občine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
111.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan:
—	osnutek, akte ali gradiva javno objaviti, oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njihov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred koncem javne razprave ne začne spreminjati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je žavzel do predlogov iz javne razprave.
V.	SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI Temelji skupščinskega sistema
113.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije skupščine občine.
114.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v TOZD in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela';
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovrfa sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, ki ga določa ustava in zakon;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno
delajo v delu TOZD, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V TOZD oziroma delovni skupnosti z manj kot 30 zaposlenih opravljajo funkcijo delegacije vsi delavci,
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške osebe , in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ lahko v skladu z zakonom, oziroma odlokom skupščine občine oblikujejo skupno delegacijo.
114.	člen
Ce se med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njepa delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine V skladu z zakonom in z odlokom skupščine občine.
115.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi
v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavajo vprašanja iz pristojnosti skupščine občine, določajo skupna stališča za delegate, ih zaradi uresničevanja drugih Svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcije skupščine občine.
116.	člen
Konferenco delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu z določbami tega statuta in odlokom skupščine občine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine, občine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
117.	člen
Število delegatov, ki jih delegacija, oziroma konferenca delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo, se določi z odlokom skupščine občine, tako da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela, oziroma posameznih področij.
118.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini občine ali njenih organih, svoje delegate.
Delegacija, oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora skupščine občine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zborh skupščine občine.
119.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ra vrtaj o delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ih skupnosti in temeljnimi stališči delegacij, oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojne pri opredeljevanju in glasovanju.
120.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine občine in skupščin družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in Skupnosti, 0žitoma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
SaHiOUpfavne organizacije in skupnosti v svojih splošnih samoupravnih aktih podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, delegacij ter kortfetena delegacij, razmerja med delegati, delegacijami in konferencami delegacij in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna Vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
121.	člen	.
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlpkov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
122.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih Zbora pravico zahtevati , od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti,
123.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ifna delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini občine.
124.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne biti priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, ali v skupščini in njenih organih.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja Zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V tem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči ali naj se postopek nadaljuje, oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno imunitetna komisija pristojnega zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti, oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Odločitev mandatno imunitetne komisije mora potrditi pristojni zbor.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino občine, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
t
Položaj in pristojnosti
125.	člen
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov, tega statuta in poslovnika skupščine občine.
126.	člen
Skupščina občine v okviru pravic irt dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih W so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Skupščina občine:	j
— sprejema in spreminja statut občine;
—	določa splošna načela, cilje in smeri politike razvoja občine;
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago;
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna;
—r spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov;
—	sprejema urbanistične načrte in urbanistične rede;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
—- razpisuje občinski referendum;
—	določa politiko izvrševanja predpisov ter skrbi za njihovo izvajanje;
—	voli sodnike temeljnega sodišča;
—	voli sodnike sodišča združenega dela;
•— obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—	določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—	opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih npsilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov;
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni odnosi ali če organizacija, oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	ustanavlja delovne organizacije;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ter člane izvršnega sveta ter predsednike družbenih svetov;
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov in predsednike kolegijskih in upravnih organov;
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovnih služb skupščine občine;
imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, kadar tako določa zakon;
—	imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca;
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, kadar tako določa zakon;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po drugih predpisih in s tem statutom.
Sestava skupščine občine
127.	člen
Skupščino občine sestavljajo:
—	zbor združenega dela,
—	zbor krajevnih skupnosti in
—	družbenopolitični zbor.
128.	člen
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ima 22 delegatskih mest.
Sestavljajo ga delegati iz naslednjih področij:
—	delegati temeljnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva — 17 delegatov
—	delegati s prosvetno-kulturnega področja — 2 delegata
—	delegat z zdravstvenega področja — 1 delegat
—	delegat s področja državnih organov, družbeno-^ političnih organizacij in drugih skupnosti — 1 delegat
—	delegat s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti — 1 delegat.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ima 14 delegatskih mest. Vsaka krajevna skupnost ima v zboru krajevnih skupnosti po dve delegatski mesti, ne glede na število delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ima 14 delegatskih mest.
129.	člen
Porazdelitev delegatskih mest v posameznem zboru skupščine se določi z odlokom.
130.	člen
Zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu, zboru krajevnih skupnosti soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne, ljudi in občane v krajevnih skupnostih, družbenopolitični zbor pa soodloča o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
131.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine enakopravno, oziroma na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori skupščine občine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
132.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
—	o razpisu referenduma,
—	o podelitvi domicila,
—	o pobratenju z drugimi občinami;
sprejemajo:
—	spremembe in dopolnitve statuta občine,
—	poslovnik skupščine občine,
—	družbeni plan občine,
—	zazidalne načrte in urbanistične rede,
—	družbeni plan razvoja ljubljanske regije;
sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	občinski referendum,
—	priznanja in nagrade občine,
—	ustanavljanje delovnih teles vseh zborov skupščine;
dajejo soglasje k imenovanju:
—	tajnika samoupravnih interesnih skupnosti,
—	vodje skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti,'
—	individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena (šole, VVZ, VZ) če tako določa zakon;
določajo delegate:
—	za Zbor občin Skupščine SRS
—	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije.
133.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor;
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin;
—	odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega lela posebnega družbenega pomena;
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	odločata o združevanju sredstev občin z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov organizacij in služb;
—	odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	odločata o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora;
—	potrjujeta samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon;
—	sprejemata predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami;
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine občin«, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor;
—	odločata o zadevah, ki se nanašajo na vprašanja borcev NOV in vojnih invalidov.
134.	člen
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,'
—	varstvo pri delu,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v TOZD ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so v lasti občanov,
—	sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—	začasno vzdrževanje nezakonitih aktov organizacij združenega dela,
—	volitve in razreševanje predsednika zbora in organov zbora,
—	volitve komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov,
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
135.	člen
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	obračunava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevno skupnost ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih Skupnosti v občini,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na področja delovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem sprejema stališča, daje mnenja in predloge;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, trgov in poti na območju občine,
—	obravnava vprašanja uporabljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promet na njih,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnejšega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih,
—	usklajuje delo v krajevnih skupnosti ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje v krajevnih skupnostih,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ih jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta naj višjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
—	voli in razrešuje predsednika in organe zbora,
—	voli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih 'ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
136.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja aktov občinske skupščine, skupaj z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, predvsem na:
—	samoupravne odnose v združenem delu,
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	združevanje občanov in pravni položaj verskih skupin,
—	splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanja z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	skrb za udeležence NOV,
—	pristojnost in delo izvršnega sveta skupščine občine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
137.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno odloča o:
—	varstvu svoboščin in pravic človeka in občana,
—	volitvah in razreševanju predsednika in organov zbora,
—	volitvah komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov,
—	drugih zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje
ustavnosti in zakonitosti.	'
138.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
139.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki se nanašajo na dejavnosti, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena;
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	sprejemajo plane in programe iz njegove dejavnosti;
—	odločajo o ustanavljanju, oziroma ukinjanju dejavnosti iz njihovega področja dela;
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
140.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo delegate za Zbor občin Skupščine SRS,
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SRS,
—	opravljajo druge zadeve; če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik skupščine.
141.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, sprejeti stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zbora.
142.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov upravnih organov.
143.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedejo skupaj, glasujejo pa ločeno.
144.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe,in druge akte z večino glasov vseh delegatov, razen če se z zakoni ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno, če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
145.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanja stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo skupščine občine in njih zborov, pomembne zadeve.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
146.	člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika..
Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov skupščine, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidata sta izvoljena, če sta dobila večino glasov v vsakem zboru.
Predsednik in podpredsednik se izvolita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zapored izvoljena na to dolžnost.
147.	člen
Predsednik skupščine občine:
—	predstavlja skupščino občine;
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine;
'	— daje pobudo za obravnavanje vprašanj s samo-
stojnega oziroma enakopravnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela;
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine občine;
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme skupščina občine, oziroma dva ali več zborov;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom ali drugimi predpisi.
148.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
149.	člen
Predsedniki zborov pomagajo predsedniku skupščine pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
150.	člen
Vsak zbor skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je zadržan.
151.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in drugimi predpisi.
152.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območja občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
153.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje s skupnostjo občin ljubljanske regije in skupnostjo slovenskih občin;
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SRS;
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine občine.
Delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
154.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine in njeni zbori ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine občine.
155.	člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	svet za vzgojo in varnost v cestnem prometu,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov,
—	komisijo za družbeno planiranje,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za pregled samoupravnih aktov.
156.	člen
Sestavo, naloge in način dela. svetov in komisij določi skupščina občine z odlokom.
157.	člen
Z odlokom ali drugim splošnim aktom lahko skupščina občine ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
158.	člen
Sveti skupščine občine štejejo od 9 do 17 članov.
Komisije skupščine občine štejejo od 3 do 9 članov.
Predsednika in večino članov svetov in komisij imenuje skupščina, oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične organizacije v občini.
159.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo skupščine občine oziroma zborov. '
Družbeni sveti
160.	člen
Za čim boljšo povezavo in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami (OK, ZKS, OK SZDL, občinski svet ZŠS) v občini se pri skupščini občine ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede odločanja ter izvajanja politike in izvajanja družbenega nadzorstva nad izvršnim svetom in upravnimi organi.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom skupščine občine v skladu z družbenim dogovorom. V odloku se določi delovno področje, sestava in način dela družbenih svetov.
VI.	IZVRSNI SVET ,	161. člen
Skupščina občine ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov skupščine občine.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru & pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, ter za delo občinskih upravnih organov in organizacij.
162.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih;voli skupščina občine.
Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
Občinska konferenca SZDL predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidata za podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga predsednik izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Skupščina občine voli predsednika, podpredsednika in ostale člane izvršnega sveta za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
Predstojnike individualnih in kolegijskih upravnih organov imenuje skupščina občine izmed članov izvršnega sveta in drugih delovnih ljudi in občanov.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati tudi član delegacije, kakor tudi ne individualni poslovodni organ v TOZD ali OZD.
163.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta in ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji vlogi do izvolitve novega sveta.
164.	člen
Izvršni svet skupščine občine zlasti:
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov skupščine občine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine;
—	daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov;
—	predlaga družbeni plan občine, zazidalne načrte in urbanistične rede;
—	predlaga proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna in izvršuje občinski proračun;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina občine ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb;
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine občine;
—	daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov;
—	daje mnenja k predlogom aktov, ki jih predlaga sam ali drugi predlagatelj;
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb;
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi, da izvajajo politiko skupščine občine in izvršujejo predpise;
—	nazdoruje delo upravnih organov in odpravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom ali splošnim aktom;
—	opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter tem statutom;
—	odloča o sporih v pristojnosti med občinskimi upravnimi organi.
165.	člen
Izvršni svet skupščine občine opravlja v mejah pravic in dolžnosti zadeve s področja ljudske obrambe:
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini;
—	usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo organov in organizacij pri obrambnih pripravah;
—	določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov upravnih organov za delo v vojni;
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo;
—	skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost. upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti občinskega pomena za primer neposredne vojne nevarnosti;
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni.
166.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organi-, zacijami in skupnostmi v občini ter spremlja, ugotavlja in opozarja na stanje na ustreznih področjih.
Če izvršni svet skupščine občine obravnava zadeve, ki jih predlože samoupravne interesne skupnosti v občini za.sejo skupščine občine, povabi na sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti.
167.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.
163. člen
Predsednik izvršnega sveta sklicuje in vodi seje sveta ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
169.	člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu in o delu in stanju na drugih področjih.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine občine na njihovo zahtevo poroča o izvajanju politike in o izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
170.	člen ■
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina občine obravnavati. Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja odlokov ali drugega akta skupščine občine, ki je predlagan za izdajo, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drugi akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vprašanje zaupnice.
171.	člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora skupščine občine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Določbe 170. in prvega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za skupščine SIS, ko enakopravno soodločajo z zbori skupščine občine.
172.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožili obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu .s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v skupščini občine.
Člani izvršnega sveta so dolžni izvajati sklepe skupščine občine in izvršnega sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
173.	člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati izvršnemu svetu na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.
174.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegat skupščine občine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloča svet.
175.	člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov, do organov samoupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov se določijo z odlokom skupščine občine.
VII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
176.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo samostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
177.	člen
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
178.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge splošne predpise in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta;
—	odgovarjajo zg stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
—	spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij;
—	predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte;
—	odločajo o upravnih stvareh;
—	opravljajo zadeve inšpekcije;
—	opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet;
■— opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, statutom in odloki skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in za izvršni svet.
179.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
—	izvajanje politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
—	pravočasno spremljanje stanja in obveščanja skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—	ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih ter za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
180.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
181.	člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interes-resnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno odločajo in spremljajo družbena dogajanja, sodelujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije in podobno, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne. interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
182.	člen
Občinski upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov v znatnem obsegu ali v izključni pristojnosti skupščine občine.
Kolegijski organi se ustanovijo za področja, na katerih je potrebno pri sprejemanju upravnih nalog zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti, oziroma staln* in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za ožje in širše družbenopolitične skupnosti za zagotavljanje enotnosti v izvajanju sprejete politike in izvrše-
vanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov v okviru pristojnosti občine.
183.	člen
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za naslednja področja dela:
1.	ljudska obramba,
2.	davčne zadeve,
3.	notranje zadeve,
4.	geodetske zadeve.
S.
184.	člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za naslednja področja dela:
1.	gospodarstvo, družbeno planiranje, urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja, komunalno gospodarstvo, ceste in promet in preskrba,
2.	družbene dejavnosti, skupna in splošna poraba.
185.	člen
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni oziroma kolegijski upravni organi organizirajo kot oddelki, uprave in komiteji.
186.	člen
Kolegijske upravne organe sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo kolegijskega upravnega organa se določi z odlokom skupščine občine na predlog izvršnega sveta.
Predsednik kolegijskega upravnega organa je predstojnik službe.
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za zakonito, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s svojega področja. Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost, da zborom skupščine predlagajo v proučitev posamezna važnejša vprašanja iz svojega področja in dajejo pobude ter predlagajo ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov, ter zaradi uresničevanja odgovornosti za stanje na določenem področju.
187.	člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine c svojem delu in stanju na določenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov in o izvajanju sprejete politike.
Upravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgovarjajo delegacijam in delegatom v zborih skupščin na vprašanja iz svojega področja dela ter dajejo podatke in drugo dokumentacijo, ki je skupščini potrebna za njeno delo.
Na zahtevo skupščine, upravni organi raziščejo zadevo na določenem področju iz svojega področja dela in o tem pripravijo poročilo ter v skladu s programom dela skupščine občine oziroma po njenem naročilu pripravljajo odloke in druge splošne akte ter druga gradiva in dokumentacijo.
Vprašanja in pobude iz drugega odstavka tega člena upravni organi postavijo na zborih skupščine občine, o čemer so predhodno dobili mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. O sprejemanju oziroma izvrševanju nalog do skupščine občine upravni organi obveščajo izvršni svet.
188.	člen
Občinski upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu, o stanju na posameznem področju uprave, obveščati in pojasnjevati vprašanja iz svojega delovnega področja, posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za delo izvršnega sveta.
189.	člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, proučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter o tem poročati.
190.	člen
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzame načelno stališče po posameznem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakona in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine ter predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan sprejeti stališča na zahtevo upravnega orgaha iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
191.	člen
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in drugih gradiv za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z ustreznim zborom skupščine občine ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno interesno skupnost ali pa so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
192.	člen
Upravni organi proučujejo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic in dolžnosti upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije,, navedene v ustavi, o stanju, pojavih in trendih v občini, oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
193.	člen
Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in združenji občanov o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov, zaupane tem organizacijam in združenjem.
194.	člen
Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih. Upravni organi so dolžni, da proučijo pobude in predloge, ki jih pošiljajo občani in na njih odgovarjajo.
195.	člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
196.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje
nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti določene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupščine občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupščine občine ali izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih skupščine občine so dolžni dati odgovor.
197.	člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, lahko izdajo navodila in odredbe za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.	^
198.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Samo z zakonom ali s splošnim aktom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, je lahko določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, ali da se ne smejo objaviti.
199.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih, organov, sestavljajo delovne skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti, delavcev delovnih skupnosti se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z menjavo dela. S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobivajo tudi sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela.
200.	člen
Podrobnejša organizacija upravnih organov in služb, naloge upravnih organov in služb, odnos upravnih organov in služb do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovornost delavcev, sredstva za delo upravnih organov, samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih se določijo z odlokom skupščine občine.
VII.	VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC, DRUŽBENE LASTNINE IN ZAKONITOSTI
201.	člen
Delovni ljudje uresničujejo v občini družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v skladu z ustavo,, zakonom in tem statutom, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter prek organov:
1.	skupščine občine in njenih odgovornih organov,
2.	temeljnega sodišča, samoupravnega sodišča in sodišča združenega dela,
3.	temeljnega javnega tožilstva,
4.	družbenega pravobranilca samoupravljanja,
5.	javnega pravobranilstva,
6.	organov javne varnosti,
7.	organa za kaznovanje prekrškov.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določajo ustava, zakon in samoupravni splošni akti.
Skupščina občine in njej odgovorni organi
202.	člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava skupščina občine pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, ter glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina občine opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter vpliva na razvijanje z družbenimi sredstvi.
203.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ;
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	razpusti delavski svet;
—	razpusti izvršilni organ;
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev;
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela;
—	odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi
skupščina občine delavce v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
Temeljno sodišče in samoupravna sodišča
204.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča, kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
205.	člen
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča skupščino občine o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela. Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, voli in razrešuje skupščina občine
206.	člen
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom ter spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi pro-
sto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli skupščina občinske skupščine.
207.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
Temeljno javno tožilstvo
208.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih skupščine občine.
209.	člen
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino občine v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu. f~
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
210.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan poročati skupščini občine o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
211.	člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje skupščina občine na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi skupščina občine družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
Javno pravobranilstvo
212.	člen
Javno pravobranilstvo je organ občine, ki je njen pravni zastopnik v premoženjskopravnih zadevah in opravlja druge z zakonom določene naloge.
Javni pravobranilec o svojem delu obvešča skupščino občine.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
213.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu skupščina občine v skladu z zakonom.
Organi javne varnosti
Postaja milice
214.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljevanju: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
215.	člen
Postajo milice ustanovi in odpravi skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da skupščina občine ali republiški sekretar za notranje zadeve.
216.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši skupščina občine v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da skupščina občine ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
217.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice skupščini občine in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča skupščini občine in njenemu upravnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice.
218.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Organ za vodenje postopka o prekršku
219.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ skupščine občine in je za svoje delo odgovoren skupščini občine.
220.	člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje skupščina občine, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnika za prekrške se voli za dobo osmih let. Po poteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
221.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških.
Na zahtevo skupščine občine je dolžan poročati o svojem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij
in skupnosti
222.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi skupščine občine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom ter s smoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
223.	člen
Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
224.	člen
Ce skupščina občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta, oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za ka-tereg meni, da ni v skladu z ustavo, oziroma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Ce skupščina občine zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
225.	člen
Ce skupščina občine v osmih dne od izdaje odločbe ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se ne sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
226.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
227.	člen
Določbe členov od 222. do 226. tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
IX.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
228.	člen
Skupščina občine in njeni organi sprejemajo predpise, splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Vrste aktov skupščine občine in njenih organov
229.	člen
Akti skupščine občine so:
—	odloki,
—	družbeni plan,
—	proračun,
—	zaključni račun,
—	deklaracije,
—	resolucije,
—	stališča,
—	priporočila,
—	sklepi,
—	obvezne razlage.
230.	člen
Akti izvršnega sveta so:
—	sklepi,
—	navodila,
—	odredbe,
—	smernice.
Akti upravnih organov so:
—	odredbe,
—	navodila,
—	odločbe.
231.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, komisija skupščine občine oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma 2&ora enakopravno.
232.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu dati svoje mnenje
Skupščina občine je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
233.	člen
Odloke sprejema skupščina občine v dvofaznem ali enofaznem postopku
Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma ^samoupravnih organizacij in skupnosti, ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasni^, ukrepih.
234.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo skupščina občine in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
235.	člen
Predpis ali drug akt, pri sprejemanju katerega enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitič-' nega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vpašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.	\
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih-zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravnih interesnih skupnosti.
Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravnih jnteresnih skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odiok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odiok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
236.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov skupščine občine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
237.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SRS in »Logaških novicah« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne.veljati predpis prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
X.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
238.	člen
Delo skupščine občine in njenih organov, organov upravljanja, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
239.	člen
Skupščina občine, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
240.	člen	/
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev obveščanja.
241.	člen
O delu skupščine občine obveščajo javnost predsednik skupščine občine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
242.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi ljudske obrambe.
243.	člen
Seje skupščine občine so javne.
Predsedniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih
interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
244.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XI.	ODGOVORNOSTI NOSILCEV SAMOUPRAVNIH JAVNIH FUNKCIJ
245.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato skupščina občine na način, določen v poslovniku, obravnava njihovo delo.
246.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v skupščini občine in njenih organov, ki ga voli ali imenuje skupščina občine, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini občine so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje skupščina občine.
247.	člen
Funkcionarji skupščine občine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko, skupščina občine funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, oceni njegovo delo ali mu izreče javni opomin.-
Skupščina občine s komisijo za volitve in imenovanja redno spremlja delo funkcionarjev. Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico dati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov.
Skupščina občine in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter opraviti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
248.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilci samoupravne, javne ali druge funkcije imajo pravico odstopiti in odstop Pojasniti.
XII.	SODELOVANJ !E OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
249.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanja skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z drugimi občinami v
SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnostL
•250. člen
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom skupščina občine sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
251.	člen
Občina Logatec sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s posebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za bratsko občino.
* O pobudi za trajno sodelovanje za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitev druge občine za bratsko, sklepa skupščina občine.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugo občino ali o pobratenju, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
252.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo predloge in mnenja, stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Skupščina občine sodeluje s Skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščino drugih občin pošilja delegate v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SRS.
Skupščina občine predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SRS.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SRS, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima skupščina občine v zborih Skupščine SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
Medobčinsko sodelovanje
253.	člen
Občina Logatec sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije
in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
XIII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
254.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije ureja in. organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V	skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
255.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, prek delegacij in delegatov pa v zborih skupščine občine. '
256.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	skupščina občine,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
257.	člen
Skupščina občine obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republikah in pokrajinah sprejema odloke in druge akte s področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbeiie samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
. -	258. člen
Svet skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in,družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti že v miru pripravljajo v okviru svoje realne dejavnosti na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje; nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti o.a področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način đel^ sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
259.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom skupščina občine s svojimi predpisi.
260.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Organizacijska, kadrovska, finančna in druga vprašanja s področja teritorialne obrambe občine, ureja občinska skupščina v skladu z zakoni ter drugimi predpisi, s posebnim odlokom.
261.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje ?delov-nih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski, štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom, in je za svoje delo odgovoren,svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
262.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesreč ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvvševanje drugih nalog, tako kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Ce se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom in s statutom krajevne skupnosti.
263.	člen
Temeljne in druge . organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v. voj ni.
Organizacije in'skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe ?-a delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri hjegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi obo-foženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, Reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov m drugega materiala.
Organizacije ih skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevnih skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju halog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Družbena samozaščita
264.	člen
Družbena samozaščita kot najširši obrambni in var-hostni sistem je samoupravna funkcija v občini, ki jo hresničujejo delovni ljudje in občani v organizacijah z<3ruženega dela, v drugih samoupravnih organizacijah lri skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizaci-lah.
265.	člen
Osnovni namen družbene samozaščite je uresniče-Vahje ustavnih določil o zaščiti ustavne ureditve, samo-hpravnih pravic delovnih ljudi, drugih pravic in svo-°sčin človeka in občana, o zaščiti varstva družbenega Premoženja, o zagotovitvi osebne varnosti in premo-2ehjske varnosti delovnih ljudi ter občanov.
266.	člen	r
Družbena samozaščita je pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
267.	člen
Delovni ljudje in občani na podlagi ustavnih določil, v samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah uresničujejo družbeno samozaščito s tem:
—	da preprečujejo in odpravljajo vzroke ogrožanja socialistične samoupravne ustavne ureditve ter drugih ustavnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
—	da v svojih samoupravnih odločitvah, material-1 nih, kadrovskih, socialnih, poslovnih in drugih, skrbijo
za varnostne interese ožje in širše družbenopolitične skupnosti, sistema kot celote, delovnega človeka in njegovega osebnega ter družbenega imetja;
—	da se borijo zoper gospodarski kriminal, zlorabe v gospodarstvu, korupcijo, nelojalno konkurenco, zlorabe poslovne morale, proti pravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju;
—	da varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju,
—	da s svojim obnašanjem utrjujejo javni red, splošno in prometno varnost ljudi in občanov ter odpravljajo vzroke, ki bi vnašali negotovost ali vznemirjenost;
—	sodelujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov proti naravnim nesrečam, epidemijam in širjenju kužnih bolezni;
—	skrbijo za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenosti naselij ter se borijo proti onesnaženosti okolja;
—	v okviru narodne zaščite uresničujejo naloge, ki jim jih določa republiški zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
268.	člen
Medsebojni odnosi delovnih ljudi, pravice in dolžnosti državnih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno samozaščito se določajo z odlokom skupščine občine v skladu z ustavo in zakonom in družbenim dogovorom.
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti določiti organizacijo, oblike ip način organiziranosti za čim bolj popolno izvajanje nalog družbene samozaščite.
269.	člen
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za organizacijo in razvoj zaščite človeka v prometu in za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive ter vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom skupščina občine z odlokom.
XIV.	VARSTVO BORCEV NOV IN VOJAŠKIH INVALIDOV
270.	člen
Občina skupaj z republiško skupnostjo zagotavlja posebno varstvo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom ter vojaškim invalidom.
271.	člen
V	skladu s predpisi skupščine občine, občina zagotavlja družbeno pomoč udeležencem iz prejšnjega člena in njihovim ožjim družinskim članom, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje; zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim daje družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbi za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavlja pomoč otrokom padlih in po vojni umrlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
V	skladu s predpisi skupščine občine, občina rešuje stanovanjska vprašanja borcev in vojaških invalidov ter njihovih družinskih članov.
272.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki jo ustanovi Skupščina občine, je dolžna obveščati skupščino kako se v občini izvaja varstvo borcev NOV, invalidov in drugih udeležencev, navedenih v 271. členu.
273.	člen
Pri dodeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči imajo otroci borcev NOV in otroci žrtev fašističnega nasilja ob izpolnjevanju enakih pogojev z drugimi prosilci prednostno pravico.
XV.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
274.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo skupščina občine, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge sa-soupravne organizacije in skupnosti.
275.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži skupščini občine.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča skupščina občine na seji vseh zborov.
276.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija za pripravo statuta, osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta da skupščina občine v javno razpravo.
Po končani javni razpravi da komisija za pripravo statuta skupščini občine predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta tretjini delegatov vsakega zbora skupščine občine.
XVI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
277.	člen
Skupščina občine in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti s tem statutom do 31. 12. 1978.
278.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Logatec, ki ga je sprejela skupščina občine na seji dne 26. marca 1974 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/1974.
279.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 011-1/78
Logatec, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščne občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
169.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/ 76) in na podlagi 27. in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31, januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Logatec
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75 in 6/77) se v 2. členu doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. davek iz osebnih dohodkov delavcev«
Dosedanje 1. do 7. točke 2. člena postanejo 2. do
8.	točke.
2.	člen
Za 3. členom odloka o davkih občanov se doda novo poglavje I.a in doda nov 3.a člen, ki se glasita:
»La DAVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV«
3.a člen
Občinski davek iz osebnega dohodka delavčev in občanov se plačuje po stopnji 0,5 %>«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978 dalje.
Št. 010-4/73
Logatec, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
170.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 24/77) in na podlagi 131. in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o številu delegatskih mest v zborih Skupščine občine
Logatec
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Logatec ima 22 delegatskih mest.
Število delegatskih mest v zboru združenega dela se določi ’po naslednjih merilih:
—	vsaka organizacija združenega dela in temeljna organizacija združenega dela ima eno delegatsko mesto;
—	samoupravne organizacije in delovne skupnosti z manjšim številom zaposlenih se povezujejo v konferenco delegacij za eno skupno delegatsko mesto;
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu in združujejo svoje delo, zemljišče in delovna sredstva z delavci v združenem delu imajo eno delegatsko mesto;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva imajo eno delegatsko mesto.
2.	člen
Delegacije organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, oziroma konferenc delegacij drugih samoupravnih organizacij in 'skupnosti delegirajo z gospodarskega področja
15 delegatov delovni ljudje v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
1 delegata delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, zemljišče, delovna sredstva, oziroma druga sredstva, organiziranimi v Kmetijski zadrugi Logatec in Obratu za kooperacijo Gozdarstvo Logatec,
1	delegata delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
S prosvetno-kulturnega področja
2	delegata delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Z zdravstvenega področja
1 delegata delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
S področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih skupnosti
1 delegata delovni ljudje v delovnih skupnosti skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij obči-ne, postaje milice, samoupravnih interesnih skupnosti in aktivne vojaške osebe v službi v oboroženih silah JLA.
S področja gospodarstva in družbenih dejavnosti
1 delegata delovni ljudje v delovnih skupnostih, ki štejejo do 10 delavcev in nimajo statusa TOZD, druge samoupravne organizacije ali skupnosti (dislocirane poslovne enote, predstavništva, zastopništva).
3.	člen
Dve ali več samoupravnih organizacij, oziroma delovnih skupnosti, ki so povezane z delom, imajo sorodne skupne interese v združenem delu v procesu reprodukcije ali v občini, se po merilih iz 1. člena povezujejo v konferenco delegacij za eno skupno delegatsko mesto.
4.	člen
V zbor združenega dela po merilih iz 1. člena tega tega odloka delegirajo:	n
1.	KLI Logatec — TOZD Žaga
—	1 delegata
2.	KLI Logatec —TOZD stavbno pohištvo
—	1 delegata
3.	KLI Logatec TOZD drobno pohištvo
—	1 delegata
4.	KLI Logatec *— TOZD energetsko strojni obrati
—	1 delegata
5.	KLI Logatec — delovna skupnost skupnih služb
—	1 delegata
6.	KTL — TOZD Valkarton
—	1 delegata
7.	Gradnik
—	1 delegata
8.	Konfekcija
—	1 delegata
9.	Kmetijska zadruga
—	1 delegata
10.	GG Ljubljana — TOZD Gozdarstvo
—	1 delegata
11.	GG Ljubljana — Obrat za kooperacijo Gozdarstvo
—	1 delegata
12.	SAP — Viator — TOZD Krpan
—	1 delegata
13.	TOZD Dolomiti — Mercator Logatec
—	1 delegata
14.	ŽTP prometna sekcija Postojna Železniška postaja Logatec, ŽG Postojna — nadzomištvo proge Logatec, ŽG Ljubljana — enota za elektrifikacijo proge Logatec
—	1 delegata
15.	Petrol — Motel Lom in Petrol — bencinski servis Logatec
—	1 delegata
16.	Uprava skupščine občine, delovna skupnost DPO, Postaja milice, skupne službe SIS, aktivne osebe oboroženih sil JLA
—	1 delegata
17.	Osnovna šola »8. talcev«, Vzgojnovafstveni zavod, Glasbena šola Logatec
—	1 delegata
18.	Osnovna šola Gornji Logatec, Vzgojni zavod Gornji Logatec
—	1 delegata
19.	TOZD Zdravstvo, Lekarna Logatec
r- 1 delegata
20.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci
—	1 delegata
21.	Kmetje in njihovi družinski člani
—	1 delegata
22.	Ljubljanska banka — expozitura Logatec, PTT Logatec, Slovenijaavto — servis Logatec, RTP Logatec, KGZ »Sora« Žiri — poslovna enota Rovte — Emona Ljubljana — prodajalna Logatec, Cestno podjetje Ljubljana — delovodstvo Logatec, Emona Ljubljana — TOZD poljedelstvo in govedoreja enota Logatec, Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Ljubljana — ekspozitura Logatec, samoupravna skupnost za zaposlovanje, enota Logatec, Pivovarna Union — predstavništvo Logatec, Istra-vino export Rijeka — prodajalna Logatec, Bife »Stara pošta«, Pekarna in slaščičarna Logatec, Tekstil — TOZD maloprodaja Ljubljana — prodajalna Pepelka Logatec, Cvetličarna Ljubljana — prodajalna Jasmin Logatec, Trgovsko podjetje Tobak Ljubljana — prodajalna Logatec, Jugoslovanski kombinat gume Borovo — prodajalna Logatec, Alpina Žiri — prodajalna Logatec
—	1 delegata
5.	člen
Zbor krajevnih skupnosti šteje 14 delegatov.
Vsaka krajevna skupnost ima v zboru krajevnih skupnosti po dve delegatski mesti, ne glede na število delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
V	zbor krajevnih skupnosti skupščine občine delegirajo:
1.	krajevna skupnost Naklo
—	2 delegata
2.	krajevna skupnost Tabor
—	2 delegata
3.	krajevna skupnost Rovte
—	2 delegata
4.	krajevna skupnost Hotedršica
—	2 delegata
5.	Krajevna skupnost Laze
—	2 delegata
6.	krajevna skupnost Trate
—	2 delegata
7.	krajevna skupnost Vrh nad Rovtami
—	2 delegata
6.	člen
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje 14 delegatov.
V	družbenopolitični zbor skupščine občine delegirajo svoje delegate delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije: Zvezo komunistov, Socialistično zvezo delovnega ljudstva, Zvezo sindikatov, Zvezo socialistične mladine, Zvezo združenj borcev NOV.
Družbenopolitične organizacije sprejemajo v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil, dogovor o zastopanosti posamezne družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru in določijo listo kandidatov.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o številu in porazdelitvi delegatskih mest v zborih skupščine občine (Uradni list SRS, št. 11/74).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/78
Logatec, dne 31. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
171.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah (Uradni list SRS, št. 24/77) in na podlagi 141. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije I '
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
1.	Anton Plut, predsednik občinskega sodišča, predsednik
2.	Jernej Potočar, sodnik okrožnega sodišča Ljubljana, namestnik
3.	Mihael Kleč, Logatec, Titova 8, član
4.	Leopold Kogovšek, Dobračeva 142, Žiri, namestnik
5.	Franc Jerina, Logatec. Režiška 5, član
6.	Breda Puntar, Unec 36, Rakek, namestnik
7.	Rudi Vidrih, Grčerevec 20, član
8.	Anton Peternel, Logatec, Prešernova 6, namestnik
9.	Niko G1 a v a t o v i č, Logatec, Titova 15, tajnik
10.	Tilka. Kunc, Kalce 24d, namestnik tajnika
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
Št. 020-3/78
Logatec, dne 1. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria l.r.
SEVNICA
172.
Na podlagi 67. in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) in ob upoštevanju temeljnih ciljev in nalog družbenega plana razvoja občine ter ugotovitev analize izvajanj družbenega plana razvoja občine v letih 1976 in 1977 je Skupščin^ občine Sevnica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 sprejela
RESOLUCIJO
o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Sevnica v letu 1978
I.	KLJUCNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE V LETU 1978
Naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1978 izhajajo iz ciljev, dogovorjenih v planu razvoja občine v letih 1976 do 1980, nalog iz dogovora o izvajanju tega plana, samoupravnih sporazumov o temeljih planov vseh nosilcev planiranja v občini ter ugotovitev analize izvajanja srednjeročnega plana v letih 1976 in 1977 in drugih gradiv.
Omenjeni planski dokumenti, smer razvoja ter problemi, ugotovljeni z analitskimi gradivi ter nove sistemske rešitve nudijo pogoje, da postane odločanje o pridobivanju in razporejanju dohodka vse bolj oblika neposredne aktivnosti delavcev v združenem delu. Uveljavljati pa je potrebno takšno politiko in ukrepe, ki bodo delavce spodbujali, da svoje napore usmerijo v racionalnejše gospodarjenje z minulim in tekočim delom, v štednjo in v čimbolj učinkovito uporabo materialnih in finančnih sredstev za delo in razvoj. Na ta način bodo ustvarjeni tudi bistveni pogoji za učinkovito razporejanje in delitev dohodka in takšno združevanje dela in sredstev, ki bo spodbujalo kvaliteto dela na vseh področjih družbene obnove in zagotavljalo trdnejše pogoje za delo in življenje.
Zaradi tega bodo pri uresničevanju plana v naslednjem letu v ospredju naslednje naloge:
—	pospeševanje procesa preobrazbe pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in urejanja samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah,
—	povezovanje proizvodnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela za promet blaga in storitev na novih družbenoekonomskih osnovah v okviru skupnega prihodka,
—	hitrejše povezovanje organizacij združenega dela v družbenih dejavnostih z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji in povečanje vpliva družbenih dejavnosti na rast družbene produktivnosti dela,
—	intenzivnejše povezovanje na dohodkovnih osnovah z organizacijami združenega dela v drugih republikah in pokrajinah,
—	uveljavljanje delegatskih odnosov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in političnih organizacijah,
—	nadaljnja izgradnja skladnejše gospodarske in družbene strukture v skladu z usmeritvami srednjeročnega plana, zlasti na tistih področjih, kjer v prvih dveh letih izvajanja plana niso bila dosežena s planom predvidena gibanja in razmerja (prometne mreže, zlasti cestne, usmerjeno izobraževanje ter otroško varstvo) ter proizvodnja ni bila prilagojena družbenim potrebam in zahtevam domačega in tujega trga,
—	nadaljnje vključevanje v mednarodno menjavo z namenom še zboljšati plačilno bilančni položaj s še večjim izvozom blaga in nadomeščanjem uvoza z domačo ponudbo in zmanjšanjem uvozne odvisnosti,
—	krepitev akumulativne in obnovitvene sposobnosti na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in počas-
nejšega naraščanja proizvodnih stroškov ter zalog ob rasti celotnega prihodka,
—	večjo udeležbo sredstev za razširitev materialne osnove dela ter počasnejše naraščanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo na ravni TOZD povsod, kjer je bila rast osebnih dohodkov neusklajena z rastjo čistega dohodka in rastjo produktivnosti dela, oziroma s kriteriji družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
—	povečanje družbenoekonomske pobude za višjo produktivnost dela in izboljšanje upravljana in gospodarjenja z minulim delom,
—	nadaljnje izboljšanje in skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov na temelju dogovorjenih meril za uresničevanje enotnih, skupnih oziroma vzajemnih in dopolnilnih programov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. To bo doseženo z doslednejšim in hitrejšim uresničevanjem prednostnih nalog in dejavnosti ter z uveljavitvijo novih sistemskih osnov svobodne menjave dela v letu 1978,
—	večja aktivnost pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj manj razvitih območij.
—	smotrnejša uporaba prostora in upoštevanje potreb po zavarovanju in urejanju človekovega okolja,
—	izpolnjevanje in dograjevanje družbenega sistema informiranja, zlasti glede prikazovanja celovitosti tokov družbene obnove,
—	izpopolnjevanje sistema splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite.
II.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1978
Doseženi razvoj v letu 1977 in gibanje ob prehodu v letu 1978 kažejo, da bo ob nadaljevanju naporov za stabilizacijo, močnejšem uveljavljanju primernih in zdravih dejavnikov razvoja ter ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike v letu 1978 moč doseči:
—	rast industrijske proizvodnje za okoli 7 odstotkov in kmetijske za okoli 3 odstotke,
—	rast realnega družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 8 odstotkov,
—	rast zaposlenosti v združenem delu največ do 5 odstotkov (okoli 230 delavcev). Ob tem bo produktivnost dela v združenem delu porastla za okoli 3 odstotke in bo tako dosežena okoli 38-odstotna udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda. V naši občini bo zaposlovanje glede na razvitost občine intenzivnejše, udeležba produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda pa glede na strukturo gospodarstva in vlaganja v nove zmogljivosti nekoliko nižja kot v poprečju republike,
—	rast realnih osebnih dolodkov na zaposlenega za okoli 3 odstotke s tem, da se v interni delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovi hitrejša rast osebnih dohodkov, ki so rezultat bolj produktivnega osebnega dela in boljše uporabe družbenega minulega dela,
—	rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva bo večja kot v letu 1977,
—	izvoz se bo povečal za skupaj 17 odstotkov, uvoz pa za dobrih 7 odstotkov. Dosegli bomo za 83 odstotkov večji izvoz kot uvoz.
III.	TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU USTVARJANJA CELOTNEGA PRIHODKA, RAZPOREJANJE'DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA TER OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA
OSEBNE DOHODKE, SKUPNO IN SPLOSNO PORABO
Osnovni pogoj za hitrejšo gospodarsko rast in naraščanje produktivnosti dela ter na tej osnovi večjega celotnega prihodka in dohodka je hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, kot:
—	učinkovitejšo izrabo materialnih in drugih proizvodnih zmogljivosti in pogojev,
—	večjo uporabo znanja,
—	spodbujanje novatorstva, iznajditeljstva in drugih oblik inventivnega dela ter tehničnih izboljšav, ki vplivajo na povečanje prihodka,
—	posodabljanje organizacije in metod dela,
—	celovitejšo preosnovo obstoječega sistema materialne in moralne spodbude za delo,
—	prisvajanje osebnih dohodkov po rezultatih živega in minulega dela glede na količino in kvaliteto dela, prispevek k ustvarjanju dohodka in rezultate pri upravljanju s sredstvi,
—	racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi za zagotavljanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev.
Uspešnejše obvladovanje celotne družbene obnove s strani samoupravno organiziranih delavcev v združenem delu zahteva temeljitejše spremljanje vseh elementov celotnega prihodka in finančnih tokov na vseh ravneh odločanja in sporazumevanja. Dosledno uveljavljanje in uresničevanje določil zakona o združenem delu pri vseh odločitvah in razporejanju dohodka, zlasti pa na področju svobodne menjave dela, bo pripomoglo tudi k odpravljanju anticipirane porabe.
V letu 1977 zlasti ni bila dosežena zadovoljiva stopnja skladnosti med gibanji sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo in dohodkom. Prekoračena so bila razmerja predvsem pri rasti osebnih dohodkov in sredstev za tisti del skupne porabe, ki je odvisen od rasti osebnih dohodkov.
Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 bodo delavci v TOZD materialne proizvodnje ter drugih organizacijah in skupnostih upoštevali, da naj:
—	sredstva za osebne dohodke prispevajo v okviru ustvarjenega dohodka tako, da bodo v globalu naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. V tem okviru bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovili tako delitev sredstev za osebne dohodke, ki bo ustrezala prispevku posameznega delavca k ustvarjanju dohodka,
—	pri ugotavljanju poslovnega uspeha ob polletju in v devetih mesecih bodo preverjali v okviru začasne delitve dohodka, ali se ta razporeja v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih njihovih planov in v skladu s samoupravnimi sporazumi o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter v primeru odstopanja proučili vzroke in ukrepali, da zagotovijo dogovorjena razmerja,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rastejo za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka, tako da bo v prihodnjih treh letih skupaj združevanje sredstev iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb usklajeno z usmeritvami plana. Pri uresničevanju te usmeritve bodo tiste samoupravne interesne skupnosti,
ki so v letih 1976 in 1977 odstopale od dogovorjenih sredstev, le-te poračunale v letih 1978—1980.
Oblikovanje sredstev za splošno porabo se bo gibalo v odvisnosti od doseženega družbenega proizvoda v občini s tem, da bodo tudi v naslednjem letu naši občini v republiškem proračunu zagotovljena dopolnilna sredstva, saj nam lastni viri še ne zadostujejo za izpolnjevanje z ustavo in zakoni opredeljenih nalog.
Glede na potrebe po proračunskih sredstvih bo hkrati z varčevalnimi ukrepi potrebno uvesti tudi dodatno obdavčevanje občanov.
IV.	NALOGE IN CILJI NA PODROČJU GOSPODARSTVA
Poleg že navedenih temeljnih ciljev na celotnem družbenoekonomskem področju razvoja občine so pred gospodarstvom še naslednje naloge in cilji: (poseben poudarek je dan v letu 1978 izvajanju prednostnih nalog, opredeljenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov TOZD in plana razvoja občine, ki se nanašajo na razvoj kmetijstva, bazne kemije, razvijanja tistih dejavnosti, ki nadomeščajo uvoz, oziroma neposredno vplivajo na povečanje izvoza in razvoj dejavnosti, ki so potrebne modernizacije tehnoloških izboljšav, izboljšav delovnih pogojev in učinkovitejše raziskave trga. Glede na nekatere neuspehe v letu 1977 imajo v letu 1978 posebne naloge delovne organizacije, ki so potrebne sanacije izgub zaradi nedoseženega dohodka).
1.	Prednostne naloge, ki jih bo potrebno v letu 1978 Uresničiti skladno s sredjeročnim planom razvoja občine na področju materialne proizvodnje so:
a)	na področju kmetijstva — družbeni sektor:
—	vložiti v nasade jablan 1,4 milijona din
—	vložiti v nasade hmelja 2,0 milijona din
—	vložiti v nova skladišča 3,0 milijone din
—	vložiti v nove in adaptacijo starih prodajnih prostorov 2,5 milijona din
na področju kmetijstva — zasebni sektor:
—	vložiti v izgradnjo 30 hlevov za različno živino 7,0 milijona din
—	vložiti v nakup strojne opreme 2,0 milijona din
—	vložiti v nasade 1,0 milijona din
—	vložiti v melioracije na Bučki 4,0 milijona din
b)	na področju bazne kemije:
—	predvsem nadaljevati in zaključiti začeto investicijo iz leta 1977 tako, da bo končana rekonstrukčija obratov za tanin in furforal
—	pričeti z izgradnjo novih zmogljivosti za:
—	proizvodnjo furfurilnega alkohola
—	proizvodnjo organskih kislin
—	mehanizirati transport in urediti skladišča.
Skupno bodo v letu 1978 veljale te naložbe 138,6
milijona din.
c)	na področju tehnoloških izboljšav, izboljšav delovnih pogojev in modernizacije ostalega dela gospodarstva:
—	modernizacija strojnih naprav v Tovarni konstrukcij Sevnica
—	izgradnja poslovne zgradbe OZD Jutranjka
—	modernizacija strojnih naprav v TKS
—	izgradnja poslovne zgradbe OZD Jutranjka
—	napeljava klima naprav v proizvodnih prostorih Jutranjke
—	uvedba proizvodnje pletenin v OZD Jutranjka
—	modernizacija tračne žage v GG TOZD Žaga
—	modernizacija proizvodnih prostorov TOZD Lisca v Krmelju
—	modernizacija betonarne TOZD GIF Beton Zasavje v Boštanju
—	končana bo izgradnja proizvodnih prostorov za termično oblikovanje košaric za nedrčke in kopalne obleke OZD Lisca
—	zaključek sanacije Metalne Krmelj
d)	priprave na nove zmogljivosti:
—	pričetek 1. dela gradnje trgovsko gostinskega centra v Boštanju (pri novem mostu preko Save), nosilec tega dela je Gostinsko podjetje Sevnica
—	pričelo se bo z izgradnjo male separacije kremenovega peska v Boštanju
—	izvedene bodo akcije za pridobivanje finančnih in proizvodnih sredstev za uvedbo novih proizvodnih zmogljivosti na manj razvitih območjih občine
—	pričela se bo gradnja bencinskega servisa ob novem mostu čez Savo v Boštanju.
2.	Na področju stanovanjske izgradnje, infrastrukture in prostorskega razvoja bodo:
—	skladno z družbeno akcijo za pospeševanje stanovanjske gradnje v prihodnjem letu kot v letu 1977 potekale naloge še v smeri izboljšanja starega stanovanjskega bogastva, pridobivanja novega na osnovi potreb in s tem v zvezi pričetek uvajanja ekonomskih stanarin,
—	na področju cestne in komunalne mreže nadaljevala dela predvsem na manj razvitih območjih občine s ciljem izenačevanja pogojev za življenje in delo občanov, nadaljevanje del na magistralnih cestah in izgradnji gozdnih cest kot elementa za boljše izkoriščanje domače lesne mase
—	z izdelavo celovitega srednjeročnega prostorskega razvoja občine bo omogočena skladnejša in varčnejša izraba še razpoložljivega prostora v občini
—	dadaljevala se bo akcija za varstvo okolja in to v smeri odpravljanja obstoječega stanja (predvsem varstvo zraka in voda ter urejanje odlagališč odpadkov), kot tudi preprečevanje novih in dodatnih oblik nehumanih posegov v življenjsko okolje (varstvo naravnih danosti in krajinskih znamenitosti).
Prednostne naloge na teh področjih bodo izvedene zlasti v smeri:
—	nadaljnjega razvoja elektroenergetskih naprav, kjer se bo nadaljeval zavrt program del iz leta 1977
—	na področju cestnega omrežja se bo pričelo delo na modernizaciji ceste Mokronog—Boštanj, nadaljevala dela na modernizaciji ceste Šmarje—Planina, modernizirala. cesta Blanca—Sevnica in Krmelj—Tržišče ter pričela rekonstrukcijska dela na krožni cesti na odseku Sevnica—Lončarjev dol—Podvrh
—	na področju gospodarjenja z vodnim bogastvom se bo hkrati z modernizacijo ceste proti Planini regulirala struga Sevnične ter pričela dela na pripravi načrtov za prestavitev toka Mirne in njenega izliva v Savo tako, da bo lahko v letih 1979 in 1980 odpravljena črna točka na mostu ob izlivu te reke
—	na področju prometa in zvez bodo v letu 1978 v teku gradnje železniških postaj v Loki in na Blanci, pričela se bo gradnja avtobusne postaje v Sevnici, modernizirani bosta pošti v Šentjanžu in Studencu, stari del Sevnice pa bo povezan z novim telefonskim kablom
—	na področju stanovanjske izgradnje bo v Sevnici zaključeno delo na novem stanovanjskem objektu v Naselju heroja Maroka 51 stanovanj, nadaljevala se
bodo dela na objektu, v katerem bodo stanovanja in oskrba za upokojence (Dom upokojencev v vrednosti 42 stanovanj), pričela pa se bo gradnja novega poslov-nostanovanjskega objekta ob Domu upokojencev v gradnji
—	na področju prostorskega razvoja bo v letu 1978 potrebno pričeti z izdelavo prostorskega razvoja občine ter sprejeti stališča, o rezerviranju sedanjega kmetijskega zemljišča na Bregu (trikot Sveti Jurij — Železniška postaja Breg — Sava) za razvoj bazne kemije — predelavo proizvodov osnovne bazične industrije
—	na področju varstva okolja in varovanja naravnih danosti bo z zaključkom prvega dela rekonstrukcije Jugotanina zagotovljeno varstvo voda ter zraka v Sevnici, potrebno pa bo prestaviti ali primerno urediti sedanje odlagališče.
V.	TEMELJNI CILJI IN NALOGE NA PODROČJU RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Težišče razvoja na področju družbenih dejavnosti v letu 1973 bo v skladu z družbenim planom razvoja občine na nalogah in aktivnostih, ki neposredno vplivajo na dvig produktivnosti dela in ustvarjanje nove vrednosti v materialni proizvodnji.
V skladu s srednjeročnim planom razvoja občine in republike ter samoupravnimi sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti bo dan poseben poudarek prednostnim panogam te sfere in sicer: osnovnemu in usmerjenemu šolstvu, neposrednemu otroškemu varstvu, zdravstvenemu varstvu ter tistim oblikam kulture in telesne kulture, ki so najbolj množične.
Sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih planov tega področja pomeni pomemben korak k uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov na temelju svobodne menjave dela. Ker pa so ti sporazumi še vedno nedorečeni in neusklajeni ter bo sistem svobodne menjave dela dobil svojo pravno in tehnično podlago šele tekom leta 1978, bo prvenstvena naloga na tem področju uskladitev vseh planskih dokumentov s planskimi dokumenti nosilcev planiranja iz materialne proizvodnje ter prilagoditev te porabe sistemu svobodne menjave dela, kot ga bo predvidel zakon o svobodni menjavi dela in sredstev.
Ob ocenjeni nominalni rasti družbenega proizvoda v občini za okoli 19 odstotkov in zahtevi, da raste ta vrsta porabe za rastjo družbenega proizvoda za okoli 10 odstotkov počasneje, bo lahko global skupne porabe narastel v letu 1978 za okoli 17 odstotkov. Kot izhodiščna osnova bo dovoljena poraba iz leta 1977 z upoštevanjem ustvarjenega dohodka v letu 1977 ter dogovorjenih prioritet v planih za obdobje 1976—1980. Kljub temu takšen nominalen porast skupne porabe nje bo omogočal v Celoti izpeljati zastavljenih programe*,', ki so predvideni v tem srednjeročnem obdobju 6-oustotno realno letno rast tega področja.
Izvesti bo potrebno predvsem prednostne naloge, ki so po posameznih področjih opredeljene na sledeč način:
— na področju otroškega varstva, osnovnega in usmerjenega izobraževanja bodo z uspešno zaključenim referendumom za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol in otroško varstvenih ustanov ter s podpisom posebnih samoupravnih sporazumov za potrebe dopolnilnega financiranja programa, sprejetega na re-
lerendumu že v letu 1978 dani pogoji, da se prične z gradnjo nekaterih šolskih poslopij ter gradnjo otroško varstvene ustanove, po programu, sprejetem v skupnosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti
—	na področju kulture je potrebno v letu 1978 nadaljevati z vlaganji v kulturne domove ter pospeševati amatersko dejavnost na vseh področjih kulturno umetniškega delovanja, v širše zastavljeni družbenopolitični akciji pa je potrebno razširiti mrežo leposlovnih ter družboslovnih knjižnic, tako v okviru krajevnih skupnosti kot delovnih organizacij
—	na področju telesne kulture bo v letu 1978 poleg stalne naloge — množičnosti pomembnejša naloga sofinanciranje izgradnje plavalnega bazena
—	na področju socialnega skrbstva bo dejavnost usmerjena predvsem na opravljanje temeljne naloge te dejavnosti v skladu s sprejetimi usmeritvami v srednjeročnih planskih dokumentih
—	na področju zdravstvenega varstva je pred zdravstveno skupnostjo prioritetnega značaja kadrovska okrepitev ter povečanje odgovornosti izvajalcev in uporabnikov zdravstvenega varstva za usmerjanje pravic v znosne, strokovno medicinske in družbeno upravičene okvire
—	na področju zaposlovanja bo potrebno ustanoviti občinsko in regionalno skupnost za zaposlovanje ter tako delovanje te skupnosti približati uporabnikom njenih storitev.
VI.	NALOGE IN CILJI NA PODROČJU PRAVOSODJA IN UPRAVNIH ORGANOV
V	okviru ustavne preobrazbe pravosodja bodo opravljene priprave za začetek dela novih pravosodnih organov. Občina bo skupno s sredstvi SR Slovenije zagotovila sredstva za delo rednega sodišča. Predvsem bodo v naši občini na ta način zagotovljena sredstva za redno delo sodišča in sredstva za delno adaptacijo sodnega poslopja, kjer boi potrebno urediti še eno razpravno dvorano in druge prostore.
Sočasno z reorganizacijo sistema rednega sodstva bo v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah potekalo ustanavljanje samoupravnih sodišč. Posebno pozornost bo treba dati ustanovitelju sodišč združenega dela pri samoupravnih interesnih skupnostih in zagotavljanju pogojev za njihovo delo.
V	postopku ustavne preobrazbe državne uprave bodo novi zvezni in republiški zakoni v skladu s smermi razvoja družbenopolitičnega sistema dograjevali vlogo upravnih organov ter njihovo odgovornost do delegatskih skupščin in družbe sploh, hkrati pa bodo ustrezneje urejali tudi družbenoekonomski in samou-upravni položaj delavcev v teh organih.
Vsporedno z normativnim urejanjem tega področja se bodo tudi v letu 1978 nadaljevala prizadevanja za učinkovitejše poslovanje upravnih organov z izpopolnjevanjem organizacije in metod dela s strokovnim usposabljanjem kadrov z usmeritvijo v uporabo znanstvenih dosežkov v delu upravnih organov ter s kadrovsko okrepitvijo. Delovni skupnosti upravnih organov bo zagotovljen dohodek, ki bo delavcem teh organov omogočal, da se bodo njihovi osebni dohodki gibali v skladu z osebnimi dohodki delavcev v združenem delu, upoštevaje rezultate, dosežene pri delu. Pri uresničevanju investicijskih načrto-v na področju splošne po-
rabe bo dana pozornost poleg adaptacije sodnijskih prostorov tudi adaptaciji prostorov organov uprave javne varnosti ter modernizaciji in pogojem dela upravnih organov.
VIL NALOGE PRI KREPITVI VARNOSTI IN LJUDSKE OBRAMBE
Za zaščito socialistične samoupravne družbenopolitične ureditve, družbenega premoženja in nedotakljivosti ustavnih pravic bo v letu 1978 sistem družbene samozaščite v vseh njegovih vidikih kot sistem najširše družbene preventive na osnovi varnostnih ocen ter ustreznih programov in načrtov začel delovati v polni meri. Pri tem bodo posebno pozornost posvetili organiziranju in delovanju ljudi in občanov v narodni zaščiti.
V letu 1978 se bo nadaljeval proces podružbljanja in krepitve ljudske obrambe s še večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov pri določanju in dograjevanju obrambnih priprav, zlasti v krajevnih skupnosti in TOZD ter samoupravnih interesnih skupnostih. Posebno skrb bodo posvetili obrambni vzgoji in urjenju enot teritorialne obrambe in civilne zaščite, organiziranju službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje ter ureditev občinskega centra za obrambno vzgojo.
VIII.	IZVAJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE SISTEMA SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENEGA PLANIRANJA
Zaostriti je treba odgovornost poslovodnih, izvršilnih, strokovnih in političnih'organov in organizacij za uveljavljanje novega sistema družbenega planiranja. Nosilci planiranja bodo analizirali in z vidika določil zakona kritično ocenili postopke pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju svojih planov ter ugotavljali odgovornost organov in oseb pri uresničevanju obveznosti, ki so jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi in dogovorom o temeljih planov in plana občine.
Poslovanje organizacije združenega dela brez samoupravno sprejetega srednjeročnega plana predstavlja eno temeljnih kršitev zakona, ki ogrožajo osnove samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Zato bo družbeno pravobranilstvo samoupravljanja uvedlo postopek zoper tiste osebe in organizacije, ki kljub objektivno danim možnostim iz razlogov malomarnega poslovanja niso poskrbele za pripravo in sprejem plana organizacije združenega dela. Hkrati bodo upravljal« v poslovnih bankah zahtevali predložitev plana kot enega bistvenih kriterijev pri koriščenju kreditov iz sredstev združenega dela.
S sprejetjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti so ustvarjeni pogoji, da organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti sprejmejo svoje srednjeročne plane.
Po sprejetju zakona o svobodni menjavi dela in zakona SR Slovenije o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu bodo vsi nosilci in udeleženci v družbenem planiranju poskrbeli za oblikovanje in uskladitev statutov in samoupravnih aktov ter sporazumov o temeljih planov tako. da bodo odražali zahteve delavcev v združenem delu, vsebovane v teh dveh zakonih.
V	letu 1978 bo potrebno v občini sprejeti dolgoročni koncept socialnega razvoja občine in posavske regije ter pristopiti k dolgoročnemu in srednjeročnemu prostorskemu planiranju take občine kot regije.
IX.	NALOGE NA PODROČJU IZVAJANJA PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevne skupnosti bodo morale v okviru plana razvoja občine v letu 1978 financirati v prvi vrsti tisti del svojih programov, ki se nanaša na reševanje najosnovnejših problemov v krajevni skupnosti, to je na odpravo problemov, ki zavirajo normalen razvoj vseh občanov. Pod temi elementarnimi nalogami so mišljena predvsem dela na vodovodih, elektrifikacijah, osnovnih cestnih povezavah, telefonizacijah naselij. Nadalje je pred vsemi skupnostmi naloga pospešeno organiziranje sistema splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine interesnih skupnosti ter vključevanje v programe samoupravnih interesnih skupnosti.
V	letu 1978 bodo krajevne skupnosti začasno (do dokončnega izoblikovanja sistema financiranja) še delno financirale cestno službo za vzdrževanje lokalnih cest v občini.
St. 30-10/77-3
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
173.
Skupščina občine Sevnica je na osnovi 42. člena zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 3. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Za uporabo stavnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Sevnica ter naselij Krmelj, Loka in Račiča se uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
Ureditveno območje mesta Sevnica obsega: mesto Sevnica, naselje Šmarje, Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna (meje so določene z urbanističnim načrtom).
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče znotraj meja, določenih z zazidalnimi načrti in urbanističnim načrtom Sevnica.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča, ozi-
roma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča, oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
4.	člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za namene, ki jih določa prvi in drugi odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
5.	člen
Plačila nadomestila je oproščen občan, ki ima pravico do subvencioniranja stanarine v skladu z odlokom o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica.
Podatke o občanih iz prvega odstavka tega člena daje Samoupravna stanovanjska skupnost Sevnica.
6.	člen
Nadomestilo se določi od m- tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov ter od m2 nezazidanega zemljišča, ki je po zazidalnem ali urbanističnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma, za katero je i pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se nadomestilo določi za tisti del nezazidanega stavbnega zemlijšča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in, ki ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen.
7.	člen
Glede na ugodnosti (predvsem stopnja opremljenosti zemljišč s komunalnimi napravami — lega zemljišča v naselju in smotrno izkoriščanje), ki jih mestno zemljišče daje, se območje iz 1. člena tega odloka razdeli v tri skupine:
—	vi. skupino spada mestno zemljišče v ožjem gradbenem okolišu
—	v II. skupino spada mestno zemljišče na levem bregu Save, ki ni zajeto v I. skupini, in
—	v III. skupino spada mestno zemljišče na desnem bregu Save in mestno zemljišče v naseljih Krmelj, Loka in Račiča.
8.	člen
Nadomestilo od m2 tlorisne površine zazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje:
a)	v I. skupini mesečno 0,28 din za 1 m2 stanovanjske površine in poslovnih prostorov zasebne obrti in klavnice ter 0,40 din za 1 m2 površine drugih poslovnih prostorov,
b)	v II. skupini mesečno 0,28 din za 1 m2 stanovanjske površine in poslovnih prostorov zasebne obrti ter 0,30 din za 1 m2 površine drugih poslovnih prostorov,
c)	v III. skupini mesečno 0,25 din za 1 m* stanovanjske površine in poslovnih prostorov zasebne obrti ter 0,25 din za 1 m2 površine drugih poslovnih prostorov.
Od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje letno 0,50 din in od stavbnega zemljišča, ki ga delovne organizacije uporabljajo za svojo poslovno dejavnost (dvorišča, skladišča na prostem, manipulativni prostori in ostala funkcionalna zemljišča — po 0,05 din mesečno za 1 m2).
9.	člen
Nadomestilo zavezancem iz 3. člena tega odlok« določi z odločbo občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Če ima stanovanjska hiša hišni svet, organ iz prejšnjega odstavka z odločbo določi višino nadomestila za celotno stavbo hišnemu svetu, ta pa glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim zavezancem.
Podatke o tlorisnih površinah je dolžan dati hišnim svetom Samoupravna stanovanjska skupnost Sevnica.
Za zastaranje odmere nadomestila ter za zastaranje izterjave nadomestila po tem členu se smiselno uporabljajo splošne določbe o zastaranju terjatev š tem, da ti zahtevi zastarajo v dveh letih.
10.	člen
Vsi zavezanci so dolžni občinskemu upravnemu organu sporočiti v 15 dneh vse nastale spremembe, ki so osnova za odmero in plačilo prispevka. Za stavbe, ki imajo hišne svete, daje podatke Samoupravna stanovanjska skupnost.
11.	člen
Nadomestilo se plačuje do 15. v mesecu za nazaj na poseben račun občine Sevnica.
12.	člen
Nadomestilo se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjene za skupno rabo.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v roku iz 10. člena tega odloka ne prijavi podatkov ali ne da pravilnih podatkov.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 43/73 in 18/76).
15.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4/78-1
Sevnica, dne 3. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
174.
Na podlagi 172. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 3. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I. SPLOSNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Sevnica.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialne razmestitve in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrti gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Sevnica in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Sevnica.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Sevnica s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo in finance.
9.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njihove življenjske dobe.
Če se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
11.	člen
Nabavljanje, skladiščenje in hramba, blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo pover-ja temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne proizvodnje in s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance tega blaga odtujevati ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv
—	izvršuje program občinskih blagovnih rezerv
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje in uskladiščenje ter hrambo blaga za občinske blagovne rezerve so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke,
3.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu občine.
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v*proračunu občine.
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
3.	sredstva OZD.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
15.	člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu, oziroma organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga i? občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori takšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
VI.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-1/78-1
Sevnica, dne 3. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
175.
Na podlagi 23. in 24. člena zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75, 13/77) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji Zbora .združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti dne 3. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku uporabnikov vode za izvedbo
II.	faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja v Sevnici
1.	člen
Na območju krajevne skupnosti Sevnica se za uporabnike vode in vodovodnega omrežja Sevnica s
tem odlokom predpisuje obvezen prispevek za izvedbo II. faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja v Sevnici, na podlagi sprejetega investicijskega programa.
2.	člen
Zavezanci iz prejšnjega člena so vsi uporabniki vode iz vodovodnega omrežja, ki je v upravljanju Komunalnega stanovanjskega podjetja Sevnica.
3.	člen
Sredstva za realizacijo programa bodo zavezanci prispevali po m3 od porabljene vode (izjema je požarna voda).
4.	člen
Zavezanci so dolžni plačevati prispevek po naslednjih merilih:
leto 1973	2,00	din	na	m3	porabljene	vode
leto 1979	2,30	din	na	m3	porabljene	vode
leto 1930	2,60	din	na	m3	porabljene	vode
leto 1981	3,00	din	na	m3	porabljene	vode.
5.	člen
Poleg sredstev po tem odloku se bodo za izvedbo programa uporabile tudi pristojbine za priključke na primarno vodovodno omrežje.
6.	člen
Prispevek se plačuje skupno z vodarino, pri upravljalcu vodovoda in je dohodek Samoupravne komunalne interesne skupnosti Sevnica.
7.	člen
Sredstva se uporabijo skladno s sprejetim programom. Eventualni presežek sredstev se uporabi za realizacijo programa izgradnje primarnega vodovodnega omrežja (projekt »Lisca«).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/78-1
Sevnica, dne 3. februarja 1973.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r
176.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 5. člena odloka o urbanističnem načrtu mesta Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/69 in Uradni list SRS, št. 55/72) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 3. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu naselja Šmarje
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt naselja Šmarje, ki obsega programski del in zazidalni načrt kareja II., ki ga je izdelal projektivni biro »Region« Brežice v novembru 1977, št. projekta 801/1-75.
2.	člen |
Vsi objekti in naprave se morajo na območju, za katerega se sprejema zazidalni načrt, graditi v skladu z zazidalnim načrtom in s pravilnikom o izvaji-nju zazidalnega načrta. Zazidalni načrt vsebuje programske in tehnične dele, ki so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zazidalni načrt naselja Šmarje obsega območje naslednjih meja: na jugu poteka meja po železniški progi Zidani most—Zagreb do vključno parcele št. 157 na zapadni strani, dalje po pare. št. 169, 171/3, 171/2, 187/ 6, 185/8, 185/5, 185/4 in 187/5, od tu dalje po severni strani pare. št. 187/9, 176/1, 109/2, 109/1, 112/1, 105/1, 106/2 in 106/1 k. o. Šmarje. Od tu dalje po Poti na Zajčjo goro proti jugu do križišča s Šmarsko ulico in po tej ulici do železniškega nadvoza. Prav tako zazidalni načrt obsega cestno-prometno ureditev pri cerkvi sv. Ane.
4.	člen
Etapnost gradnje bo določena v skladu s srednjeročnim programom stanovanjske izgradnje samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Sevnica.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/70).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/78-1
Sevnica, dne 3. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
177.
Na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 8., 17. in 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75), 4. in 10. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) ter 55. in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-1221/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 3. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica
1.	člen
Prvi odstavek 74. člena odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 27-1228/76 in 19-1275/77) se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 din se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost«.
2.	člen
V drugem odstavku 74. člena se številka »5.000« nadomesti s številko »3.000«.
3.	člen
Za drugim odstavkom 74. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če je prekršek iz 1. odstavka tega člena lažje narave ali če obstojajo okoliščine, ki znatno zmanjšujejo odgovornost storilca, ali pa je posledica prekrška lažje narave, lahko komunalni nadzornik z denarno kaznijo 300 din takoj na mestu kaznuje pravno osebo ali posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, odgovorno osebo te pravne osebe pa z denarno kaznijo 100 din.«
4.	člen
Za drugim odstavkom 75. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če je prekršek iz 1. ali 2. odstavka tega člena lažje narave ali obstojajo okoliščine, ki znatno zmanjšujejo odgovornost storilca ali pa so posledica prekrška lažje narave, sme komunalni nadzornik storilca kaznovati z denarno kaznijo 100 din takoj na mestu, kakor tudi če stori prekršek iz 71. člena odloka.«
5.	člen
76. a) člen se črta.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/77-1
Sevnica, dne 3. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
178.
Na podkgi 201. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 3. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o organizaciji in ustanavljanju enot civilne zaščite v občini Sevnica
1.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, se ustanovijo enote civilne zaščite.
2.	člen
Enote civilne zaščite so:
—	specializirane enote civilne zaščite
—	splošne enote civilne zaščite.
3.	člen
Štabe in specializirane enote ustanovijo:
—	vse krajevne skupnosti, razen krajevne skupnosti Primož
—	naslednje delovne in temeljne organizacije združenega dela:
1.	Kopitarna Sevnica
2.	Jugotanin Sevnica
3.	Konfekcija Lisca Sevnica
4.	Konfekcija Jutranjka Sevnica
5.	Metalna Maribor — TOZD TLK Krmelj
6.	Stilles Sevnica
7.	STT Trbovlje — TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica
8.	GG Brežice — TOZD Gozdarstvo, TOZD Predelava lesa, temeljna organizacija kooperatov, TOZD prodaja gradbenega materiala in kuriva Brežice — prodajalna Sevnica
9.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola »Savo Kladnik« Sevnica in Otroški vrtec »Ciciban« Sevnica.
4.	člen
Vrste in velikosti specializiranih enot določi na podlagi ocene ogroženosti občinski 'štab civilne zaščite v sodelovanju s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in delovne organizacije ter temeljne organizacije združenega dela iz 3. člena tega odloka.
Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov civilne za-ščite.
5.	člen
Splošne enote ustanovijo:
1.	Šolski center Sevnica
— TOZD Osnovna šola Boštanj
— TOZD Osnovna šola Blanca
— TOZD Osnovna šola Krmelj
— TOZD Osnovna šola »Milan Majcen« Šentjanž
— TOZD Osnovna šola Tržišče
— TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica
— TOZD Osnovna šola »Ana Gale« Sevnica
2.	Konfekcija Lisca — TOZD »Šivalnica« Krmelj
3.	Trubarjev dom Loka pri Zidanem mostu
4.	Dom počitka Impoljca
5.	GIP Beton Zagorje — TOZD »Gradbeništvo« Sevnica
6.	Gostinsko podjetje Sevnica
7.	Trgovsko podjetje Sevnica
8.	Kmetijski kombinat Sevnica
9.	Skupščina občine Sevnica — upravni organi
10.	»Merx Celje« — TOZD Prodaja na drobno Laško — PE »Market« Sevnica, TOZD »Pekarne in slaščičarne Celje« Pekarna Sevnica, TOZD »Grosist Celje« — Skladišče Sevnica
11.	Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica
12.	Elektrotehna Ljubljana TOZD Trgovinska mreža prodajalna 14 Sevnica
13.	Krajevne skupnosti.
Splošne enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin.
6.	člen
Druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso zajete v 3. in 5. členu tega odloka pa morajo ustanoviti svoje specializirane ali splošne enote, če tako sklene občinski štab civilne zaščite ali štab civilne zaščite krajevne skupnosti.
Delovne organizacije, navedene v 5. členu tega odloka se lahko za določene dejavnosti povezujejo tudi s krajevnimi skupnostmi, vendar s predhodnim soglasjem OS CZ.	;
7.	člen	'
Specializirane enote civilne zaščite za potrebe občine se po občinskem načrtu civilne zaščite ustanovijo:
1.	enota za uničevanje neeksplodiranih bojnih teles
—	ustanovi občinski štab civilne zaščite
2.	gasilske desetine
—	ustanovi občinska gasilska zveza Sevnica, eno desetino v Sevnici, eno desetino v Šoštanju in eno desetino v Krmelju
3.	enote RBK zaščite — Kmetijski kombinat Sevnica
4.	enota za prvo veterinarsko pomoč in enota za asanacijo terena
— Veterinarski zavod Posavje Brežice z delovno enoto Sevnica, Komunalno stanovanjsko podjetje Sev-" niča, TOZD Zdravstveni dom gevnica
5.	tehnično reševalna enota
— STT Trbovlje TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica, Metalna Maribor TOZD TLK Krmelj, GG Brežice TOZD Gozdarstvo Sevnica, GIP Beton Zagorje TOZD »Gradbeništvo« Sevnica, TOZD Elektro Krško delovna enota Sevnica
6.	enota za prehrano in preskrbo
— Gostinsko podjetje Sevnica
7.	enota za socialno delo
— Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva Sevnica
8.	enota prve pomoči
— Občinski odbor Rdečega križa Sevnica
Občinski štab civilne zaščite pa lahko v skladu s potrebami občine in načrta ogroženosti ustanovi še poleg enot iz prvega odstavka tega člena tudi druge enote, jih združi ali pa ukine.
8.	člen
Splošne enote se ustanovijo poleg specializiranih tudi v večjih stanovanjskih in drugih stavbah ali ulicah za več stavb skupaj in naselij v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti, morajo pa jih ustanoviti, če tako odredi OS CZ ali krajevna skupnost.
9.	člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, ki ustanavljajo štabe in enote civilne zaščite, razporejajo pripadnike civilne zaščite v dogovoru z upravnim organom za ljudsko obrambo občine Sevnica in komisije za razporejanje na civilno dolžnost.
10.	člen
Štabi, splošne enote in specializirane enote za civilno zaščito, ustanovljene v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, so dolžne sodelovati v reševalnih akcijah v vojni in miru, s svojimi sredstvi tudi izven svojega območja, na zahtevo občinskega štaba za civilno zaščito.
Vsi za delo sposobni občani, vse druge organizacije združenega dela, SIS, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije s svojimi reševalnimi enotami, z delavci, s strokovnjaki, z opremo in drugimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, so dolžni sodelovati v reševalnih akcijah v vojni in miru, po odredbi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica.
H. člen
Za pravilno izvajanje nalog s področja obrambe in zaščite prebivalstva ter materialnih dobrin, se pooblašča občinski štab za CZ in upravni organ za LO Skup-
ščine občine Sevnica, da opravljata potrebno instruk-tažo ter izvajata inšpekcijske zadeve s področja obrambe in zaščite na svojem območju.
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite, za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 18/76).
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-4/77-1
Sevnica, dne 3. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janez Rebernik 1. r.
179.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 215. čena statuta Skupščine občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o sprejemu lestvic katastrskega dohodka
1
Skupščina občine Sevnica sprejme lestvico katastrskega dohodka za katastrske okraje Trbovlje, Krško, Brežice, Planina in Vransko — Laško, katerih del zajema področje občine Sevnica.
’ 2
Lestvice katastrskega dohodka po tem sklepu so na vpogled pri Geodetski upravi SO Sevnica.
'	3
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije.
St. 422-12/77-4
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
■	Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
180.
Svet za varstvo družine pri Občinski skupnosti'socialnega skrbstva Sevnica v skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je na svoji seji dne 2. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin
Preživnine se povišajo za 14,6 °/o napram letu 1977 in to od 1. 4. 1978 dalje.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Občinska skupnost socialnega skrbstva Sevnica
Predsednik sveta za varstvo družine Zofka Koren 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 181.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1977
1.	člen
V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14-851/77) se prvi člen spremeni in se glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1977 znašajo 21,173.452 din, od tega za razporeditev 21,173.452 din.
2.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da v okviru prihodkov občinskega proračuna za leto 1977 iz 1. člena tega odloka izvede zvišanje in znižanje razporeda prihodkov in o tem poroča na seji občinske skupščine.
3.	člen
Predlog zvišanja in znižanja prihodkov občinskega proračuna za leto 1077 ter zvišana in znižana razporeditev prihodkov sta zajeta v bilanci proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977, ki je sestavni del splošnega dela proračuna občine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-12/77-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977 po
rebalansu
VrSta	-V	^1 • dohodka	Prihodki		Znesek	St. glav.	Razpored prihodkov namena		Znesek
i	Davki na dohodek in davek iz oseb-		01	Dejavnosti org. družbenopolitičnih	
	nih dohodkov	6,659.417		skupnosti	14,805.845
2	Prometni davek, davek na premože-		02	Narodna obramba	1,130.000
	nje in na dohodke od premoženja	9,752.062	03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
3	Takse	1,012.988		nizacij in društev	1,100.000
6	Dohodki upravnih organov in razni		04	Negospodarske investicije	1,822.080
	drugi dohodki	641.296	08	Socialno varstvo	808.484
7	Dohodki od drugih družbenopolitič-		09	Zdravstveno varstvo	19.801
	nih skupnosti	3,287.689	10	Komunalna dejavnost	141.670
			11	Dejavnost krajevnih skupnost	649.000
			16	Intervencije v gospodarstvu	484.614
				18	Izločena sredstva rezerv	211.958
	Skupaj:	21,173.452		Skupaj:	21,173.452
182.
Skupščina občine Slovenske Konjice ]e po 27. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) in po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na skupni seji vseh zborov občinske skupščine dne 31. januarja 1978 izdala
ODLOČBO
o imenovanju občinske volilne komisije I
Za člane občinske volilne komisije se imenujejo
1.	za predsednika:
Lilijana Kladnik, predsednica enote Temeljnega sodišča v Slovenskih Konjicah za namestnika:
Franc Marguč, sodnik enote Temeljnega sodišča v Slovenskih Konjicah
2,	za tajnika:
Anica B r u m e c , sekretar občinske skupščine za namestnika:
Gvido Hauptman, načelnik oddelka za LO
3.	za člana:
Majda Groleger, tajnik organov samoupr. »Konus«
za namestnika:
Boris Podvršnik, kmetijski inšpektor, SO
.
4.	za člana:
Boža Slapnik, referent za splošne gospodarske zadeve
za namestnika:
Milan Veljič, referent za splošne'notranje zadeve
5.	za člana:
Vladimir Delevič, Kmetijska zadruga Slov. Konjice
za namestnika:
Ivan Sovič, vodja krajevne pisarne Loče
II
Komisija je pri svojem delu neodvisna in dela po zakonu in po drugih, na podlagi ustave in zakona izdanih predpisih.
III
Komisiji traja mandatna doba 4 leta oziroma dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih delegacij.
IV
Ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o imenovanju občinske volilne komisije Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 7-386/77).
Ta odločba začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 013-1/77-1
Slovenske Konjice, dne 31. januarja 1978.
Podpredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Štefan Vida, dipl. inž. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 183.
■ Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 124., 188. in 189. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah 121. in 122. člena statuta občine Šentjur pri Celju
1.	člen
1.	Spremeni oziroma dopolni se 121. člen statuta občine Šentjur pri Celju, tako, da glasi:
»Zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 33 delegatov. Število delegatskih mest po posameznih področjih dejavnosti se določi z odlokom.«
2.	122. člen statuta občine Šentjur pri Celju se spremenjen glasi:
»Zbor krajevnih skupnosti občine Šentjur prj Celju šteje 23 delegatov. Število delegatskih mest po krajevnih skupnostih se, ob upoštevanju števila prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti, določi z odlokom.«
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 011-1/78-3
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
184.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 72. in 73. ter 77. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SR Slovenije, št. 24/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Šentjur pri Celju
I.	ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 33 delegatov. Posamezne sredine združenega dela v občini Šentjur pri Celju delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov:
Število
delegatov
Področje dejavnosti
— delovni ljudje v temeljnih organizacijah
združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja gospodarstva	22
—	delovni ljudje v organizacijah združenega
dela prosvete in kulture	4
;— delovni ljudje v organizacijah združenega dela in skupnostih sociale in zdravstva	1
—	delovni ljudje s področja državnih orga-
nov, družbenopolitičnih organizacij, postaje milice, servis SIS	1
—	delovni ljudje v obrti in drugih podobnih
dejavnostih	1
—	delovni ljudje s področja kmetijstva	3
—	deloyni ljudje s področja gozdarstva	1
2. člen
Na osnovi teh meril se formira delegacije oziroma konference delegacij, ki delegirajo svoje delegate v zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju kot sledi:
število
delegatov
—	Alpos — TOZD »Cevarna« Šentjur	1
—	Alpos — TOZD »Oprema« Šentjur	1
—	Alpos — DSSS Šentjur	1
—	Bohor — TOZD »Žaga« in DSSS Šentjur 1
—	Tolo Šentjur	2
—	KK — TOZD »Lastna proizvodnja« Šentjur 1
—	KK — TOZD »Klavnica« Šentjur	1
—	KK — TOZD »Trgovina« Šentjur	1
—	KK — DSSS Šentjur	1
—	KK — TOZD »Kooperacija« Šentjur	3
—	Merx — Šentjur	1
Število
delegatov
— Ingrad — Šentjur	1
— Komunalno podjetje Šentjur, Dimnikarstvo in Elektro Celje, enota Šentjur	1
—	»Moda« Šentjur	1
—	»Elegant« Šentjur	1
—	»Tajfun« Planina pri Sevnici	1
—	»Žična« Šentjur	1
— Zdravstveni dom Šentjur, Lekarna in veterinarska postaja Šentjur	1
— ŽTP nadzorništvo, ŽTP postaja Ponikva, ZTP postaja Grobelno in ŽTP postaja Šentjur	1
— Osnovna šola Šentjur	1
— WZ, Glasbena šola, KŠC Šentjur	1
— Osnovna šola Dramlje in Osnovna šola Ponikva	1
— Osnovna šola Gorica in Osnovna šola Planina	1
— Upravni organi SO Šentjur, DPO, Postaja milice, Sodnik za prekrške, skupni servis SIS	1
— Obrtniki z območja občine Šentjur	1
— Ljubljanska banka — enota Šentjur, Zavarovalnica Triglav, Šentjur, PTT, TT kioski, Petrol, SDK Celje, enota Šentjur	1
— Aero Dobrina	1
— Cestno podjetje, obrat Šentjur	1
— GG Šentjur	1
3.	člen
Za delegiranje skupnega delegata v ZZD SO Šentjur se oblikuje 10 konferenc delegacij kot je zapisano v nadaljevanju tega člena, katerih nosilci so:
—	prva konferenca v sestavi: Bohor — TOZD »Žaga« in Bohor DSSS — je Bohor DSSS Šentjur
—	druga konferenca v sestavi: Kmetijski kombinat Šentjur, temeljna organizacija kooperantov (PE: Ponikva, Dramlje, Slivnica, Planina, Šentjur pri Celju) — je PE Šentjur pri Celju
—	tretja konferenca v sestavi: Zdravstveni dom, Lekarna, Veterinarska postaja — je Zdravstveni dom Šentjur
—	četrta konferenca v sestavi: ŽTP Nadzorništvo, ZTP postaja Ponikva, ŽTP postaja Grobelno, ZTP postaja Šentjur — je ŽTP postaja Šentjur pri Celju
—	peta konferenca v sestavi: VVZ, Glasbena šola, KŠC Šentjur — je VVZ Šentjur
—	šesta konferenca v sestavi: OŠ Dramlje, OŠ Ponikva — je Osnovna šola Dramlje
—	sedma konferenca v sestavi: OŠ Slivnica, OŠ Planina — je OŠ Slivnica pri Celju
—	osma konferenca v sestavi: Upravni organi SO Šentjur, družbenopolitične organizacije, Postaja milice, Sodnik za prekrške, skupni servis SIS — je upravni organ SO Šentjur
—	deveta konferenca v sestavi: LB Celje — enota Šentjur, Za v. Triglav, PTT, TT kioski, Petrol, SDK Celje — enota Šentjur — je LB Celje — enota Šentjur
—	deseta konferenca v sestavi:	Dimnikarstvo,
Elektro Celje — enota Šentjur, Komunalno podjetje Šentjur — je Komunalno podjetje Šentjur.
Sredine združenega dela, za katere se oblikuje konferenca delegacij za delegiranje delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju, sklenejo sporazum o oblikovanju konference delegacij, s katerim se uredi vsa vprašanja, ki se nanašajo na de-
le, odgovornosti in naloge skupnih oblikovanj, stališč, predlogov in mnenj, ki jih bodo posredovali in izražali delegati na seji zbora združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju ter pravice in dolžnosti konference idr.
II.	ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 4. člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 23 delegatov. V zboru imajo krajevne skupnosti naslednje število delegatskih mest:
Število
deegatskih
mest
1.	krajevna	skupnost Blagovna	1
2.	krajevna	skupnost Dobje	2
3.	krajevna	skupnost Dramlje	2
4.	krajevna	skupnost Kalobje	1
5.	krajevna skupnost Loka pri Žusmu	1
6.	krajevna skupnost Planina pri Sevnici	2
7.	krajevna skupnost Ponikva pri Grobelnem	3
8.	krajevna skupnost Prevorje	1
9.	krajevna skupnost Šentjur — okolica	4
10.	krajevna skupnost Šentjur — center	3
H. krajevna skupnost Slivnica	3
III.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
5.	člen
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 25 delegatov. Delegate družbenopolitičnega zbora delegirajo delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, kot sledi:
— Občinska konferenca SZDL — 7 delegatov — Občinski komite ZKS — 5 delegatov — Občinski svet zveze sindikatov — 5 delegatov — Občinski odbor ZB NOV — 4 delegate — Občinska konferenca ZSMS — 4 delegate Listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora pripravi Občinska konferenca socialistične zveze Šentjur pri Celju.
6.	člen	*
Za delegiranje delegatov v zbor Združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije se v občini Šentjur pri Celju formirata dve skupini delegatov. Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije šteje 7 članov, skupina za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja 5 članov.
V skupine delegatov Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za območje celjske regije s social-nozdravstvenega področja, s prosvetnokulturnega področja, s področja kmetijske dejavnosti, s področja obrtnih in podobnih dejavnosti in s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev se izvoli za posamezno navedeno področje po 2 delegata iz občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine oh- . čine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št, 10/74).
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi. Št. 020-2/78-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
185.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po 126. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) dne 31. januarja 1978 sprejela
ODLOK
9 prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih Objektov in naprav, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov splošne komunalne porabe v občini Šentjur pri Celju v letu 1978, plačujejo v letu 1978 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek), ki je predpisan s tem odlokom.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ir delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,26 % od določene osnove in to od 1. 2. 1978 dalje. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,26 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-9/78-4
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1978.
186.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 124. členu, statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1978 sprejela	'
ODLOK
o zaščiti, prepovedi parcelacije, prodaje in gradnje v območju slivniškega jezera
1.	člen
S tem odlokom se ureja zaščita in prepoveduje parcelacija, prodaja in gradnja v območju slivniškega jezera.
Območje, za katerega se določajo zaščitni ukrepi prepovedi parcelacije, prodaje in gradnje, je določeno z mejo, vrisano ha katastrski karti 1:2880, ki je sestavni del tega odloka. Meja poteka od izhodiščne točke, ki je na tromeji k. o. Gorica pri Slivnici ter pare. št. 693/1 in 692, k. o. Platinovec. Od te izhodiščne točke poteka meja proti severu in sicer po zahodnem delu pare. 693/1, preko obč. ceste pare. 1558, dalje po zahodnem delu parcele 696/1, 687/3 in 703/1. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka po- severnih delih pare. 703/1, 704, 708/1, 710, 672/1, 657/2, 659, 661 in 660 ter preide na občinsko cesto pare. 1560, Po tej cesti poteka meja proti jugu do tromeje pare. 1560, 772 in 773. Od tu se meja nadaljuje po severnem in vzhodnem delu pare. 773, po vzhodnem delu parcele 774 in po severnem delu pare. 813/2, . nato prečka južni del občinske ceste 1578 in nadaljuje po sev. delih pare. 905, 878/1, 878/5, 877/2 in 910/4. Tu se meja obrne proti jugu tako, da poteka po vzhodnih delih parcel 910/4, 910/5 in 910/7. Meja dalje poteka preko parcele 910/2 in sicer tako, da to parcelo seka v podaljšku mapne črte med pare. 910/4, 910/5, 910/7 in 910/3 in poteka po vzhodnem delu sekane pare. 910/2 in preide po vzhodnem delu pare 861/2 do k. o. Grobelce. Po k. o. Gro-belce poteka proti vzhodu po meji k. o. do mejne točke k. o. Platinovec ter pare. 709, 703/1 in 631/1. Naprej poteka po vzhodu pare. 703/1 ter po sev. delih pare. 631/2, 631/3, 639, 640/2, 642, 644, 648/2 in 648/3. Od tu se meja obrne proti jugu in to po vzhodni strani pare. št. 648/3, 648/2, 648/1, 649 stp. 171, 1108, stp. 251, 651, stp. 248, 653, 659, stp. 290, 660, 1109 in 819. Naprej je meja občinska cesta pare. 1107/1 do mejne točke s pare. 861/3 in 880, Meja poteka nadalje proti zahodu po južnem delu pare. 681/3 in 874, nakar se nadaljuje preko lokalne ceste Slivnica—Loka pri Žusmu pare. 1111 in v smeri mapne črte med pare. 874 in 877 seka pare. 872/1 do potoka, ki meji s k. o. Javorje in po meji k, o. Grobelce in Platinovec proti severu do izhodiščne točke.
\	2. člen
V območju slivniškega jezera je prepovedano sleherno nenačrtno poseganje v okolje, zlasti še:
—	večji poseki gozdov, drevesnih skupin ali posameznih markantnih dreves,
—	intenzivnejše spreminjanje kmetijskih kultur (pašniki, travniki, vinogradi, sadovnjaki in podobno),
—	gradnja novih stanovanjskih, ■ gospodarskih in drugih objektov ter večje adaptacije,
—	gradnja komunikacijskih in komunalnih objektov in naprav.
3.	člen
Prepovedano je sleherno nenačrtno poseganje v vodni režim, ki bi kakorkoli vplival v količinskem in kakovostnem pogledu na slivniško jezero.
4.	člen
V območju slivniškega jezera se prepoveduje parcelacija, prodaja in gradnja vseh objektov in sicer do izdelave zazidalnega 'načrta slivniškega jezera. Ta mora biti sprejet najkasneje do 30. junija 1979.
5.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka daje urbanistična inšpekcija občine Šentjur pri Celju.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-6/87-4
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
187.
Na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi lestvic katastrskega dohodka za območje občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Sprejmejo se lestvice katastrskega dohodka za katastrske okraje Brežice, Celje, Planina in Vransko-La-ško na območju občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Katastrski dohodek za 1 ha zemljišč ustrezne kulture in bonitetnega razreda znaša:
a) v katastrskem okraju Celje								din/ha
Kultura	1	2	3	4	5	6	7	8
njive	10.100	8.700	7.100	5.800	4.250	2.700	1.820	1.380
vrtovi	28.000	23.000	16.300	11.600			1	
sadovnjaki	7.200	6.250	5.400	4.400	3.250	2.000	800	
vinogradi	9.600	7.600	5.600	4.200	3.400	2.600	1.800	1.000
travniki	4.800	4.300	3.800	3.400	2.700	1.900	1.200	750
pašniki	1.250	900	700	500	300	200	150	
gozdovi	1.200	900	650	500	350	200	100	
trstičje	600	400						
b) v katastrskem okraju Brežice
njive	7.900	6.700	5.600
vrtovi	20.000	18.000	15.000
sadovnjaki	6.700	5.350	4.400
vinogradi	13.000	11.000	8.300
travniki	4.600	4.000	3.400
pašniki	1.300	1.000	750
gozdovi	850	700 1	550
trstičje	600		
4.500	3.400	2.300	1.500	940
9.700				
3.350	2.500	1.800		
5.900	4.500	3.350	2.700	2.200
2.800	2.300	1.800	1.350	900
500	350	200		
450	300	200	200	
c) v katastrskem okraju Planina
njive	5.700	4.250	3.600	2.900	2.200	1.600	'1.000
vrtovi	13.500	11.400	6.850	6.050			
sadovnjaki	4.200	2.500	1.200				
vinogradi	5.400	4.200	\ 3.400	3.200	2.100	1.000		
travniki	4.200		2.700	2.100	1.300	750	
pašniki	900	600	400	250			
gozdovi trstičje	850	600	350	250	200	100	
d) v katastrskem okraju Vransko — Laško	dtnAu
Kultura	1	2	3	4	5	6	7	8
njive	10.000	8.500	&200	4JBO0	3.400	2jm	L200	700
vrtovi	19.500	17.000	14.000	9X80				
sadovnjaki	5.500	4.500	2.900	1.450				
vinogradi	9.600	6.600	3.600	2.300	1.000			
travniki	4.400	3.900	3.300	2.900	2.300	1.700	1.200	750
pašniki	1.300	900	600	400	250			
gozdovi	1.300	|	900	650	450	300	200	150	
trstičje	500							
3.	člen
Ta sklep o sprejemu lestvic katastrskega dohodka začne veljati potem, ko'ga potrdi Skupščina SR Slovenije, glede odmere davkov pa se uporablja od 1. januarja 1978.
St. 442-75/78-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
188.
Na podlagi 25., 26. in 27. člena zakona o volitvah ih delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije
1.	Razreši se dosedanja občinska volilna komisija v sestavu:
1.	Marjan Bele, predsednik komisije
2.	Franc Kos, namestnik predsednika komisije
3.	Norbert K i n c 1, tajnik komisije
4.	Milan Košar, namestnik tajnika komisije
Kot člani:
5.	Alojz Herman
6.	Mirko Podgoršek
7.	Slavica Mastnak
Kot namestniki:
8.	Miha Močnik
9.	Silvestra Peterka
10.	Konrad Leskovšek
2.	Imenuje se občinska volilna komisija v naslednjem sestavu:
1.	Marjan Bele, sodnik Občinskega sodišča Celje, predsednik
2.	Anica Fidler, sodnik Občinskega sodišča Celje, kot namestnica predsednika komisije
3.	Alojz Herman, tajnik komisije
4.	Marjan Božič, namestnik tajnika komisije
5.	Slavica Gosar, član
6.	Miha Močnik, namestnik člana
7.	Angelca C e h n e r, član
8.	Konrad Leskovšek, namestnik člana
9.	Slavica Mastnak, član
10.	Norbert Kincl, namestnik člana Opravljanje delovnih dolžnosti nalog komisije začne z dnem sprejetja tega sklepa.
Št. 020-1/78-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 189.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1978 ter seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1977
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) tako, da se glasi:
din
—	skupno prihodki občinskega proračuna za leto 1977 znašajo	30^04.722
—	skupni razhodki znašajo	30,904.722
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St 010-2/78-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
Pregled prihodkov in odhodkov po spremembi proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1977
Vrsta
prih.
Naziv prihodka
Znesek
din
St.
glav.
namena
Razpored prihodkov
Znesek
din
1	Davki iz osebnih dohodkov in na dohodek	5,013.967
2	Prometni davki, davek od premoženja
ter na dohodek od premoženja	16,245.862
3	Takse	1,861.552
5	Prihodki po posebnih predpisih	158.641
6	Prihodki organov in razni drugi prihodki	470.700
7	a) Dopolnilna sredstva	6,498.000
b) Nam. dop. sredstva za priznavalnine 656.000
Skupaj prihodki
01 Dejavnost družbenopolitičnih skup-
	nosti	21,426.660
02	Ljudska obramba	1,736.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,506.920
04	Negospodarske investicije	1,063.000
08	Socialno skrbstvo	1,776.250
09	Zdravstveno varstvo	45.000
10	Komunalna dejavnost	1,125.892
11	Dejavnost kraj. skupnosti	1,000.000
16	Intervencije v gospodarstvu	563.000
17	Obveznosti iz prejšnjih let	100.000
18	Izločena sredstva rfezerv	418.000
	Prenos taks parklarjev in kopitarjev na pos. računu	144.000
	Skupaj razpored prihodkov	30,904.722
190.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
6.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39 74, 5/76, 10/76 in 31/76) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora, združenega dela dne 30. januarja 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/76 in 6/77) se v 2. členu vstavi nova 1. točka, ki se glasi:
»1. davek iz osebnega dohodka delavcev;«
Sedanja 1. do 7. točka postanejo 2. do 8. točka.
2.	člen
Za 3. členom se vstavi novo I.a poglavje s členom 3.a, ki se glasi;
»I.a DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	a člen
Občinski davek’ iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 °/o«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. februarja 1978.
Št. 010-38/77-1
e'narje pri Jelšah, dne 31. januarja 1978.
191.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in 293. statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1978 ter seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. januarja 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP
o spremembi statuta občine Šmarje pri Jelšah
1. člen
210. člen statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) se spremeni tako, da se glasi:
»Zbor združenega dela sestavlja 44 delegatov, od tega:
39 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva, obrti, kmetijstva in drugih dejavnosti,
—	3 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja izobraževanja, prosvete in kulture,
—	1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva,
—	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 31 delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in sicer vsaka krajevna skupnost po enega delegata, krajevna skupnost Rogaška Slatina 5 delegatov in krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah 3 delegate.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.«
2.	člen
Ta statutarni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
192.
Skupščina občine Šmarje pri Jeišah je na podlagi 210. in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o oblikovanju delegacij in številu delegatskih mest za zbore Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Skupščino občine Šmarje pri Jelšah sestavljajo trije zbori in sicer:
—	zbor združenega dela
—	zbor krajevnih skupnosti in
—	družbenopolitični zbor
2.	člen
Zbor združenega dela ima 44 delegatov, ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, družbenih dejavnosti, skupnosti delovnih ljudi s področja kmetijstva in gozdarstva, obrti in gostinstva, delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij jn aktivnih vojaških in civilnih oseb v službe oboroženih sil.
V zbor združenega dela delegirajo delgacije konference delegacij in delovni ljudje v delovnih skupnostih, ki opravljajo funkcijo delegacije naslednje število delegatov:
—	s področja gospodarstva 39 delegatov in sicer:
1.	Steklarna TOZD osnovna i izdelava
—	1 delegata
2.	Steklarna TOZD dodelava
—	1 delegata
3.	Steklarna TOZD kristal
—	1 delegata
4.	Steklarna TOZD serv. dej.
—	1 delegata
5.	Steklarna Dekor Kozje
—	1 delegata
6.	Steklarna SDS in TOZD Delavska restavracija
—	1 delegata
7.	Steklarska šola
—	1 delegata
8-. Splošno gradbeno podjetje
—	1 delegata
9. TOZD »Vital« Mestinje
—	1 delegata
10. TOZD »Boč« Podčetrtek
Kooneracija Kozjansko
GG Brežice
—	1 delesata
11.	Zdravilišče TOZD Polnilnica
—	1 delegata
12.	Zdravilišče TOZD Zdravil, dejavnosti
—	1 delegata
13.	Zdravilišče TOZD Vzdr. dejavnosti
—	1 delegata
14.	Zdravilišče SDS
—	1 delegata
15.	TOZD »Gorenje« Rogatec
—	1 delegata
16.	TOZD LI »Bohor« Mestinje Žaga Kozje
—.1 delegata
17.	TOZD »Metka« Kozje
—	1 delegata
18.	TOZD »Toper« Šmarje
—	1 delegata
19.	»Kors« Rogaška Slatina
—	1 delegata
20.	TDO »Jelša« Šmarje
—	1 delegata
21.	TOZD Pekarna Rogaška Slatina
—	1 delegata
22.	Mizarstvo Rogaška Slatina
—	1 delegata
23.	OKP Rogaška Slatina in Rosla, zaposleni v komunalni skupnosti občine
—	1 delegata
24.	»Dom-Biro« Šmarje
—	1 delegata
25.	Prevozništvo »Donat« Rogaška Slatina
—	1 delegata
26.	TOZD Atomske toplice
—	1 delegata
27.	ZŽTP promet, sekcija Rogatec Z2TP vleka
ZŽTP vzdrževanje
—	1 delegata
28.	PTT delavci
—	1 delegata
29.	Cestno podjetje — cestarji
—	1 delegata
30.	Elektro Rogaška Slatina Elektro — Delovišče Bistrica ob Sotli
—	1 delegata
31.	Trg. podjetje »Savija«
»Slovenija avto«
»Borovo«
Pivovarna — skladišče Rogaška Slatina »Petrol«
»Peko«
Tobak — trafika KZ Hum na Sotli »Koteks-Tobus«
Zavarovalnica »Triglav«
Semenarna
»Izletnik«
TSN Šmarje ,— I delegata
32.	Skupnost obrti in gostinstva
—	1 delegata
33.	KK »Hmezad« — uprava KK Trgovina
Strojni servis Betonarna
Ljubljanske mlekarne Veterinarska postaja
Lastna kmetijska proizvodnja KK mesnice
—	1 delegata
34.	Zadružna enota Šmarje
—	1 delegata
35.	Zadružna enota Rogaška- Slatina
—	1 delegata
36.	Zadružna enota Pristava
—	1 delegata
37.	Zadružna enota Imeno
—	1 delegata
38.	Zadružna enota Kozje
—	1 delegata
39.	Zadružna enota Bistrica ob Sotli
—	1 delegata
—	s področja prosvete in kulture 3 delegate in sicer:
1.	Osnovna šola Rogaška Slatina Delavska univerza
Posebna osnovna šola Vzgojnovarstveni zavod Osnovna šola Rogatec Kino Rogaška Slatina
—	1 delegata
2.	Osnovna šola Šmarje Finančni servis šol
—	1 delegata
3.	Osnovna šola Podčetrtek Osnovna šola Kozje Osnovna šola Bistrica ob Sotli Osnovna šola Lesično
—	1 delegata
—	s področja zdravstva in socialnega varstva
—	1 delegata
1. TOZD Zdravstveni dom Šmarje Dom počitka Šmarje
—	1 delegata
—	s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 1 delegata in sicer:
1. Uprava skupščine Občine,
Družbenopolitične organizacije,
SDK, LB, Radio, Postaja milice,
Skupne: službe SIS, Občinsko sodišče,
Sodnik za prekrške.
Teritorialna obramba, Odvetniki,
Delavci v KS, Turistično društvo Rogaška Slatina in Podčetrtek,
Društvo šoferjev in avtomehanikov Rogaška Slatina — I delegata
3.	člen
Delovni ljudje — kmetje, ki sodelujejo s kmetijskim kombinatom oblikujejo delegacijo v okviru zadružne enote. .	S, '
Delovni ljudje — kmetje, ki ne sodelujejo s kmetijskim kombinatom prav tako oblikujejo delegacijo v okviru zadružne enote in v ta namen oblikujejo skupnost za volitve delegacij.
Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za območje občine.
4.	člen
Zbor krajevnih skupnosti ima 31 delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skup-
nostih in sicer vsaka krajevna skupnost po eneg^ delegata, krajevna skupnost Rogaška Slatina 5 delegatov in krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah 3 delegate.
5.	člen
Družbenopolitični zbor ima 21 delegatov, ki jih delegirajo družbenopolitične organizacije, ki »v okviru občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi z dogovorom določijo listo kandidatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/78-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
193.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
26.	in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) in 2. odstavka 170. člena začasnega poslovnika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1978 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1978 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije
V občinsko volilno komisijo se za dobo štirih let imenujejo:	'
1.	Andrej Soklič, sodnik občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah, za predsednika
2.	Franc Horvatič, sodnik občinskega sodišča v Šmaju pri Jelšah, za namestnika predsednika,
3.	Mirko Završnik, sekretar občinske skupščine, za tajnika,
4.	Edvard Š k o r n i k, sekretar sekretariata IS skupščine občine, za namestnika tajnika,
5.	Franc Kovačič, sekretar občinskega sindikalnega sveta, za člana,
6.	Jurij Kamenšek, vodja strokovnih služb SIS Šmarje, za namestnika člana,
7.	Silva Vrčkovnik, referent za medsebojna razmerja pri občinski skupščini, za člana,
8.	Irena Debel j-ak, referent za kadre pri občinski skupščini, za namestnika člana,
9.	Stanislav Urbanč, sekretar TOZD Kjnetij-stvo Šmarje, za člana,
10.	Edvard Sovič, tehnolog v TOZD Kmetijstvo Šmarje, za namestnika člana,
Št. 111-6/78-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1978.
VRHNIKA
194.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18' 77) je Skupščina občine Vrhnika, na 23. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na 23. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1977
1. člen
Bpienrau se r. člena odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) tako, da se glasi:
din
—	skupni lastni prihodki proračuna
občine Vrhnika za leto 1977 znašajo 19,555.919,75
—	prenesena sredstva iz leta 1976	316.093,35
—	dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna za priznavalnine borcem NOV 99.000,00
Skupaj prihodki	19,971.013,10
Razporeditev prihodkov po proračunu 19.112.857,80 — Presežek prihodkov nad odhodki 858.155,30
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 3/11-400-1/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov po rebalansu proraču na za leto 1977
	Prihodki			Odhodki	
1.	Davki iz osebnega dohodka in na		01	Delo državnih organov	12,880.978,15
	dohodek	6,059.185,40	02	Ljudska obramba	1,332.160,50
2.	Prometni davek	10,057.904,70	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
3.	Davek na premoženje in na dohodek			organizacij	1,820.000,00
	od premoženja	1,425.914,75	04	Negospodarske investicije	701.768,25
4.	Takse	583.674,50	08	Socialno skrbstvo	411.298,10
5.	Dohodki po posebnih predpisih	122.941,50	09	Zdravstveno varstvo	10.548,50
6.	Ostali dohodki	1,306.298,9CT	10	Komunalna dejavnost	793.940,00
7.	Prenesena sredstva iz leta 1976	316.093,35	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	650.000,00
	borcem NOV	99.000,00	16	Intervencije v gospodarstvu	322.224,30
8.	Dopolnilna sredstva za priznaval-		18	Vezana in izločena sredst.	189.940,00
	nine borcem NOV	99.000,00			19,112.857,80
	Skupaj prihodki	19,971.013,10		Presežek prihodkov nad odhodki	858.155,30
195.	3. člen
Na podlagi 141. člena poslovnika Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 19-1278/77) je komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika dne 6. decembra 1977 sprejela
POSLOVNIK
o delu komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo, organizacijo in sestav skupščinske komisije za odlikovanja in priznanja (v nadaljnjem besedilu: komisija) ureja ta poslovnik.
2.	člen
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje komisija z ustreznimi organi (komisijami za odlikovanja ali drugimi pristojnimi organi) v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, državnih organih in z drugimi organi v občini.
Delo komisije je javno.
Javnost se lahko omeji samo v res upravičenih primerih, o čemer odloča komisija (za vsak primer posebej).
4.	člen
Komisijo predstavlja in zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali član, ki ga določi komisija.
5.	člen
Komisija, ima pečat.
Pečat komisije, je pečat' Skupščine občine Vrhnika.
II. DELOVNO PODROČJE KOMISIJE
6.	člen
Komisija zbira od družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, samoupravnih in krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev (v nadaljnjem besedilu: TSOS) izpolnjene obrazce, ki imajo naslov »Predlog za odlikovanje« (in se imenuje pobuda za odlikovanje) delovnih ljudi, občanov in TSOS ter
jih s svojim mnenjem pošilja komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja (v nadaljnjem besedilu: republiška komisija za odlikovanja) v nadaljnji postopek.
Prav tako komisija zbira, pregleduje in ocenjuje predloge za podelitev »priznanj« ter jih po verifikaciji v predsedstvu OK SZDL Vrhnika pošilja v potrditev skupščini občine v skladu z odlokom 0 podeljevanju priznanj občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3-123/77).
1. Komisija na področju nalog v zvezi z odlikovanji
SFRJ
7.	člen
Odlikovanja SFRJ so znaki priznanja, ki se podeljujejo za delo ali za dejanja, Iti zaslužijo splošno priznanje in odliko. Odlikovanja so redi in medalje, ki jih določa zakon o odlikovanjih SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 40/73 in 58/76). Podrobnejše postopke glede zbiranja predlogov za odlikovanja in druge zadeve ureja dogovor komisije za odlikovanja Predsedstva SFRJ in komisij za odlikovanja republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen	'
Komisija na področju odlikovanj zlasti:
1.	daje v imenu Skupščine občine Vrhnika mnenja k pismenim pobudam za odlikovanja, ki so jih sestavile TSOS z iv posameznike ali TSOS in jih posreduje republiški komisiji za odlikovanja,
2.	v zvezi z mnenji glede odlikovanj, ki naj se podelijo posameznikom ali TSOS sodeluje z občinskimi družbenopolitičnimi ali drugimi organizacijami,
3.	usmerja in usklajuje delo komisij za odlikovar-nja v TSOS,
4.	skrbi, da se podeljena odlikovanja slovesno vroče posameznikom ali TSOS in da jih izročajo voljeni ali imenovani funkcionarji občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih ali drugih organizacij,
5.	poroča o svojem delu občinskim družbenopolitičnim organizacijam in družbenopolitičnemu zboru občine Vrhnika.
2. Komisija na področju nalog za podeljevanje priznanj
9.	člen
Priznanja se podeljujejo za uspehe na področju gospodarstva, za posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, organizacije in vodenja temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje položaja delavcev v združenem delu, na izboljšanje :gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv.
Pri tem se zlasti Upošteva: utrjevanje samoupravljanja in medsebojnega razmerja delavcev v združenem delu, uspešnost proizvodnje in prodaje, produktivnost dela, finančni uspeh in ekonomičnost poslovanja, uspešno uvajanje novih izumov, tehnoloških postopkov in izdelkov, organizacija poslovanja, program razvoja in uspešnost njegovega izvajanja, obseg in uspešnost investicij ter ustreznost kadrovske. strukture v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Priznanja na področju družbenih dejavnosti se podeljujejo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih oblik družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izbolj-
šanje dela in samoupravnih odnosov v posameznih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Pri tem se zlasti upošteva: samoupravljanje in medsebojna razmerja v združenem delu, organizacija, izredni uspehi v strokovnem delu, raziskovalna, umetniška, vzgojna, izobraževalna in publicistična dela, ki imajo poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti tako na gledališkem področju, kot pri arhitektonskem ali urbanističnem oblikovanju podobe občine, proučevanje zdravstvene in socialne problematike, zdravstvena vzgoja občanov, ustreznost kadrovske strukture, program razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ali društev in njihovo uspešno izvajanje.
Priznanja na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se podeljujejo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, za izredne zasluge in uspehe jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Pri tem se zlasti upošteva dosežene izjemne uspehe, ki so pomembni za občino, krajevno skupnost ali temeljno in drugo organizacijo združenega dela na območju občine Vrhnika.
10.	člen
Kandidata za »priznanje« lahko predlagajo organi skupščine občine in TSOS ter posamezniki.
Predlog za »priznanje« mora biti pismeh in mora vsebovati poleg natančnih kandidatovih podatkov tudi podrobno, argumentirano ter kratko in razumljivo utemeljitev.
Predlog za »priznanje« mora biti poslan komisiji v roku, ki je določen v razpisu. Pozneje prispelih predlogov komisija ni dolžna upoštevati.
11.	člen
Razpis natečaja za podelitev »priznanja« objavi komisija najmanj tri mesece pred podelitvijo priznanja (objavo je treba izvršiti najkasneje do 6. februarja v letu, v katerem se podeljujejo »priznanja«).
Objava vsebuje poleg zahtev iz 9. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 3/77) in koliko priznanj se bo podelilo ter eventualne dodatne kriterije, ki jih že pred tem določi družbenopolitični zbor (zlasti kadar gre za podeljevanje jubilejnih plaket) s posebnim sklepom.
12.	člen
Pred dokončnim oblikovanjem predlogov za podelitev »priznanj« mora komisija za vse predloge dobiti še soglasje predsedstva OK SZDL Vrhnika.
Predloge obravnava in odobri Skupščina občine Vrhnika na sejah zborov v mesecu aprilu t.j. pred slavnostno sejo skupščine občine, ki je posvečena 6. maju, prazniku občine Vrhnika.
13.	člen
Priznanje obsega znak — Plaketo in potrdilo. Znak — Plaketa je iz posrebrenega brona. Na osnovni plošči
je simbolizirana podoba pisatelja Ivana Cankarja. V potrdilo — diplomo se vpiše ime in priimek ter osebni podatki (če je to organizacija, se vpiše firma oziroma ime in sedež organizacije), datum podelitve »priznanja«, pečat Skupščine občine Vrhnika, tekoča številka ter podpis predsednika Skupščine občine Vrhnika.
14.	člen
Za pomembnejše jubileje je smatrati 40- ali 50-itd. obletnico uvedbe samoupravljanja, 40. ali 50. itd. obletnico osvoboditve Vrhnike, 50. obletnico proglasitve Vrhnike za mesto in drugi jubileji, ki jih s posebnim sklepom določi Skupščina občine Vrhnika.
III.	SESTAVA IN DELO KOMISIJE
15.	člen
Komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in 7. članov.
Predsednika in tajnika komisije imenuje in razrešuje Skupščina občine Vrhnika po enega člana pa delegirajo v komisijo: komite OK ZKS, predsedstvo OK SZDL, predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, predsedstvo OO ZZB NOV, predsedstvo OK ZSMS, predsedstvo občinskega odbora ZRVS in Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
Mandat komisije je 4 leta.
16.	člen
Komisija izmed sebe izvoli podpredsednika.
Predsednik, podpredsednik in tajnik sestavljajo predsedstvo komisije.
Predsedstvo podpisuje mnenja komisije ter pismene pobude (predlog za odlikovanja) za odlikovanja ter predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad, če komisija na seji drugače ne odloči.
17.	člen
Komisija lahko pooblasti predsedstvo, da v določenih primerih odloča samostojno in tudi daje mnenja oziroma sestavlja predloge za priznanja in odlikovanja.
18.	člen
Predsednik komisije predstavlja in zastopa komisijo in za področje odlikovanj in priznanj Skupščine občine Vrhnika-
Predsednik komisije opravlja še naslednje naloge:
1.	sklicuje in vodi seje komisije ter podpisuje sklepe in zapisnike sej komisije,
2.	skrbi za sodelovanje z republiško komisijo za odlikovanja in komisijami za odlikovanja v TSOS
3.	skrbi za izvajanje tega poslovnika,
4.	opravlja še druge zadeve, ki po naravi stvari spadajo v pristojnost te komisije in ki jih določa zakon o odlikovanjih in na njegovi podlagi izdani akti in odlok o podeljevanju priznanj občine Vrhnika.
19.	člen
Komisija dela na sejah (tudi v sestavi predsedstva) In veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov komisije, sklep pa je veljaven, če je zanj glasovala večina navzočih članov, če pa komisija odloča na seji predsedstva, morajo veljaven sklep sprejeti vsi člani.
IV.	PRIPRAVA IN SKLICEVANJE SEJ KOMISIJE
20.	člen
Za organiziranje in pripravljanje sej komisije skrbi predsednik komisije (v njegovi odsotnosti pa podpredsednik), pri delu pa mu pomaga tajnik komisije.
21.	člen
Predsednik sklicuje seje na svojo pobudo, na podlagi sklepa komisije ali njegovega predsedstva ali, ko je potrebno zaradi prispelih pismenih pobud za odlikovanja oziroma priznanja sklicati sejo. Sejo mora predsednik sklicati, če to zahteva predsednik skupščine občine ali izvršni organ občinske družbenopolitične organizacije.
Če predsednik v osmih dneh od prejema zahteve za sklic seje, te seje ne skliče, jo skliče predsednik skupščine občine, ki jo tudi začne in vodi.
22.	člen
Vabilo za sejo komisije z dnevnim redom ter povzetki iz pobud za odlikovanja in predlogov za priznanja pošlje predsednik komisije članom 5 dni pred sejo.
Izjemoma skliče predsednik sejo komisije v krajšem roku kot je določeno v prvem odstavku (lahko telefonsko) in predloži dnevni red na sami seji.
23.	člen
Komisija ima tajnika.
Tajnik vodi zapisnike in skrbi, da se pismene pobude za odlikovanja in predlogi za priznanja z ustreznimi podatki pravočasno pošljejo v soglasje oziroma v nadaljnji postopek pristojnim organom.
Tajnik pomaga predsedniku komisije pri njegovem delu.
24.	člen
Administrativno-tehnična dela za komisijo opravlja upravni organ, pristojen za splošne zadeve Skupščine občine Vrhnika.
V.	KONČNE DOLOČBE ,	25. člen
Če posamezne zadeve glede odlikovanj in priznanj niso urejene, ali pa so dvoumno zapisane, jih uredi s posebnim sklepom komisija za odlikovanja in priznanja. Komisija dela in odloča tudi v smislu zakona o komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja (Uradni list SRS, št. 24/74) in poslovnika, ki ga predpiše republiška komisija.
26. člen
Ta poslovnik začne veljati 1. marca 1978.
St. 1/1-117-01/1977-78
Vrhnika, dne 6. decembra 1977.
Predsednik
komisije za odlikovanja in priznanja
Franc Fortuna 1. r.
Skupščina občine Vrhnika, je na seji družbenopolitičnega zbora, dne 7. 1. 1978 potrdila ta poslovnik.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora Milka Bradač 1. r.
POPRAVEK
V	resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1505/77 z dne 30. decembra 1977) sta na strani 1716 v poglavju »20. Na področju raziskovalnega dela« tile napaki:
na začetku druge alinee mora namesto »za spreminjanje« biti pravilno »za spremljanje«,
v tretji vrsti pete alinee pa je namesto »odgraje-vanja« pravilno »dograjevanja«.
Uredništvo
V	kazenskem zakonu Socialistične republike Slovenije, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-618/ 77, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije
V	tretji vrsti prvega odstavka 186. člena se za besedo »prava« doda besedilo: »ali kdor krivo« tako, da se celotno besedilo prvega odstavka pravilno glasi:
»(1) Kdor napravi krivo listino ali predrugači pravo listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava ali kdor krivo ali predrugačeno listino uporabi kot pravo,
se kaznuje z zaporom do treh let.«.
St 713-1/78
Ljubljana, dne 8. februarja 1978.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije
Jože Pacek 1. r.
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
96.	Odlok o pomilostitvi obsojene osebe
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
97.	Odločba o ugotovitvi, da določba samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Kemične tovarne »Melamin« Kočevje ni bila v skladu z ustavo
in zakonom	287
98.	Odločba o razveljavitvi določb odloka o javnem redu
in miru v občini Koper	287
99.	Odločba o ugotovitvi, da pravilnik o delu in nagraje-
vanju potnikov »ElektronabaVe« Ljubljana ni bil v skladu z ustavo in zakonom	288
100.	Odločba o razveljavitvi odloka Mestnega sveta Ljub-
ljane o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in odlokov Skupščine mesta Ljubljane o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture iz let 1974 in 1975	289
101.	Sklep o določitvi roka, v katerem naj Skupščina me-
sta Ljubljane sama odpravi neustavnost in nezakonitost nekaterih določb odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani	291
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
102.	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in
obveznostih ustanoviteljev delovne organizacije Kulturni dom Ivan Cankar, Ljubljana	293
103.	Odločba o razrešitvi dosedanjega Štaba za civilno zaščito SR Slovenije za delo v miru in dosedanjega Štaba za civilno zaščito SR Slovenije za delo v vojni 294
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
104.	Odredba o določitvi območja, na katerem mora biti
zagotovljen reden odvoz živalskih odpadkov	295
Stran
287
Stran
105.	Pravilnik o ukrepih za zatiranje živalskih kužnih
bolezni	295
106.	Pravilnik o kužnih boleznih, s katerimi ne smejo biti okužena osemenjevalna središča, plemenske črede
in jate, valilnice, ribogojne	in vzrejališča matic	298
107.	Pravilnik o karanteni, o vrstah preiskav ter o vete-
rinarskih organizacijah združenega dela, ki opravijo preiskave živali, valilnih jajc, živalskega semena in zametkov (morul)	298
108.	Pravilnik o minimalnih pogojih za delo veterinarskih organizacij, ki ugotavljajo kužne bolezni in vzroke poginov, organizacij, ki opravljajo veterinarsko-sani-tarne preglede, diagnostične in druge preiskave ter organizacij, ki proizvajajo in skladiščijo seme za
umetno osemen javan je	301
109.	Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih
in o predpisih	308
110.	Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpitov
na tečajih za preglednike divjačine v lovskih organizacijah	309
111.	Navodilo o bolezenskih znamenjih, po katerih je mogoče šteti, da se je pojavila živalska kužna bolezen
ter o načinu in postopku obveščanja o tem	311
112.	Navodilo o načinu pošiljanja materiala, ki je potreben
za diagnostično preiskavo	312
113. Navodilo o vodenju registra živali in objekta, o zdravstvenem spričevalu za čebelje družine in za ribe, dovoljenju za promet z mlekom in mlečnimi izdelki, potrdilu o- registraciji in vakcinaciji psov ter o veterinarski napotnici, o postopku pri vodenju oziroma izdajanju teh listin ter o evidenci	316
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
114. Odlok o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta
Ljubljane	320
115.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo vzgojnovarstvenega zavoda in trgovine v Sp. Hrušici (Ljubljana)	322
116.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obrato-
valnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin	322
117.	Odlok o začasnih ukrepih družbenega varstva na Soli
za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani	322
118.	Sklep o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske
službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane	323
119.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka
za izobraževanje odraslih pri poklicni gradbeni šoli Ivana Kavčiča, Ljubljana pri Obalni delavski univerzi Ivan Regent v Kopru (Ljubljana)	323
120.	Sklep o imenovanju predsednika in članov gradbenega odbora za izgradnjo avtobusne postaje v Ljubljani 324
121.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanistične doku-
mentacije, ki spreminja in dopolnjuje generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za območje zazidalnih otokov SS 108/2, Ss 109, SI 5, SP 8 — Gunc-Ije in SS 108/1, Ss 110, SS 111, SS 112 in SP 9 — Viž-marje Brod	324
122.	Sklep o potrditvi odmika od določil odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest regionalnih in primarnih
mestnih cest na območju mesta Ljubljane in določitvi trase za potek kanalizacije od objektov Perutnine Zalog do javnega kanala	324
123.	Sklep o javni razgrnitvi urbanističnega načrta za ob-
močje naselij Tacen—Šmartno—Gameljne—VikrČe— Zavrh—Rašica (Ljubljana)	325
124.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije,
ki ponazarja predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane — za območje naselij Tacen—Šmartno—Gameljne—VikrČe—Zavrh	325
125.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za cam-
ping in igrišča v Zdravilišču Cateške Toplice (Brežice)	325
126.	Lestvice katastrskega dohodka za katastrske okraje
Brežice, Krško in Planina (Brežice)	326
127.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Celje)	326
128.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v
občini Cerknica	327
129.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o cestnem
skladu občine Cerknica	327
130.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za komunalne potrebe družbenega standarda
na področju občine Cerknica	327
131.	Odlok o spremembi odloka o določitvi števila delegatskih mest na zborih in o določitvi konferenc dele-
gacij ter skupin delegatov Skupščine občine Cerknica 327
Stran
132.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Cerknica)	329
133.	Sklep o imenovanju volilne komisije (Cerknica) 329
134.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo obnove vodovoda v vasi Grahovo v krajevni skupnosti Grahovo (Cerknica) 329
135.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe dopolnilnega zazidalnega načrta za predel »Mrzle njive« v Grosupljem 330
136.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za območje naselja Brezje pri Grosupljem v krajevni skupnosti	Grosuplje	331
137.	Odlok o sestavi Skupščine občine Idrija in o oblikovanju njenih zborov	332
138.	Odlok o razporeditvi delovnega časa organizacije zdru-
ženega dela Centralne lekarne Ljubljana v enoti Lekarna Idrija	>	334
139.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije v Idriji	334
140.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Laško za leto	1977	335
141.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroš-
kih komunalnega urejanja stavbnega zemljišča (Laško)	33®'
142.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku
za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Laško)	336
143.	Odlok o določitvi lestvic za ugotavljanje katastrskega
dohodka kmetijskih zemljišč za območje občine Laško	336
144.	Odlok o oblikovanju konference delegacij ter dolo-
čitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1978—1982	^38
145.	Odlok o določitvi števila delegacij, ki jih obliku-
jejo krajevne skupnosti ter o določitvi števila delegatskih mest delegacijam krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju	1978—1932	339
146.	Odlok o načinu oblikovanja volilne skupnosti za volitve delegacije kmetov in volilne skupnosti za volitve delegacije obrtnikov (Laško)
147.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vredno-
sti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Laško) 342
148.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto	1977	342
149.	Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine
Lenart	343
150.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah v občini Lenart	344
151.	Odlok o določitvi lestvic katastrskega dohodka v ka-
tastrskem okraju Maribor in Radgona za zemljišča v občini Lenart	345
152.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart	346
153.	Sklep o razrešitvi in imenovanju volilne komisije
za volitve delegacij v skupnosti, ki jo oblikujejo delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico na območju občine Lenart	348
154.	Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Lenart	348
155.	Sklep o povečanju preživnin (Litija)	349
156.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Ljubljana Bežigrad)	349
157.	Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela
Skupščine občine Ljubljana Center	349
158.	Sklep o imenovanju volilne komisije občine Ljubljana Center	351
159.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazi-
dalne zasnove za gradnjo proizvodno-skladiščnih in spremljajočih objektov (širitev proizvodnega programa) za investitorja Jugotekstil-impex TOZD JULON, v zazidalnem otoku MP 3, kare 2 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Ljubljana Moste-Polje)	351
160.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za-
zidalne zasnove za gradnjo remontno-servisnih, proizvodnih in skladiščnih prostorov za investitorja Geološki zavod v zazidalnem otoku MP 3, kare 5 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Ljubljana Moste-Polje)	_	351
Stran
161. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
za stanovanjsko sosesko MS 106 — Spodnji Kašelj (Ljubljana Moste-Polje)	352
162.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Ljubljana Šiška)	352
163.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Ljubljana Šiška)	353
164.	Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik)	353
165.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik	353
166.	Sklep o imenovanju volilne komisije za izvolitev
delegacije skupnosti delovnih ljudi-kmetov, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami (Ljubljana Vič-Rudnik)	354
167.	Sklep o imenovanju volilne komisije za izvolitev de-
legacije skupnosti delovnih ljudi, ki delajo- v obrtni ali drugi podobni dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik	354
168.	Statut občine Logatfec	354
169.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov občine Logatec	382
170.	Odlok o številu delegatskih mest v zborih Skupščine
občine Logatec	383
171.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Logatec)	334
172.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana
razvoja občine Sevnica v letu 1978	384
173.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Sevnica)	389
174.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Sevnica)	390
175.	Odlok o obveznem prispevku uporabnikov vode za izvedbo II. faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja
v Sevnici	391
176.	Odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje	(Sevnica) 392
177.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica	392
178.	Odlok o organizaciji in ustanavljanju enot civilne zaščite v občini Sevnica	393
179.	Sklep o sprejemu lestvic katastrskega dohodka (Sevnica)	394
180.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Sevnica)	394
181.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1977	395
182.	Odločba o imenovanju občinske volilne komisije
(Slovenske Konjice)	333
183.	Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah 121.
in 122. člena statuta občine Šentjur pri Celju	396
184.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Šentjur pri Celju	396
185.	Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje ko-
munalnih objektov in naprav, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Šentjur pri Celju)	398
186.	Odlok o zaščiti, prepovedi parcelacije, prodaje in
gradnje v območju slivniškega jezera (Šentjur pri Celju)	398
187.	Sklep o potrditvi lestvic katastrskega dohodka za območje občine Šentjur pri Celju	399
138. Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije (Šentjur pri Celju)	400
189.	Odlok o spremembah odloka o proračunu občine
Šmarje pri Jelšah za leto 1977	400
190.	Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah)	401
191.	Statutarni sklep o spremembi statuta občine Šmarje
pri Jelšah	401
192.	Odlok o oblikovanju delegacij in številu delegatskih
mest za zbore Skupščine	občine Šmarje pri Jelšah 402
193.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Šmarje pri Jelšah)	403
194.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1977	404
195.	Poslovnik o delu komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine	Vrhnika	404
—	Popravek resolucije o politiki izvajanja družbenega
plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978	'	407
—	Popravek kazenskega zakona Socialistične republike
Slovenije	407
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379'VII — Telefon direktor, uredništvo uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72