ket© gt. 67 u.-- .-iin.,. .lucitx ^joo-.aaa, t'uccoüjev« aiica 5 reieion St. 31-26. 31-26. _,-.xdcs Novo meoto Ljubijseisfca c. 42 TzS;,učno zastopstvo za osias* iz Italije in inozemstvo IJf'l S ;liilan« u«uot.i»uis*t> poti cn coitno-Süovuiui iai u iv 74a, ^a ostale krajt 'ia : ,. rv:y:. 'on« Corr Post ll-311fc MssBsssssBB^BBssmaaaam Lftsbljasa? sofeota t4» iuwoi 194S Erneuter Dfirdtfernehsversttcili der Boisdaswisten Ist Auch in Kurland alle Sowjetangriffe ge geheitert — Deutscher Abwehrerfolg an der unteren Sieg — Strassenkämpfe in Mainz — Hartes Ringen um Rheinhessen und Rheinpfaiz <— 6 Feindfrachter mit 43.000 BRT und zwei Zerstörer durch U-Boote versenkt Aus dem Führerhauptquartier, 23. März. | der Luftwaffe unterstützten die Abwebr-(DNB.) Das Oberkommando der Wehr- j kämpfe des Heeres an der Ostfront und 1 schössen weitere 42 Panzer und 64 I lugzeuge ab. In Holland scheiterten mehrere Auf- kiärungsvorstüsse des Gegners. Am Niederrhein versucht der Feind w eiterhin seine Bewegungen und Angrifis-vnrbereitungen durch starke Vernebdung gegen unser Ariilieriefeuer zu schütten. Unsere Truppen verwehrten den Amerikanern im Kampfabschnitt östlich Bonn auch gestern den Uei*srgang über die untere S?eg Nordöstlich Andernach konnte der Feind die untere Wied überschre ien und in Neuwied eindringen. Im Kampf um Eherne essen und d ? - • r -W -1 ______! T ri-i. __________-.1. V«^ ^ C?nV 20 So:"'jct:rs een. Während der Gegr.er mit überlegenen Kräften nordwestlich Zoppvt t ■ . bei Franst örtlich weiter vor-dringer konnte, errangen unsere Verbände in Osti.rcufscn zusammen mit leichten Seestrc idkräi ien beidei-seits Heiligenbeil einen Ai.--.th re-folg. Die Bolschewisten ver i oren eil Panzer. Sch-rere Seestreitlrräfte zerschlrgen aiarke feindÜcbe Bereitstellnngan westlich . Lcnzig. Auch in Kurland seheierten die an den bisherigen Brennpunkten forgesetzten DiirchbrucLs» agrüfe der Sowjets trotz hohen Materialaufwandes an der standhaften Verteidigung. Fliegende Verbände und Flakartillerie Sit scher Terrcrverbünde richteten sich am ! Tage besonders gegen die Wohnviertel von i Hildesheim, Wien und gegen einige Orte i des rheinisch-westfälischen Raumes. Brill tische Kampfflugzeuge warfen in der Nacht Bomben auf Viliach, Paderborn und Reichshauptstadt. Bei se:ncn Einflügen verlor der Feind gestern 6'1, meist v-er-mo^erfge Bomber. Unsere Unterseeboote verrenkten tn harten Kämpfen aus einem nach Murmansk laufenden stark gesicherten Ge-leitzug 6 mit Krieg:smaterial und Lebensmitteln vol! beladene Frachter von zusammen 4.3,000 BRT und 2 Zerstörer. 2 weitere Schiffe mit 14.000 BRT wurden durch Torpedatreffer schwer beschädigt, Berlin, 23. marca. V svojem najnovejšem uvodniku v tedniku J Das Reich« vidi dr. Goebbels glavni problem sedanjega vojnega položaja v dejstvu, da bo ona vojna stranka izgubila vojno ter zaigrala zmago, ki bo prva izgubila tla ped nogami. Dr. Goebbels izraža pri tem gotovost, da bodo Nemci potolkli tako svoiega sovražnika na vzhodu, kakor onega na zapadu. Pri tem kl:če nemškemu narodu: »Na delo in k orožju«. Dr. Goebbels piše med ostalim: Politična in vojaška kiiza te vejne bo predvidoma še dalie narasla. Kar se tiče politične strani, lahko knjižimo nieno piedaost za sebe ter slabo stran za sovi ažni tabor. Vojaška stran pa učinkuje v prid nažih sovražnikov m nam v slabo. Druge \'Pilva na drugo. Čim bolj misli sovražna stran na podlagi svojih vojaških uspehov, da je bližje uresničenju svojih vojnih ciljev, tem bolj se mora zavedati, da takšnega uresničenja pr: šibkem sporazumu med različnimi partnerji svoje protinaravne koalicije ne more doseči. Angleži, Severnoameric-ani m Sovjeti so si edini samo v namenu uničiti Nemčijo ter nemški narod bioložko izbrisati, toda takoj za tem se že konča njihova edinost in se pričenjalo njiI;ova globoka nasprotstva na vsej črti. Njih vojašln uspehi lahko ta nasprotstva samo pospešijo. Medtem ko se moramo mi baviti s trajnimi učinki vojaške kiize te vojne, imajo naši sovražniki polne roke dela, da nadzirajo učinke svoje politične krize. Daleč je za nami čas, ko so grozovita poročila, ki so prispela do nas iz ogroženih vzhodnih provinc, izzvala v gotovih krogih našega naroda neko vrsto ohromitvenega ogorčenja. V našem narodu se dogaja danes isto, kar se je lahko ugotovilo pri vsakem navalu z vzhoda proti jedru Fvrope, da se namreč skrb in groza s približanjem nevarnosti bliskovito izpremenits v sveto jezo tn ogorčenje ter v že iz pravljice znani furor Teu-tonicus. V nadalinjem poteku dogodkov se je ta izkazal vedro bolj žilav in proboj-nejši od tope surovosti notranjeazijske rase, ki izgubi, kakor kaže izkušnja, svojo ru- gllno silo v trenutku, ko naleti na močnejSo protiallo. Mi nimamo niti najmanjše potrebe, tako nadaljuje dr. Göbbels, da bi razpravljali o tem vprašanju z inozemstvom, niti s sovražnim, niti z nevtralnim. Sovražno inozemstvo ga noče in nevtralno ga ne more spoznati in oba vsled tega tudi nista v stanju, da bi pravilno ocenita veličino nam vsem grozeče nevarnosti. Bojišče in domovina sta postala pri nas vsled tega, kar dnevno vidita in doživljala, samo še trša, in bolj zagrizena. Da smo utrpeli poraze, se je zgodilo samo vsled sovražnikove materialne nadmoči. Razen tega smo svojo lastno silo uporabili ln izrabili doslej samo do gotove meje. Novi ukrepi, ki smo jih podvaeli, so radikalni. Da se bori sovražnik na vzhodu in zapadu na naši zemlji, nas izredno boli, toda mi smo tudi odločeni s tem zvezane takt:čne tn operativne prednosti, kolikor bi nas tudi v posameznem veljale, brezobzirno izrabiti. Mi vsi smo trdno odločen: pričeti znova ter delamo z vsemi sredstvi na tem, da ustvarimo za to potrebne pogoje. Sovražnik iih bo v določenem času čutil. Sovražnik bo kmalu spoznal, kako preuranjen je bil njegov zmagovalni krik in da o hitrem končanju vojne, k! ga tako nujno potrebuje vsaj za začasno pomiritev v svoji proti nam usmerjeni rušilni koaliciji, ne more biti govora. Moral bo nasprotno plačati zavzetje vsakega nadaljnjega metra naše svete domače zemlje s potoki krvi. Ce nas skuša s terorjem prisiliti na kolena, potem mu moramo zoperstaviti prav tako učinkovit, če ne 3e učinkovitejši protiteror. Pridob'li smo na času in s tem je dobljeno mnogo, če ne že vse. Ta čas smo Izrabili, da smo pričeli Izvajati odločilne protiukrepe, ki bodo učinkovali potezo za potezo. Ce napoveduje sovražnik vsak dan znova naš poraz ln svojo zmago za danes, jutri ali pojutrišnjem, potem je to izKv neke vrste panike, preden se zapro vrata. S to takt-ko sicer lahko vara svoje lastne ljudi, nam pa ne more vzeti mira. FreHm - Cena f L Ighnjft vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 Ur Uredništvo: -jubljana — Pucdnijeva ulica St. ft. Telefon št 31-22. 31-23 31-24. Rokopisi 9e ne vračajo Iz občutka manjvrednosti in sir&liu Od vsega početka, ko se je marksizem kot nova ideološka in politična smer pojavni v areni previranja raznih družabnih smeri, 90 njega opazovalci in ocenjevalci zapazili značilno dejstvo, da se n: postavil v borbeno stališče ie proti svojim nasprotnikom, marveč je istočasno ostro bdel tudi nad samim seboj, nad svojimi lastnimi pristaši. To je vzbujalo vtis, kakor da se komunizem nečesa boj; in kakor da nad njun visi neviden Damc-klejev meč neznanega strahu. Opazovalci se niso motili. Komunizem je že takrat trpel in trpi kljub nekaterim praktičnim spremembam še danes zaradi strukturnih hib ter iz njih nujno izvirajočih I psiholoških kompleksov, med katerimi sta ! najznačilnejša občutek manjvrednosti in j skoro nepojmljiv strah pred sociološko bolje ' in življenisko stvarneje dograjenimi političnimi nazori m gibanji. Občutek manjvrednosti ter strah pred vsem, kar ni komunistično, je tako rekoč izvirni greh, ki sta ga položila v zil-el novorojenemu otroku ze Marx in E-ngeis. njegova duhovna očeta. Od tedaj dalje pa se kot rdeča nit vleče skezi vse oblike komunistične akcije. Neiteto primerov imamo pr nko opazovati tudi v sedanji vejm, ko je komunizem bolj ket kdaj-koli na delu, da uresniči svoj davni cilj: ! priti do oblasti. že Marx, sproletarizlrani potomcc družine. ki je nekoč uživala boljše čase, je nasil v sebi klico manjvrednega kompleksa .socialne deklasacije. Botil se je zato poskusa zgraditi nov aružabni sistem, ki bi odpravil neravnevesje med dvema razredoma, v ka- IMt nt» m pretesstja pri Remagemi Močen sovražnikov pritisk tndi med Renom In Saara ? Gm Tudi v Tvarlandiji so se izjalovili vsi sovjetski napadi — Nemški obrambni uspeh ob spodn ]' Soizkv»e na cd dežja povsem r?zmehčar.om ozemlju. Čeprav so bili obsipani s težkim sovraž-nikxwim ognjem, so s podporo enot vojne mornarice, na obeh straneh Heiligenheüa odbili ves dan napadajoče boljševike ter uničili na žarišču bitke južno od Heflägen-hekla veliko število oklepnikov. Nadaljnje jasne obrambne uspehe so dosegle nemške čete tudi petega dne šeste bitke v Kurlands ji. Kljub temu, da so izvedli boäjsevki svoje napade na obeh Sitar eh Friuenburga z doalei najmočnejšo tajniško öiiiXPava — izstrsüLi so sceka Kaiserslautern in pri Ludwigshafnu, mei-tem ko se je omejeval v južnem Pfal2M na breeuspesne napade proti nemškim za-padnim utidbam. Nemška posadka v Bin-genu se nadalje upira. Juznczapadno od Mainza je potisnil sovražnik naprej potisnjene nemške zaščitnice nazaj ter je pričel osredotočeno napadati mesto. Dalje južno oi tod so prodrli ameriški oklopniki do Oppenhelma, Wormsa in Oppaua. Sunek proti Lndwigshafenu je bil prestrežen. Med Ludwlgstaafnom in Kaiserslautemom je pritiskal nasprotnik proti jugu Nemške čete so ga pretregle pri Bad Dürkheimu, Neustadtu in Landstuhlu. Tako se bore nemški vojaki Berlin, 28. marca. V bojih za mostišče veholno od Stettina je uničil neki SS-oklopniški polk IT. In 18. marca 54 sovjetskih oklopnikov. Prva četa pod poveljstvom SS-Obersturmführer ja Bachmanna & uničila 17. marca sama 20 sovražnikovih jnih voz. Sovjeti so napadti v mo« bataljona neko višino v glavni bojni črti v srednji Slo. vaški ter jo zavzeli. Poročnik Lac-h nit iz Friedeok-Mähren je prešel s tremi možmi v protisunek ter vrgel sovražnika nazaj. Poročnik Leehnit je bdi pri tem ranjen, vendar le ostal tako dolgo v postojanki, dokler ni Ul odbit takojšen boljševiški protinapad. 4enev®, 25. marca. Agencija Reuter piše o bojih na zapadu ter govori o neomajni vztrajnosti nemških vojakov med ostalim s Sledečimi besedami: »Borijo se kot obsedeni od sobe do sobe, po hodnikih in kleteh.« 130.000 granat — ter podpisali svojo nava-Ijujooo pehoto z močnimi oklopniškimi silama, so se njčh probojni poizkusi vsi izjalovili rezan majhnih, takoj zajezenih vdorov. V gornji SterfIL pn Je beležiti prehodno popust žtev sovražnikovega napadalnega delovanja. Nemška čete, ki so že prejšnjega dne vsate pobudo v roka, so prešle po obrambi bolJseviÄdh sunkov v nadaljnje protinapade ter napredovale severno od Leobechtitaa in Tzhodno od ZiegenhaJsa, ptl čemur so uničile 16 oklopnikov. Nemški okloprdški grenadirji so razbili neki sovražnikov klin ter uničili 19 topov različnih kalibrov. Ostali boji mi vdioda so bälg samo krajevnega pomena, čeprav se je posadki Glogaua posreäüo imdčštl v 10 dneh 55 sovražnikovih oklopnikov. Iz Breslaus in z bojišča ob Odri javljajo samo o manjših spopadih in topniških dvobojih. Oddelek ostrostrelcev na predmostju Zehden ob Odri pod vodstvom SS-Unterscharführerja WSscherja je uničil ▼ 4 tednih 248 oklop-nükov. Boljše viške izgube med prekopoma Sio in Sarviz Berlin, 23. marca. V desetdnevnih napadalnih bojih med Siom in prekopom Sarviz so utrpeli boljševiki izredno visoke izgube. Izgubili so 20.000 mož, od tega najmanj 5000 mrtvih ln približno 15.000 ranjenih. Rasen tega so isgubili boljševiki preko 1300 ujetnikov, 273 oklopnikov In napadalnih topov, 544 topov, predvsem protitankovskih topov ter 358 mlnometalcev, tankovskih pušk in brzostrelnega orožja. _______ kapi proletarskim. Učil je. da ie mogoče doseči brezrazredno družbo enakih, to pa s pomočjo revolucije, ki naj bi jo izvedel proietar-ski razred. Marxov teoretični sestav n' vzdf-žal znanstvene kritike. Teza historičnega materiaiizma prihaja v stalen konflikt z vsemi positivn mi osnovami življenja, življenje kaže nar.jreč v svojem posiedku potrebo po razredni solidarnosti, ne pa po razrednem boju. Jasno je, da je nazor, ki je le psevde-znanstven, za svoje uveljavljenje mogel izbrati le eno obtiko borbe — to je revolucijo. ki pomeni umčenje vßeh doclej tb-stoječ'h oblik življenja ter seveda tudi r.jih nosilcev. Na chug način se ta nazor ne more uveljaviti, ker ni predukt znanstvene analize življenja in njegovih organskih možnosti, marveč ima človek vtis. da je nastal predvsem iz potrebe, maščevati se nad tako zvano meščansko družbo. Ta nazor je torej izgrajen na sovraštvu sorazmerno številčno in duhovno šibke plasti človeštva proti številnejši in duhovno močnejši plasti, ki jo pavšalno označuje kot »buržuazno«. Ta duhovna in številčna šibkost je poleg notranjega dvoma o pravilnosti nazora tudi vzrok občutka manjvrednosti za komunizem dostopnega delavstva v njegovi borbi preti buržuazncmu razredu. Zato je sredstvo borbe tega dela delavskega razreda revolucija, ne pa svobodno tekmovanje nazorov in pogledov, ki se normalno v živlienju uveljavljajo s prodornostjo razumskih «snov, življenjsko prepričljivostjo in duhovno naclmoč-jo. Komunistična borba, ki je zgrajena na revolucionarnem preobratu, ima seveda značaj nestrpnosti. Iz istega razloga pa je komunizem nestrpen tudi proti svojim lastnim ljudem. Zavedajoč se lastne notranje šibkosti, ostro bdi nad vsako možnostjo vdora tujih idej, kritike ali pomislekov v svoje vrste, ker bi vsak tak pojav lahko njegove vrste omajal. Vse te okoliščine so bile notranji vzroki, da se je Sovjetska zveza po izvršeni revoluciji leta 1917. obdala 3 kitajskim zidom, da bi tako preprečila vsak vdor tuje, »kapitalistične« miselnosti v prostor, ki je bil po nepreračunliivosti usode izbran za poskusno torišče praktične izvedbe Marxove dolctri-ne. Istočasno so boljševiki hoteli s tem preprečiti tudi prehajanje poročil v inozemstvo, ki naj bi ničesar ne izvedelo, kaj se v SSSR pod novim režimom dogaja. Enako so se iz istega razloga v SSSR vršile tudi masovne likvidacije ne samo političnih nasprotrikov, marveč celo lastnih najvidnejših pristašev, če niso hoteli več slediti liniji ljudi, ki se jim je posrečilo uzurpirati si vso oblast. Pojav občutka manjvrednosti -a strahu pred "nazorskimi in političnimi nasprotniki smo v tej vojni imeli priliko opazovati tudi Slovenci. Eden 'zmed njih je že pojav OF sam, v katero komunistična stranka ni hotela sprejeti nobene politične stranke ali kulturne skupine v celoti in ji dati odgovarjajoče pravice v pogledu soodločanja, marveč je sprejela le nekatere osebe iz raznih taborov" ki pa so se morale popolnoma podrediti njeni volji in disciplini. Prav isti občutek strahu je narekoval tudi zrn no parolo, ki ro jG komunisti vrgli med maso: pobijte vse intelektualce, vse naše nasprotnike Komunistična stranka -se namreč dobro zaveda, da ne more uspeti v ozračju duhovnega tekmovanja, ker ji ne-dostaja praktične življenjske" in politične prepričljivosti in upravičenosti do obstoja. Zato hoče pobiti — in kjer more, tudi res pobije — vse tiste, ki bi bili sposobni ovirati njena prizadevanja po izključni in absolutni oblasti. Z občutkom manjvrednosti in strahu, pa z iz tega bolnega kompleksa izvirajočim sovraštvom se dajo razlož'ti tndi nešteti drugi, na prvi hip" za marsikoga težko umljivi pojavi v komunističnih vrstah, zlasti tudi njihova krvoločnost in bestial-nost. Nossška fc^aa odločenost fe neomafna Bern, 23. marca. Na podlagi izčrpnih poročil svojih vojnih dopisnikov o izpraševanju nemških vojnih ujetnikov in civilistov na zasedenem zapadnem področju, ugotavlja »News Chronicle«, da sta nemška vojska in nemški narod vkjub vsem udarcem in grozovitemu trpljenju zaradi letalskega terorja neomajno odločena nadaljevati z bojem. Skoraj brezizjemno so Nemci prepričani, da za nje ni nobene druge možnosti. Britanci le počasi spoznavajo to resnico, ki jo doslej nriso hoteli razumeti, ker nimajo pojma o mentaliteti nemškega človeka v tretjem Reichu. Prevare predsednika Wilsana, slabe izkušnje z versailleskim mirovnim diktatom, grozovitesti boljševikov v zasedenih predelih na vzhodu ter angloameri-ško slabo ravnanje na zapadu morajo dnevno krepiti v vsakem nemškem človeku odločitev, neomajno nadaljevati z bojem. To je resnično brezizjemno prepričanje vseh Nemcev. Prispevajte za velikonočno zbirko Socialne pomoči! petrebohnZ — OIa|iajte bdo revnim! Angleška socialna politika v praksi Surovi kapitalizem onemogoča gradnjo stanovanj — Rodbine s številnimi otroki so izpostavljene zasramovanju Ženeva, 22. marca. Po »Daily Mailu« je izjavil nek vodilni član londonskega občinskega odbora, da je spored gradnje hiš, ki ga je pred nedavnim izdala britanska vlada, brez vsake praktične podlage, ker ne vodi vlada nikake stanovanjske politike. Ve-* riženje z zemljišč: je zavzelo izredne oblike. Če se zahteva 900 funtov šterlingov za eno zemljišče, na katerem se lahko zgradi le ena sama zasilna stavba, in če zahtevajo v nek okraju Velikega Londona 25 do 35.000 funtov šterlingov za 0.4 ha zemljišča za hiše v strnjenem sistemu, tedaj se ta gradbeni spored uničuje sam od sebe. Stockhohn, 22. marca. Poslanci angleške laburistične stranke pripravljajo ostro kampanjo prot: vladi zaradi njene nesocialne politike. Vladi očitajo ne le popolno nesposobnost za reševanje socialnih vprašanj, temveč tudi pomanjkanje vsake resne vo- lje. Angleškega delavstva se zato polašča naraščajoča bojazen, da bedo svečane obljube o daljnosežnih socialnih in gospodarskih reformah po končani vojni ostale enako samo na papirju, kakor se je to zgodilo po prvi svetovni vojni. ženeva, 22. marca. V nekem poročilu »Britanske zveze ustvarjajočih žena«, ki je bilo predloženo uradnemu odboru za demografsko politiko, izjavljajo po neki vesti »Daily Maila«, da ne bo možno zadržati 3talnega padca rojstev v Angliji, če ne bodo preskrbeli rodbinam, ki imajo mnogo otrok, boljših izgledov za zagotovljeno gospodarsko bodočnost. Hujše pa kakor strah rodbin z mnogimi otroki pred gpspodarsko negotovostjo je dejstvo, da rodbine s številnimi otroki naravnost zaničujejo in da ravnajo z njimi z nekakim zasmehijivim usmiljenjem. 3 "i ^ j Siaa Spet terorističen napad na Ljubljano Angloameriški bombniki so včeraj vnovič uprizorili strahovalen napad na Ljubljano, čeprav to pot manjšega obsega kakor pred štirinajstimi dnevi. Odvrgli so nekaj bomb na neki stanovanjski okraj. Povzročena je bila precejšnja gmotna škoda. Nekaj ranjencev so prepeljali v bolnico ali pa na ob-vezovališča. Lažje ranjence so obvezali in jih potem poslali v domačo oskrbo. Novi strahovalni napad je le še stopnjevati ogorčenje prebivalstva proti Angloamerikanern in njihovim razbojniškim metodam slepega uničevanja. Vsem Ljubljančanom pa naj bo včerajšnji novi napad najresnejše opozorilo, da še vendar že enkrat — v" lastnem življenjskem Interesu! — začno strogo ravnati po navodilih protiletalske zaščite. Ob alarmu takoj v zaklonišče! Naj nihče ne čaka, da se pojavijo sovražna letala nad njim. kajti če mečejo bombe, je takrat že prekasno. da bi se še rešil v zaklonišče. u— Novi grobovi. Po dolgi in hudi bolezni je umrla ga. Friderika P a u I i n. Njen pogreb bo v soboto ob 10. uri iz kapelice sv. Frančiška na Žalah, k Sv. Križu. — V visoki starosti 88 let je umrl gosp. Avgust P o t o k a r, sodni upokojenec. Pogreb bo v soboto ob pol 11. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpela je žena tovarniškega delovodje ga. Fani Korak. Na zadnji poti jo bodo spremil: v nedeljo ob %9 iz kapele sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Pokoren, roj. Ramovš. Pogreb bo v soboto ob pol 10. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. križu. — Preminil je strojevodja državnih železnic g. Ivan Justin. Maša zadušnica bo v nedeljo ob S. v viški cerkvi. — Umrla je uradnica Pokrajinske uprave gdč. Vera Seliškar jeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v nedeljo ob 1410 iz kapeie sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V 22. letu starosti je preminul g. Marjan E u h. dijak. Maša" zadušnica b>? v ponedeljek ob 6.SO v trnovski cerkvi. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno eožalje. u— Obiski v Splo«nl bolnišnici. Ravnateljstvo Splošne bolnišnice sporoča: Zaradi dolgega trajanja alai-mov so odslej obiski vsak "dan. toda le cd 17 do 18. ure Za stranke vstopa ni pred tem (vozite, večerja bolnikov) niti po tem času (večerja strež-ništva, snaženje prostorov, naročeni negovalni ukrepi >. Občinstvo naj izvoli razumeti. da je v interesu bolnikov in svojcev, da ne trpi zdravniško delo in strežba, prehranjevanje in snaga. Zato se bo ta red izvajal dosledno. Otroke jemati s seboj je oblastveno prepovedano. u— Raznašalci in dostavljalri časopisOv ter drugi, ki želijo razpečavati knjige v izdaji Založbe »Luč« s primernim zaslužkom, se naj javijo v upravi Založbe, Bleiweisova 13/111. u— »Večer slovenske lirike«. Na dan podelitve literarnih nagrad Pokrajinske uprave za leto 1944 bo dne 28. t. m. v dramskem gledališču »Večer slovenske lirike«, na katerem bodo brali svoje pesmi vsi sodobni naši pesniki. Opozaijamo na ta kulturni dogodek že danes. — Začetek ob 19. url. Predprodaja vstopnic v gledališki blagajni. u—■ Növ »Paganini«. Danes bo prva letošnja predstava Leharjeve operete »Paga-nmi« v večinoma novi zasedbi glavnih partij. Naslovno vlogo bo pel Anton Koren, kneginjo Ano Elizo Sonja Ivančičeva kot gost. kneza Feliceja Lojze Drenovec, a Pa-ganinijevega impresarija Bartuccija bo igral Fran Lipah. Od prejšnje zasedbe sta ostala El za Barbičeva v partiji Belle Giretti in Modest Sancin kot grof Pimpinelli. Vsa ostala zasedba bo ista kot lani. Vsebinsko predstavlja ta opereta ljubavno epizodo iz življenja slavnega goslača Paganinija. za časa njegovega bivanja na dvoru v Lucci, njegov odnos do glasbe in lepih žena. nad katerimi pa zmaguje vedno moč in dolžnost do njegove umetnosti. Opereto bo dirigiral Samo Hubad, režiser: Drago Zupan, scenograf: ing. F. Franz. kostumi: J. Vilfanova. u— Opozarjamo na IV. javno produkcijo gojencev Sole Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 26. t. m. ob 18. uri v mali filhai'-monični dvorani. Spored se dobi v knjigami Glasbene Matice. u— Glavna bratovska skladnica v Ljubljani sporoča, da je svoje uradne prostore do nadaljnjega premestila z Vrtače 4-1 na Miklošičevo cesta 20-11, desno (palača Zavoda za socialno zavarovanje). u—- Podpori po bombardiranju prizadetih in potrebnih sta upravi obeh ljubljanskih dnevnikov namenili ves dohodek od osmrtnic za smrtnimi žrtvami bombardiranja Ljubljane 9. t. m. Poročali smo že, da je uprava »Jutra« na račun že izroči'a Socialni pomoči 10.000 lir. Enak znesek je Socialni pomoči nakazala tudi uprava »Slovenca«. u— Za oškodovance po bombnem napadu so darovali: Socialni pomoči Jože Musar 1000 lir, družba šestih Jožetov iz Ljubljane 1100 lir, Franc Souvan 15.000 lir, Jože Trpin 100 lir. Fr. Stupica 5000 lir, Stanko Cvirn 1000 lir, Josip Javornik in Staš Javornik, oba iz žalne, po 3000 lir, inž. Franjo Župec 250 lir v spomin pok. inž. Andreja štoka, upravni odbor samostojne monopolne upra- Mlajfie moške moči, agflne hi nrotikomu-nistično usmerjene, sprejme Informacijski oddelek Pokrajinske uprave na tečaj propagand istov v svrho izobrazbe za nadaljnjo zaposlitev na tem poiju. Prijave se sprejemajo do vključno četrtka. 29. t. m. v prostorih Informacijskega oddelka, Bleiweisova 13. Ci. nadstropje, soba 40. ve v Ljubljani 600 lir namesto venca na grob Ika Logarja, tobačna tovarna v Ljubljani 5000 lir namesto venca na krste padlih o'o priliki bombardiranja, sostanovalci prof dr. Franca čadeža 600 lir namesto venca na njegov grob; Slovenskemu Rdečemu k» ž,i Jurij Kramer 5000 lir jn inž. Preiovšek 300 lir v počastitev spomina pok. Vere Bleiwe:s-Trsteniške; Medica-Filipovič 1000 lir. u— Zara
  • ut-jersko«. Prvo zbuovacnje v tem nizu je bilo za mariborsko okrožje v prostorih filsplan ade. Smrt uglednega gospodarja. Dne 10. marca je na Vidmu pri Krškem po dolgi in hudi bolezni preminil posestn k gosp. Karel Podjed. Učakal je starost 51 let. Rajni je bil na Spodnjem štajerskem in na Dolenjskem splošno znan, saj je prišel kot gostilničar, pogodbeni poštar in lovec v stik z vsemi sloji prebivalstva. Naj mirno počiva v ljubljen domači zemlji! Na Madžarskem bojišču je padel dne 5. XII. 1944 štajerski rojak Herbert Petek. Za Zimsko pom°č nabrali v Laškem coulotni prebivalci 30.000 mark. prijavljenega bolnika osnovni obrok rac&v wramh živjl m še poseben bolniški dodatek. Ker pa so dvojni obrcAoi prepovedani, sito je po nalogu istega obiastva doiočeno, da mora vsak, ki se zdravi v bolnišnici aü zdravstvenem zavodu, vrniti živilsko nakaznico za ves čas bivanja v zavodu. Prevod je že večki-at pozval potrošnike, naj .majo to pred očmi in naj oddajo bolnikovo živilsko nakaznico takoj Mestnemu presi-trbovainemu uradu, ker jo bodo za časa bivanja v boluršniei na ji že pogrešil, vsekakor pa laže, kakor če jo morajo oddati pntem, ko se že vrnejo domov. Izgo-wwi, da morajo nosi l j bolnku hrano v bolnišnico se žal ne morejo n ne smejo upoštevati, ker prehranjevalni predpasi veljajo za vse enako. Oproščeni oddaje kart so edinole b< «laiki z ne: dkrbovaj fih občin, vojaki in otroci do 6. meseca. Prav tako ni treba oddajati karte bolnikom, kj so bili v bolnišnici le čez noč ali na pregledu. Prav posebno c(poaarjamo vse prizadete, naj se tečno ravnajo po gornjih navodilih in naj nikar ne vlagajo pr-cišenj za oprostitev oddaje odrezkov, ker so * vse take prošnje za oprtajo odrezkov že vnaprej obsojene na neuspeh. OBVESTILA „PBBVCD DELITEV ZASEKE ZA APRIL Ljubljanski potrošniki prejmejo z? april pri svojem stalnem mesarju na odrezke »Mar 23. 24, 25 in 26« osnovne živilske nakaznice za mesec marec 300 g zaseke na odrezke brez pretiskanih črt (potrošniki znotraj bloka; 180 g zaseke na odrezke, ki so pretiskani z eno modro črto (potrošniki zunaj bloka). Zaseko delijo mesarji z začetnicami A—L v torek 27. marca. M—2 pa v sredo 28. marca. od 6. ure dalje. Mesarji prve skupine dvignejo zaseko v ponedeljek, druge skupine pa v torek od 6. ure dalje, preostalo zaseko pa vrnejo po delitvi sledeči dan od 6. ure dalje. Vsi mesarji morajo predložiti izrabljene odrezke za oddano maščobo 30. marca dopoldne Prevodu, Gosposka ulica 12, soba št. 10. Opozarjamo vse družinske glavarje z otreki do 16 let starosti, ki imajo osnovno nakaznico brez pretiskanih črt, in noseče žene, da ne dvignejo zaseke, ker bodo na te odrezke nabavili ustrezajočo količino surovega masla. Tisti potrošniki, ki bodo za mesec april prejeli prvič osnovno nakaznico v Ljubljani, dobijo po 1. aprilu od Mestnega preskrbo-valnega urada gostinsko nakaznico za n kup zaseke. Tisti potrošnik: pa, ki se priložnostno hranijo v gostinskih obratih, lahko zamenjajo zgoraj določene odrezke živilske nakaznice za marec istotam (MPU) za gostinsko nakaznica VRNITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA ČASA ZDRAVLJENJA V ZDRAVSTVENIH ZAVODIH Bolnišnice in zdravgtvej.t zavodi prejemajo Po nalogu višjega obiastva za vsakega NAKAZILA TOBAČNIH IZDELKOV IN VŽIGALIC TRAFIKANTOM, ki so jih le-ti prejemali dosedaj prt Mestnem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, bodo prejemali s 1. aprilom t. 1. ra »Pre-vedu«, pri Monopolskem odseku. Novi trg 4.n, seba št. 8. GOSPODARSTVO Veljavnost oblačilnih izkaznic za dojenčke in noseče žene Prezident pokrajinske uprave div. general Bupnik Je predpisal nekatere spremembe izvršilnih določb k naredbi aa zagotovitev tekstilne oskrbe c.c'ovne^a ljudstva, ln sicer glede veljavnosti oblačilnih izkaznic za dojenčke ln oblačilnih izkaznic ::a noseče žene. Tretji (h četrti oci itavek čl. 6 teh Izvršilnih določb (objavljenih v »Službenem listu« 16. septembra 1944) se odslej giai-ita takole: Oblačilna irki.znlca sa dojenčke preneha veljati po preteku ene?a leta od dneva izdaje; Izkaznice z a novorojenčke stare izdaje, ki so bile izdane pred septembrom 1944 (doslej pred 1. Juli-), Izprubijo veljavnost 31. marca 1945 (doslej 31. decembra 1944), koiikor ne bi njihova veljavnost glede na datum Izdaje že prej potekla. Oblačilna Izkaznica 7a noseče žene se Izda v četrtem mesecu nosečnosti in preneha veljati po preteku štirih mesecev (doflej treh mesecev) od dneva Izdaje. * Gospodarske vesti = Letni račun Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja za leto 1944 Je Interesentom razgrajen Da vpogled v pisarni v LJub- liani, Novi trg .št. 1, ln pri načelniku Antonu Erižmancu v Bevkah, in s'cer ob sredah ln sobo t r. h od 8. do 10. ure v času od 24. marca do 7. aprila. = Tvrdka l>r. T h. & Böhme se bo, kakor smo že porolali, preosnovala v delniško družbo. Po pravilih, ki jih je odobrila pokrajinska uprava, znaša osnovna glavnica 3 milijone lir. Namen družbe je izdelovanje kemičnih proizvodov, slasti pripomočkov za apretiranje, beljenje ln barvanje ter siceršnjo obdelavo tekstilnih surovin in izdelkov, kakor tudi usnjarskih proizvodov. -- Nemški narodni dohodek. Nemški gospodarski ča-opis »Die Deutsche Volkswirtschaft« objavlja cenitev nemSkega narodnega dohodka v letu 1944. Po tej cenitvi je znašal narodni dohodek Nemčije v preteklem letu 135 milijard mark. Zadnja cenitev lz leta 1941. je znašala i:'o milijard mark. Najbolj se Je v zadnjih letih povečal dohodek cd dela. Jrar Je razumljivo spričo mobilizacije vseh razpoložljivih delovnih sli, nadur, nočnega dela, nedeljskega dela itd. Davčni dohodki od nesamostojnega dela se v skladu e naraščanjem dohodkov od takega dela 6talno dvigajo ln so v zndnjlh letih narastli za v»č mlijard. Povečal se je za več milijard tudi dohodek od obresti, kar Je v zvezi s naraslo zadolžitvijo države, ki mora sedaj plačati letno na obrestih 10.5 milijarde mark. SQtä! m >M ü© WüTß^fT^^^-^ i1 r:;lo:\9 r. IlV " i ' i ' '-H V f üj i radomesca u Citrol. Ste', POMOČNICA, gospodinjska, vnjena kuhe, išče za takoj službo. Ponudbe J"--tra pod ivPo-močnica«. 6330-1 » OBRTNIK, marljiv in pošten, išče za takoj lažje iapos'itve ali mesto inka-saota. Ponudbe Jutru pod »Dcina ali vsa oskrba«. 6261-1 ■ js SrfiS j . ■j/ßHt z 1 HijJ v! r—S«feMk-ri1(3 * SOBARICO, pridno in pošteno, takoj sprejmem. Naslov v Jutru. 6240-1 a * KUHARICO, dobro, takoj spreimem. Naslov v jutm. 6241-la * VRTNARJA ali upokojenca sprejmem za pomia-cianska -.rtna deia. Lekarna, Celovška 62. 6046-1 a * DgČKA. dijaka, za polnoč v trgovini, spreimem. Verbič, Stritarjeva ulica 9. 63iJ-la * SLUŽKINJO, lahko tudi starejša, sprejmem za. polnoč v gospodinjstvu k 3 osebam. Predstaviti se dopoldne pri I. K., Gorupo-va. 4/1II. 10. 630i-la VAJEI-TKO. frizersko, spreime salon »Faoči«, Kongresni trg 3. 6340-44 irmmm ri e f i i ČEVLJE: gojzarice in smučarske, št. 44-45, ugodno prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 6305-6 ČEVLJE, deške, št. 3S'/i, in damsko svileno binzo prodam ali zamenjam. Bleiweisova cesti 7/1, levo. 629S-6 ŠKORNJE, luksuzne, močne, št. 42, moške čevlje št. 43-44, nove, prodam. Naslov v Jutru. 6236-6 VRV. 25 mm debelo, 26 m dolgo, prodam alt zamenam. Ponudbe Jutru pod ■ »Pletena«. 6344-6 DARILO, dragoceno, primerno za damo, prodam. Nasiov v Jutru. 5486-6 BLAGO za moško obleko ali damski kostum prodam. Ogled od 9. do 12. ure. KaAniška 13. 6337-6 KOLO. moško, novo, prodam. Poljanska cesta 5/1. 6335-6 SlIKE. umetniške, prodam. Naslon v Jutru. 6379-6 CEV. 27 m dolgo, vrtno, Ekropäso, predvojno, prodam. delno zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6331-6 RADI», nor. petcevni, prodam. Tjjršič. Bohoričeva 24/1. 6%S2-6 BLAGO, 0 m. za žimnice. predvojno, prod.am. Ogied dopoldne. Golicv Čini, Zaiokarjifva 13. «380-6 ČEVLJE, demslar, salonske, št. i<, prodam. Nsslnv v Jutru. 6377-6 POSTELJO z mrežo in žira-rvi«) ter nove rjuhe iz predvojnega blaga prodam ali Ciinpermanova A X Prtle. 6375-6 | LIMONO V ČAJU dobro iiraonin ekstrakt Stekleničko prine-s ;c s seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ui. 1. 6169-6 LESTENEC, starinski, salonski, og.edaio, uro in železne modele za betonske cevi prodani. Nasiov v Jut-u. 637S-6 UMIVALNIK, bel, emajii-ran. blago za hlače in dam-ske čevlje št. 57Vr ptod.irn aii zamenjam za protivrednost. Nasiov v Jutru. - 6374-6 VOZIČEK, ročni, in otroški avto jrodam. Rožna dolina cesta VIII, št. 9. 6373-6 GOJZERJE št. 43. čevlje št. 43 in kiaxjnet prodam ali zamenjam za protivrednost. Slomškova 16/11. 6365-6 SUKNJO, moško, dobro ohranjeno, temnosivo. pomladansko, za srednjeveiiko postavo, prodam ev. zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo proti doplačilu. Mayer, Fiorjanska 40. 6359-6 POSODO, aluminijasto, sesalec za prah in violino prodam. Naslov v V tru. 6157-6 KOVČEG. trden, usnjen, sreinjeveiik, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6118-6 KAD, kopalno, nerabljeno, prodam. Ribič, Lingarjeva ulica l/in. 6187-6 BLAGO, temnosivo. 3 m. za obleko ali plašč, prodam, delno zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru 6148-6 KINOPROJEKTOR 9'/« mm Pathe Baby Super z motor-iem prodam. Ponudbe Jutru pod »9000«. 634S-6 POLICO, knjižno, iz afri-kanske breze, prodam. Naslov v Jutru. 6349-6 KOLO, novo. moško, damsko in otroško kolo prodam. Ogled <*.id 8. do 10. ure Seme Josip, Saiendrova 6. 6393-6 P1S. STROJ, pisarniški, novejši, znanke »Regina«, ugodno prodam. Ogled sa-rr,# v nedeljo. Naslov v Jutru. 6390-6 LEDENICO, skoraj novo, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6388-6 ŠIV. STROJ, dobro ohra-nieo. »Singer«, z dolgim čoiničkom, prodam. Baje, Leoodvorska 23. 63S6-6 ČEVLJE, moške, nizke, črne, št. 42, nove, prodam. Naslov v Jutru. 6426-6 HARMONIKO, diatooično, znamke »Flajs«, s poltoni, in klavirsko na 80 basov, ■s 5 registri, prodam. B'elja-ška 34. 6422-6 PLAŠČ, moder, damski, in 1 par moških čevijev št. 44 prodam. Topniška 18/11. 6402-4 HARMONIKO, felavireko, na 80 basov, s 3 »gistri, in punčko iz ceioloida ugodno prodam. Naslov v Jütru. 64? 0-6 SMOKING, iz najfinejšega blaga, «i sednjevisoko postavo. prodam a!i delno za protivrednost. Kodeljevo. mest. Nijlov -m ^ižlHi» Povšctova 33a. 64H-Ä OTOMANE prodam Ta- petnik, Celovška 41. 6418-6 A L VIN VODA Vam razkuži kožo po britju. Napolnimo Vara steklenico. Dro-cerija Iv. Kane, Nebotičnik. 6285-6 ČF.VTJE. dmnske. št. 37 in 39, prodam. Erbar, Kar-lovška 26. 6407-6 SPALNICO, še nepieskano. prodam, delno zamenjam. Mizarstvo Lončarič. Vodnikov« 116 . 6405-6 ČEVLJE, moške, nizke, in gojzerje št. 44 ter nizke otroške št. 35 prodam. — Ogled od 18 do 19.30. Naslov t Jutru. 6404-6 BLAGO. 3'/i m, za moško obleko, prodam. Krojaštvo, Fiorjanska 40. 6401-6 ČEVLJE, nove, visoke, us. njene, danwke* št. 39. prodam ali zamenjam. N.tslov lutru. 6398-6 KUPIM: nove in no'ene lisičje, kunje in dehor-jeve boe, usnjene kovčke. aktovke, žoge z du-šo in jermenu, žimo in ščetine, stare pile in rašplje, polhove kože, lisičje, mačje in druge z belo dlako. D. Zdravi č. Ljubljana, Štiri tre. 30. 4733-7 ČEVLJE, rabljene, kupujem in prodajam. Zamenjam otroške večje in rn.ir.jSe tevilke. Kiavzar, Vošnja-kova 4. 6128-7 V KOMISIJSKO prodaio sprejema vsakovrstne boljše predmete Parfumerija Venus. palača Bata. 6195-7 VOZIČEK, lep, športni, po možnosti nov, in moško kolo z dobro pnevmatiko kupim. Ponudbe s cen Jutru pod »Sorehod«. 6248-7 OTOMANO. č:sto, ku- QMARO za obleke in čisto pim. Plačam do 4000 iir. posteljo prodam. Naslov v ' ~ Jutru. 6429-6 »PELIKAN« nalivno pero, dragoceno, novo. nerabljeno. s šatuijo, krasno darilo, prodam. Naslov t Jutru. 6396-6 §IV. STROJ »Singer«, krojaški, zelo pripraven za šivilje, z okroglim čoiničkom, prodam ali zamenjam. Ju Ika, Pred Škofijo 19. 6432-6 KAPNT orodam. Ratajc, Gosposvetska 10/1. 6433-6 VIOLINO, v dobrem stanju, ugodno prodam. Nasiov v Jutru. 6435-6 KOSTUM. ■Jamski, razne obleke, torhice jn kiobiike prodam, drlno zameniam. Nasiov v Jutru. 6436-6 KOSTUM, volnen, športni, površno jopico in obleko, vse iz najboljšega predvojnega blaga, prodam aH za-menjtinj. Oj»ied od 16. ure dalje. Naslov v Jutru. 6443-6 N*TRO (Duko) barve, tudi najmanjše količine, kupim. Naslov v Jotru. 6341-7 KOTEL, parni. Alfa, 50 do 60 fitrov. dobro ot>r»njen, kupim »S zameniam za protivrednost. — Mramor. Vodnikova 84. 6334-T ŽIMNICO, tro^elno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene Jutru pod »Žimnica«. 6332-7 r^TTTEIJ. ZVON tud! posamezne letnike ta mesečnike. kupim. Ponudbe •Tutrn pod »LJ. Zvon« S227-7 ZNAMKE kompl. ssblrko aü posamezne t»rtije. kunlm. Ponudbe Jutru pod »Znamke« S328-7 VOZIČEK, globok, po možnosti novejšega modela in z dobrimi gumami, kupim. Ponud« e s ceoo Jutru pod »Naraščaj«. 6251-7 SANDALE št. 36-37, najraje modre, kupim. Ponudbe Jutra pod »Sandode«. «572-7 HARMONIKE. Aetomčae, trivrstne. knpim. PUčam v proti vredno« d. Avti? Seni, Petramyra 9«. emaptoü šote «VI-7 GOJŽSKRJl 4t. 4%, uAme, • obleko a U do M letno Atüco. sobe hna&c in iabefei ter ieWi« aa ipni&e poÄeve kupim alf Arn iMflÜvrtd- Ponudbe Jutru pod »Oto-mana«. 6255-7 ROČKE (kante) p! oče vina.4»e kwpuje »Petro nafta« Ä Hmelak Ljubljana Oirll Meto-io-V» 35i -1-442 7 OPISNO GEOMETRIJO, Miiilarjevo ali Msjcnevo, kupim. Ileršič, Rimska 13. 6421-7 SLOV. KN.JIGE dobre, feupim. Ponudbe Tut.-u pod »Bibliofilc 5?26-7 TRGAM staro pletenino za prejo. Kupujem odrezke blaga od šivilj in kroiačcv. Od S do 12 in od 14 do 18. Gerkman Ludvik. Hrenova 8. 6310-7 LONCE, 15—20 litrske, s pokrovkami ali brez, in pekače od 8 do 10 litrov ku. pim ali zamenjam. Naslov v Jutru. 6317-7 SIV. STROJ, lahko tudi starejšega tipa, kupim. Ponudbe s ceno Jutru pod: »Denar«. 6252-7 KREDENCO, kuhinjsko, in visoko sobno omaro kupim. Dam protivrednost v blagu. Zdešar Marija, Rožna dolina, cesta VIII, št. 27. 6439-7 TRTCIKEL. otroški, nov, zamenjam za prrtivrednost m za navadno harmoniko. Naslov v Jutru. 6131-S OBLEKO, moško, in čevlje zamenjam za protivrednost. Kremžar, Mandolčeva ul. 15, vrata 56 . 6265-S VOZIČEK, otroški, globok, zamenjam za protivrednost ev. za moško kolo. Kalčič, Lepodvorska 28/1. 6343-8 PETELINA, velikega, težkega, plemenskega, zameniam Za protivrednost. Naslov v Jutru. 6342-8 VOZIČEK, globok, avto-model. skoraj nov, zamenjam za dobro oh ram j eno moško ali žensko kolo. — Naslov v Jutru. 6381-8 JARČKI, resnici, zamenjam za protivrednost. — NmisSea 3. 6363-8 ČEVLJE, športne, št. 37, rjave, s pol visoko peto in piuttrooo, zamenjam za št. 34-37 z cjzko peto. Ks- fcenide, šfika, Na janw 8, Ü. »»dstr. 63tfl-fe BLAGO, spojno, zi sipko obleko, povr&rik aR daffc-«Jri kostum, »me»»am za pfjjtrvredncst rfli pfodrtta. ČEVELJČKE, otroške, visoke, št. 24, en par črnih, en par riavih, zameniam m čeveljčke št. 26, erv. doplačam. Naslov v Jutru. 6423-8 OBLEKO. črno, moško, novo, za srednjevisoko postavo, iz predvojnega blaga. zamenjam za protivrednost. Albanska 8. visoko pritličje (za bežigrajsko gimnazijo). 6353-8 GNOJ kuf^im. Dam protivrednost. Grablovičeva 26, pritličje. 63*4-8 KOLO. damsko, brez gume, zameniam za protivrednost. Ponudbe »Jutru« pod »Sukno«. 6228-8 ČEVLJE, damske, visoke, z nizko peto, št. 40, zamenjam za protivrednost. Nailov v Jutro. 6391-8 ČEVI.JE, dobro obraniene, št. 37, 42, oblačila, plašč, hlače, vse iz čiste volne, in zelo lepe predvojne igrače dam za protivrednost. Naslov v Jutra. 63S5-S PLA5ČKA, pomladanska, čevlje, klobučke, nove hlačke in nogavice za deklice 5 do 7 let, zameniam za kurjo pičo. —•. Kodeljevo. Povšetova 33a. 6410-8 JAJCA., sveža, dam Za kurjo pičo. Kodeljevo, Povšetova 33a. 6409-8 HLAČKE, damske. nove. batistaste, in nedrčke zamenjam ali prodam. Kodeljevo, Povšetova 33a. 6408-8 FOTOAPARAT, Compur 6X9. na plošče, skoraj nov, prodam aii zamenjam, predvsem za plašče za ko-i». Ponudbe Jutru pod: »Najboljšemu«. 6419-8 O^JOiovsfaa 49/1. STANOVANJE, dvosobno, zelo moderno, v strogem centru, zamenjam zaradi pretesnosti s tri- aK Štiri— sobnim modernim, tudi v centru. Ponudbe Jutru pod »Centrum«. 6074-21 SOSTANOVALKO sprejmem. Cegnarjeva 4/1. desno. 6425-23 SOBO, skromno, brez perila, oddam moškemu, ki bi v prostem, času proti odškodnini pomagal v gospodarstvu. Hradeckega c. 8 6366-23 FANT, pošten. srednjih let, želi spoznati zaradi že-nitve gospodično v starosti 18 do 26 let. ki ima nekoliko gotovine ali nepremičnino na prometnem kraju, primemo za trgovino aii obrt. Dopise s sliko proti častni vmitri poslati Jutru pod »Dobra in poštena žena«. 6636-25 mkjMm^ 3 PARCELO v vzhodnem delo Ljubljane prodam. Naslov v Jutru. 6445-2C PARCEIE ra 3ež:gradom in v svetokrižkem okraju prodamo. Realitetna pisarna Zajec Andrej," Tavčnricv? ulica 10. 6328-20 NJIVO dam v najem in v obdelavo proti delni proti, vrednosti v pridelku. Je ob Dolenjski cesti, tostran bloka. Franc Žemlja, Karlov-ška cesta 32. 6360-17 NJIVO pri Žalah oddam v najem. Svetlin, Smartinskr ctsta 24. 6395-17 ZELJIŠČE. večje, pri Dcv. Mariji v Polju, dam v na-tem. Naslov v Jutru. 6406-17 i*. • GARSONJERO, prazno ali z ouino opravo, brez perila in postrežbe, nedaleč od Mestnega trga, išče gospod srednjih let. Ponudbe Jutru pod »Garsonjera«. 6399 23a IZGUBIL sem na poti po Zaloški cesti. Ciglarjevi cesti m Sv. Petra nasipu, Marijinem trgu, Wolfovi ulici in Kongresnem trgu do Drame statistične tabele, ki so za najditelja brez vrednosti. Naprošam, dr. jih vrnete Higienskemu zavodu v Ljubl'ani. 64-14-37 PULOVER 2 belimi jeleni sem izgubil na poti z Rožnika na Brdo. N.i ditelja prosim, da ga odda Sevm Janezu, Beethovnova 5/II. 6346-37 1000 LIR, uro in dokumente sem izgubila po Streliški do mitnice na Ižanski cesti. Sem sirota, brez vsega, zato prosim najditelja, da gornje vrr.e naslovnici legitimaci e. 6333-37 POZOR! Dne 22. marca je büo med večernimi urami iz veže Sslendrova ulica 6 ukradeno skoraj novo moško kolo znamke »Trie-ste« št. 63.529. črno, z bt-lon plašči, ticmi. prest, vami in navzgor obrnjenim krmilom, vredno 25.000 L. Izsleditelj dobi 5000 Lir na-erade. Javiti na naslov: Seme Josip, trgovec, Sa-lendrova ulica 6 (stanovanje) ali Tovarniška 29 (trgovina). 6392-37 JOPIČ, otroški, ten-.rjodrap. sem izgubil na šišenskem hribu. Izročite ga proti nagradi v upravi Jutra. 642R-37 URO. zapestno, moško, znamke »Driva«, sem izgubil v nedelio 18. marca od kavarne ^Vešern do Nunske cerkve. TVa iditelju dam na-erado 3000 lir. Naslov v Jutro. 6427-37 V Dotrpela Je v 46. letu starosti naža ljub-ljena, predobra žeaa, mamica, sestra ln | teta, gospa HORAK FANI žena tovarniškega delovodje Pogreb bo v nedeljo 25. t. m. ob ■ ŽaL kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. LJubljana, Praga, Komenda 23. UL 1945. žalujoči mož Anton, hči I vi ta tn c»talo sorodstvo. vr. ^»^aaaaaigMiMiMiriJ V::-em sorodn'kom, prijateljem in znan-ceni sporočamo žalostno vest. da je v 22. letu starosti umrl naš ljubljeni sin in brat, gospod. MARJAN BUH dijak Maša zadušnica bo v župni cerkvi v Trnovem \ ponedeljek 26. t. m. ob 6.30. Ljubljana, 23. marca 1945. _ Žalujoči BTJHOVf tj Umrl nam je v 78 letu naš ljubi ao- '' prog, oče, stari oče, stric ln tast, goepod POTOKAR AVGUST sodni upokojenec PonTeb bo v soboto 24. t. m. ob % 11. uri z 2al, kapele sv. Jar.esa, k Sv. Križu. Ljubljana, 23. marca 1945. Žalujoča družina Potokar ln ostalo «xodstvo. V Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 32. leiu starosti zapustila naša ljuba hčerka t ln sestra gospodična SF.LIŠKAR VERA uradnica Pokrajinske uprave Pogreb bo v nedeljo 25. t. m. ob H10 m Rai, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. marca 1Ö45. žalujoči: Marija, mama: Rado, Dušan, brata ln ostalo sorodstvo. Bert Oeblmennt 35 NE SAMO ZA ZLATO tiomaji Toda moža trdita kar naprej. Prav gotovo da lažeta. Ta kakor oni. In ko lahko zashs jo u et.jegn moža, tislega, ki ima obe nogi zlomljeni, pripoveduje tudi ta isto zgtxlbo — ladji je bilo ime »Frankental« --vozila je stai o železo ... Poveljnik nazadnje odneha. Nu. prav, pa naj lažejo. Kar koli je vozii iFrankantai« — njegov tovor ni nikomur več nevaren. Na dnu morja lež.. .Morski psi naj si zdaj kvarijo želodce s strelivom ali kar je že bilo. >Potniški parnik ,Frankental' potopljen*« razglasi »Blackvvater« po brezžičnem brzo-javu v širni svet Ali right. spet eden manj. Kasneje predado rešeno trojico ladji »City of Liverpool«. Tistemu, ki Ima obe nogi zlomljeni, ne gre dobro; ostala dva sta se vidno opomogla, čeprav kaž«ta otožen obraz. In potem je nekega dne »Blackwater« sam torpediran. C'est la guerre! Poveljnik se potopi s svojo ladjo vred. Petdeset mož posadke rešijo. Poročnik Coraish je med njimi... * Z rastočim razburjenjem je Aleksander Baray poslušal poročilo. Zdaj, ko je mož v modrem žametnem jopiču z otožnim nasmehom zaprl svoj dnevnik, ga je obšlo, kakor da se mu hoče zvrti ti v glavi. »Mihael« — da, j Mihael« je morala biti ladja, ki jo je tistega šestnajstega marca zadel pogin. Tod kje, za Boga svetega, je ostala rešena trojica? Kdo so bili ti trije? I Comish ni vedel. S tistim mahom, ko »o i stopili na >City of Liverpool«, so biii izgi-i nili z njegovega obzorja. Saj jih je tudi i kmalu pozabil. Njihova :mena? Ne, imen si j ni bil zapisal. To, kar je povedal, je prav , vse, kar ve. ' Najhujše je bilo to, da ni mogel dati niti ; natančnih podatkov o kraju, kjer se je bila ! žaloigra zgodila. Seveda so biti takrat na j »Blackwater j u« vestno določil: kraj in ga i vpisali v ladijsko knjigo, a Cornish sam je bil v svojem osebnem dnevniku opustil tak vpis. »Cemu bi pa pisal ? Približno vam seveda lahko povem. Takrat smo križariii vzhodno od Filipinov po blodnjaku Uracaških otokov. izmed katerih jih je tudi dandanes le majhno število, obljudenih.« To ni bilo kaj si mnogo, bilo pa je vendarle nekakšna sled. ki se je daia porabiti. »Da se nl .Blackwater' kasneje z ladijsko knjigo vred^potopil, bi lahko do pičlce" določili kraj nesreče. Pa do tega vam konec koncev menda niti ni, j elite? Kaj bi vam koristilo ? « »Seveda--čeprav bi bil rad popoto- val na kraj, kjer se je končalo življenja mojega očeta--« Cornish se je sočutno nasmehnlL »Samo razočarani b; bili. Otok je podoben otoku, in morje je pač povsod enaka Od parnika samega pa vobče ne verjamem, da bi bilo še kaj ostalo.« Baray je prikimal. Vroče je upat da ni tako. Rekel pa ni ničesar več, ker ni hotel po nepotrebnem zbujati suma. Se ko se je možu prisrčno zahvaljeval, so se njegovi možgani ukvariali s koraki, ki bi jih bilo treba storiti, da se dožene usoda rešene trojice. Kaj neki poreče Overbeck, ko bo slišal o teh stvareh ? In Heia! Obljubil ji je. da jo bo sproti obveščal o vsem. Bog nebeški, trije možje rešeni!' »Citty of Liverpool« je" bilo treba Aii vsaj ljudi, ki so se takrat vozili z njo. Treba je bilo dognati, kje so ostali oni trije. Prva neposredna priča tragedije je bila najdena. Več mesecev je trajalo. Dreden jo je bil iztaknil. In več mesecev je utegnilo še trajati, preden se uganka 18. marca 1916 povsem razodene. A kaj to de ? Bo vsaj enkrat znano, kaj se je zgodilo tisti dan. BELEŽNICA KOLEDAR Sobota, 24. marca: Gabrijel DEŽURNE LFJvARNS Dr. Plecoli. Dunajska četa G; Mr. Hočevar Celovška 62; Mr. C-artus, Mo^te-ZaloSk» cesta. ZATEMNITVENI CAS aa teden, ki začne 19. marca 1915 in teče do vštetega 25. marca 1945, je od 19.U5 are do 5.M1 DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Sobota. 24. marca ob 37: P. Lehar: Pa^anrni i Opereta. Red Premiers ti. 1 Kedeija, 25. marca ob 17: F. Lehar: Paganinl. Opereta. Izven. Cene od 60 lir navzdol. I Ponedeljek. 26. marca ob 17: Viktor Parna: Stara pesem. — N. Korsakorr; ßehe.rez&da. Bed D. ¥ KINEMATOGRAFI KINO MATICA. Tel. 22-«. »Germanin«. Predstave ob 17. tn 19. ust. KINO SLOOA. »Filharxnoniki-, Predstave ob 17. m url. KIWO T7WION. LJutoeaenski doživljati mladega dfekleta v Afriki »V tropski vročini«. P-p i-ataae Ob VL Id 1&. uri. V:>em, ki so >0 poznali sporočam, da je po dolgi in težki bolessnl preminula moja žena FRIDERIKA PAULIN v starosti 34 let. Njen pogreb bo v soboto. 24. marca ob K), url dopoldne iz kapelice sv. Frančiika na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 23. marca 1945. žalujoči: Alojzij, soprog to Saško, «in. -^'ii^mmmmsmmmmammm Ci Globoiio užaloščena naznanjam vsem »o-j-i4! rodnikom, prijateljem in znancem, da me »*•, je v starosti 62 let za vedno zapustil moj 'Ö srčno ljubljeni mož. brat, svafc in stric, gospod EDVARD PRAPROTNIK predsednik Prom. zavoda zf. premog Pogreb dragega pokojnika ln nepozabnega moža bo v soboto 24, t. m. ob Vi9. uri z Žal, ka- Oddajnfška skupina Jadransko Primorjf» RADIO LJUBLJANA SOBOTA, Zi. MARCA: T 00—7.10: Poročila v neiLoCini. 7.10—9.00-jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda. Glasba za premor (prenos). Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemžčinl, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Operetni zvoki. Radijski orkester vodi D. M. Sijanec; sodelujeta: Mania Mlejnik — sopran in Jant-^ Lipužček — tenor. 15.00 do 17.00: Osrednji nemški spored. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18 0O: Osrednji nemški spored. 13.00—18.30: Osrednii nemški spored. 18 20—13.45: Glasbena medigra. 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje — Kii eL) Cveta: O higieni. 19.00—19.30: Fantje na »asi. 10.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje — govori Hans Fritschf. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.30: Zvočna igra »Matic — HI. dejsnie. Napisal: Fr. Ksaver Meško. Izvajajo člani ljubljanske drame, vodi ing. Ivan Pengcv. 21.30—22.00- Drobni nape«. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in na: poved sporeda. 22.15—24.00: Glasba za konec tedna (prenos). t V bridki žalosti sporočamo, da Je v 46. letu starosti umrl naš očka, oz. mož, sin, brat in svak, gospod IVAN JUSTIN strojevodja drž. železnic Sv. maša zadušnica bo v nedeljo 25. t. m. e»b 8. uri pri Marijinem oltarju v far. cerkvi na Viču. Tončka, žena; Stanka, hčerka; Fani, mati in ostalo sorodstvo. t Žalostni naznanjamo, da nas je za vedno zapustila nasa zlata mamica, stara mama, teta. gospa Marija Pokoren roj. Ramovš pogreb bo v soboto ob pol 10. url s Žal, kapele sv * Petra, k Sv. Križu. LJubljana. 23. marca 1945. Žalujoči: Mici, Francka. Štefka, hčere; Anton, vnuk ln ostalo sorodstvo. pele sv. Nikolaja, v družinsko grobnico pri Sv. Križu. Jenny Praprotnik, žena in ostalo sorodstvo. jS^ »Totra«, družba z o. b., naznanja tužno & vest, da Je v četrtek 22. t. m. preminul ; njen družabnik, gospod EDVARD PRAPROTNIK industrijalce L t. d. Zaslužnega pokojnika bomo ofera&Ul t trajnem spominu. Ljubi lana, 23. marca 1945. ZAHVALA Vsem. kl so ob nenadomestljivi izgubi naše Iskreno ljubljene soproge, dobre mamice, predrage hčerke ln sestre, gospe Vere Bleiweis - Trsteniške rojene Vončina z nami sočustvovali, JI poklonili cvetje in Jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. LJubljana, 23. maroa 1945. žalujofte rodbine: tog. Bleiweis, dr. Vončina, Form. Za uredništvo: M:l3n Zadnek — Za iada. JatelJa: Stanko Virant — Za Narodno tfcikarn©: Fran Jeran — Za I^ttbomir Volčič