Današnja Češkoslovaška
Gospodaraki razvotj Ceškoslovaške je bil v povojnem razdabju hiter. Predvsem ve-lja to za razvoj industrije. Njena proiz-vodnja je iz lcta v leto nara^čala pov-prečno  za   10 odstotkov.
Narodm dohodek Češk<>s.Iavaške je bM 1. 1956 za 1.84-krat večji v p>rčtnerjavi z do-hodflkom !• 1937. V isteui ruzdobju je indu-strijsika profczvodmja dosegla ruven, k; je 2,66-krat višja kaikor raven v 1. 1957.
Gospodar&ka politika CeškosJovaSke je tež-Ma k razvoju fistih indnstrijsikiih vej, ki dajejo p-roizvodna sredstva. Xajveč jiapo-rov so storili za raiZTOJ frne me-laknrgije. energetilke iji iimdiistrije najraziličnejših Strojev. 2e med prvim petietnim planom. k; je padel v 1. 1948 di> 1954. je bilo v češkoslovaški industriji uire&uičeno nasled-n\e ra*rri.erje:
1948 = 1(X, Povečanje  industrijake  proižvodnje  202 "Io
Od tega  povečanje proiizvodnje:
goriva in energetitke                15t/»/o
metalurgije                              207 */o
kemione  imdustrije                  212 °/o
strojegradnje                            327 °/o
g rad ben i št va                             170 °/o
lahke ind-ustrije                       143 °/o
kmetijstva                                 114%.
SpLošna razmerja so bila v čeikoslova1 škem gospotlarstvu ob koncu tega razd<ibja liaslednja:
1.1948      1.   1953
Praizvodraja  proizvodnifa sredstev                             50,6 °/o       62.3 °/»
Proizvodnja potroanih sredstev                            49,4°/«       37,? °/o
Taika proizvodina' strufctura je zagotav-Ijala materi«ilna sredstva za nadaljnjo g<>-spodarsko araditev Češkosilovašike. (>iih>-gočaila je CeškoslovaSki. da je v večj^m ob-segu dobavflfjala invesMcijsfce dobriine v obliiki raznovrstwiih delovnih orodij posa-' meznini vzlKKlnoevropiskini in azij^skim državam. Odpira-la pa je tndi probleme glede osikrbe iind>ustrije s surovinami in energijo.' Posebtiii problemi so jiastajali za-radi žaostajainja kmetijstva. To je imelo svoje posledice tudi na možnost za nara-ščamje življenjskega standarda delmnih Ijudi. Zaio so imela vprašajija surovin. energetike. kmetijstva in življenjskega standarda vidno mesto v nasiednjem dvo-letnem planu od 1. 1953 do 1955.
Drugi petletni plan
L. 1956 se je začel na Češkoslovaškem nov petletni plau gospodarskega razvoja. Posta\iil  je   nadaljnjemu   razvojn  6bs«^ne
naJoge. Ta plan doJoča razan drugega na-sfedmje:
1. 1955 = 100
Povečanje bruto proizvoda         '     144,2 °/e
Povečauje narodnega dohodka          145.5 °/o
Povečanjc iindusitrijske proiavcdnije    156,0°/»
PoveCanjje   ersergeliike                         171,6 •/<•
. Povečanje   strojegradiije                    188,9 °/«
Povcčanjf  proizvodnje za osebno
potrošnjo                                          143,9 °/o
Povečanje  kinetiijske   proievodnje    128,0 °/o
Po tem planu bi bilo v češkcslovaškem gospoda-rstvn v prihodnjein razdobju bolj vsklajeuo razmerje mod gibadjem proiz-vodnje proizvodnih sredstev im proizvodnje
potrošnih sradstev. V njem se bodo znatno p<rveča-l,i vsi spUišiii materialni pogojji za g<)Sp<Klar.jen.'n' kaikor tudi za nadaljiije zvi-šaiiiije življenjskcga s.ta-iwlarda lj-udi. Hkrati se kaže Se večji poiineji strojegradnje za vse sta.nje v češkos'k>vaškem go«.potlarstvu. Naglica razvoja te goapodaTske veje je največja. S tem se poveča njen delež v ip-dustrijiki pro.iivodnji od 31 odstotkor na 35 odstolkov.
Gospodarsko razvita država
ČeSkoslovaška s.pada med gospodarsko razvite dj-žave. O iem govorijo števijlne indasfcrijske zjnogljLvositi, ki jLh je potledo-vala iz pretefklosli in, kakor smo po.kazali, znatno razvila v povojnem ra-zdobju. O iem goTori razvit prcvmet, razvito železni-sko cestno oinrc/.je. ki ga še na.[>rc*i do-grajujejo ki modcrni^iirajo, ter dobri re-zuiltati v donosiili najjvažnejših kmctijikih kullitur. Po proiizvodnih pokazateljih na podrotju industrije — naj jih vzameruo globaliio ali pa meriino na prebivalca — t je Češk<wlovaška v gorajem delu tabele evropsikih dr/av. Napor.i Ceskoslovaške gretlo za tAn, da bi še bolj izbotjšala po-ložaj, ki ga ima v evropiikein im Svttoviiein gospodairstvu.
Spremembe v gospodarskem sistemu
Glaviia tema širokega razpravljanja. ki ga •}<! sprožila in vodila zadnje mesece Ko-mu.nistiLna ^artija Češkoslovaške, so bila vprašanja gospodarstva in plana. Začelo s<? je oiktobra lani, ko je centralni koniite v obliiki tez objavil sodobne probleme gospo-darstva in da-užbe iii pozval k razpravlja-aju vse delovne ljudi. Sinoter razpravlja-nja je odkriti pomanjkljivositi, ki ovirajo povečaajie učimkovitosti gosipodaratva im iniciative delavcev pri reševanjni gospodar-skili in družbeni.h problemov,
»Dasfdaaija raTen upravljanja in pilani-ranja narodinega gospodairst^va — je rečeno v tezah CK — ne ustreza doseženi stopnji razvoja proizvajalnih siJ. Z reševanjem te-ga vprašanja je neločljivo po\ezano na-daljnje povečaBJe soddovanja delovnih ljudi pri iipravljanju guspodarstVa im vo-denju države, kar je nujen pogoj za na-daljnji razvoj ustvarjalne iiniciative Ijud-stva.t
Tu gr» predvsem za položaj podjetja. V dosedanjera gospodairskem sistemu podjet-)« praktično ni imelo nobene plaaske in finančne samovtoinosti. Vse mu je bilo v naprej določeno. siplanLrano i,z središča. Proizvodnja im promet, v&e do podrobnosti je bilo predpis&no po centralnem plainu ministrstev   ia glavne  direkcije.
Res je praksa tudi prej pokazala. da ta-ko togi sistem pl»Eiraii]a iz središča veže in zavira dejavnost podjetja. Zato so zmainjšali uekatere pokazatelje, ki jih pod-jetjTi   predipišejo   \z   središča.   Ministrstvo
živilake iindustrije je na primer zuianjšalo šteTJlo poka.zateljc.- od 270 (1. 1951) na 120 (1. 1955), ki jih je določiilo za podjetja. Iz-kušnje in ainaliza pa so odkrile. da tu ne gre preprosto za števUo podiotja dolocfniih pokazatdjev, temveč za nakaj drugega: da gre za gos.podaraki položaj podjetja, za po-trebo po njttgovi spremeiabi in za to, da sočasno s po>ipeševainjem socia&.ti6uih družbeiiih. odnošajev še bolij poglobijo družbeni _značaj lastnine nad proizvoduimi sredstvi.                                                           ¦
Gospodarsko pomeni to upoštevati go-. spodarske zakone v planiraaju im vodenju gospodarstva in razviti gospodarske spod-bud« za učinkovito go&podarjenje podjet-ja, družbeno pa pomeni to povedati sode-Iovanje delovnih ljudi pri upravljanju go-sipodanstva im njihovo odgovornost za ddo-vainje samost\>jnega  podjetja.
Na tej 6rti. metodično gospodarsko obde-lujejo novi sistem planiranja in fiiiansi-ranja na področjni pndustrije. Prav tako pa tudi razpravljajo in precizirajo futtk-cijo partijske ioi sindiikalnc orgauizacije v podjetju. Družbeno oprtil^ljujejo ta pro-ces v tezah CK kot proees >krepitve so-ciaiiizma«, »pogiabljauja ^socialističnega demokratiztna« in »populneijš«.-ga izva.janja načela demokratičnega centralizma«. Vpra-šanja, o kateri-h raz.pravljaio, jih obdelu-jejo iu s-prejt-majo. so zelo važna za na-daljnji   raz-voj   CfškoslovaSke.
I.j. Marković