Današnja Češkoslovaška Gospodaraki razvotj Ceškoslovaške je bil v povojnem razdabju hiter. Predvsem ve-lja to za razvoj industrije. Njena proiz-vodnja je iz lcta v leto nara^čala pov-prečno za 10 odstotkov. Narodm dohodek Češk<>s.Iavaške je bM 1. 1956 za 1.84-krat večji v p>rčtnerjavi z do-hodflkom !• 1937. V isteui ruzdobju je indu-strijsika profczvodmja dosegla ruven, k; je 2,66-krat višja kaikor raven v 1. 1957. Gospodar&ka politika CeškosJovaSke je tež-Ma k razvoju fistih indnstrijsikiih vej, ki dajejo p-roizvodna sredstva. Xajveč jiapo-rov so storili za raiZTOJ frne me-laknrgije. energetilke iji iimdiistrije najraziličnejših Strojev. 2e med prvim petietnim planom. k; je padel v 1. 1948 di> 1954. je bilo v češkoslovaški industriji uire&uičeno nasled-n\e ra*rri.erje: 1948 = 1(X, Povečanje industrijake proižvodnje 202 "Io Od tega povečanje proiizvodnje: goriva in energetitke 15t/»/o metalurgije 207 */o kemione imdustrije 212 °/o strojegradnje 327 °/o g rad ben i št va 170 °/o lahke ind-ustrije 143 °/o kmetijstva 114%. SpLošna razmerja so bila v čeikoslova1 škem gospotlarstvu ob koncu tega razd-spodarsko araditev Češkosilovašike. (>iih>-gočaila je CeškoslovaSki. da je v večj^m ob-segu dobavflfjala invesMcijsfce dobriine v obliiki raznovrstwiih delovnih orodij posa-' meznini vzlKKlnoevropiskini in azij^skim državam. Odpira-la pa je tndi probleme glede osikrbe iind>ustrije s surovinami in energijo.' Posebtiii problemi so jiastajali za-radi žaostajainja kmetijstva. To je imelo svoje posledice tudi na možnost za nara-ščamje življenjskega standarda delmnih Ijudi. Zaio so imela vprašajija surovin. energetike. kmetijstva in življenjskega standarda vidno mesto v nasiednjem dvo-letnem planu od 1. 1953 do 1955. Drugi petletni plan L. 1956 se je začel na Češkoslovaškem nov petletni plau gospodarskega razvoja. Posta\iil je nadaljnjemu razvojn 6bs«^ne naJoge. Ta plan doJoča razan drugega na-sfedmje: 1. 1955 = 100 Povečanje bruto proizvoda ' 144,2 °/e Povečauje narodnega dohodka 145.5 °/o Povečanjc iindusitrijske proiavcdnije 156,0°/» PoveCanjje ersergeliike 171,6 •/<• . Povečanje strojegradiije 188,9 °/« Povcčanjf proizvodnje za osebno potrošnjo 143,9 °/o Povečanje kinetiijske proievodnje 128,0 °/o Po tem planu bi bilo v češkcslovaškem gospoda-rstvn v prihodnjein razdobju bolj vsklajeuo razmerje mod gibadjem proiz-vodnje proizvodnih sredstev im proizvodnje potrošnih sradstev. V njem se bodo znatno pvaškem go«.potlarstvu. Naglica razvoja te goapodaTske veje je največja. S tem se poveča njen delež v ip-dustrijiki pro.iivodnji od 31 odstotkor na 35 odstolkov. Gospodarsko razvita država ČeSkoslovaška s.pada med gospodarsko razvite dj-žave. O iem govorijo števijlne indasfcrijske zjnogljLvositi, ki jLh je potledo-vala iz pretefklosli in, kakor smo po.kazali, znatno razvila v povojnem ra-zdobju. O iem goTori razvit prcvmet, razvito železni-sko cestno oinrc/.je. ki ga še na.[>rc*i do-grajujejo ki modcrni^iirajo, ter dobri re-zuiltati v donosiili najjvažnejših kmctijikih kullitur. Po proiizvodnih pokazateljih na podrotju industrije — naj jih vzameruo globaliio ali pa meriino na prebivalca — t je Češkipeševainjem socia&.ti6uih družbeiiih. odnošajev še bolij poglobijo družbeni _značaj lastnine nad proizvoduimi sredstvi. ¦ Gospodarsko pomeni to upoštevati go-. spodarske zakone v planiraaju im vodenju gospodarstva in razviti gospodarske spod-bud« za učinkovito go&podarjenje podjet-ja, družbeno pa pomeni to povedati sode-Iovanje delovnih ljudi pri upravljanju go-sipodanstva im njihovo odgovornost za ddo-vainje samost\>jnega podjetja. Na tej 6rti. metodično gospodarsko obde-lujejo novi sistem planiranja in fiiiansi-ranja na področjni pndustrije. Prav tako pa tudi razpravljajo in precizirajo futtk-cijo partijske ioi sindiikalnc orgauizacije v podjetju. Družbeno oprtil^ljujejo ta pro-ces v tezah CK kot proees >krepitve so-ciaiiizma«, »pogiabljauja ^socialističnega demokratiztna« in »populneijš«.-ga izva.janja načela demokratičnega centralizma«. Vpra-šanja, o kateri-h raz.pravljaio, jih obdelu-jejo iu s-prejt-majo. so zelo važna za na-daljnji raz-voj CfškoslovaSke. I.j. Marković