Leto 1903. 67 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 18. februarja 1903 Vsebina: (Št. 30 in 31.) 30. Ukaz o državnih preskušnjah za gozdarje, in pa za gozdopazno in tehnično pomočno osebje. — 31. Ukaz, s katerim se izpreminja ukaz z dne 14. junija 1889. 1. o preskušnji za lovsko službo in službo lovskega varstva. so. Ukaz ministrstva za poljedelstvo z dne 3. februarja 1903. 1. o državnih preskušnjah za gozdarje, in pa za gozdopazno in tehnično pomožno osebje. I. oddelek. Državna preskušnja za gozdarje. §■ 1. Da bode pripuščen k preskušnji, mora kandidat izkazati, da jc: 1. a) opravil predpisane teoretične državne preskušnje ali diplomske preskušnje za uk gozdarstva na visoki šoli za zemljedelstvo; ali b) da je uk gozdarstva na visoki šoli za zemljedelstvo dovršil kakor reden ali izreden poslu šalec — v tem primeru tudi, da jc poprej dovršil vsaj'štiri razrede kakega gimnazija, kake realke ali kakega realnega gimnazija — in da je z dovoljnim vspehom opravil napredovalne preskušnje iz tistih učnih strok, ki jih mora poslušati, kdor hoče opraviti teoretične državne preskušnje; ali c) da je — dovršivši poprej najmanj štiri razrede kakega gimnazija, kake realke ali realnega gimnazija — z dobrim vspehom dovršil katero izmed višjih gozdarskih učilišč v Beli, Piseku, Hranicah, Bruku ob Muri ali Levovu, in pa da je dopolnil 22. leto svoje dobe, ali d) da je dovršil višji gimnazij ali višjo realko. 2. V primerih pod 1 a) mora izkazati dveletno, v primerih pod b) in c) triletno, naposled v primerih pod d) petletno praktično uporabo v državnih ali zasebnih (privatnih) gozdih ali v gozdno-lehnieni službi pri politični upravi, po tem ko je dovršil visoko šolo, višje gozdarsko učilišče ali srednjo šolo. §. 2. Med prakso (§. I, št. 2) naj si kandidat dve leti piše dnevne zapiske (dnevnik) o svoji uporabi in o lastnih nazorih in opazovanjih v gozdarski stroki, ki se mu v teni podadö. §- 3. Prošnje za pripustitev k preskušnji se morajo zadnji čas do 31. dne marca tistega leta, v katerem hoče kdo opraviti preskušnjo, vpodali pri tistem po-liiičnem deželnem oblastvu, ki je pristojno po kandidatovem stanovališču. Vsak kandidat naj priloži svoji prošnji: 1. krstni ali rojstveni list; 2. izpričevalo nravnosti, ki ga izda politično ali policijsko oblastvo bivališča; 3. kratek začrt o svojem življenju; 4. izpričevala o izobrazbi podlago dajoči, ki sc zahteva v §. 1, pod a) do d)\ 5. izpričevala o praktični uporabi, in G. dnevnik. (Slovuiilfob.) 16 §. 4. Deželno oblastvo naj prošnje, opremljene in dopolnjene vsako z enim izkazom, izdanim po obrazcu A, predloži najdalje do 15. dne maja tistega leta, v katerem naj se opravi preskušuja, ministrstvu za poljedelstvo, katero odloča o pripustitvi k pre-skušnji. Predpisana praksa se sme dokončati tudi po roku za vložbo prošenj, a mora biti vsekakor dokončana pred začetkom preskušnje ter izkazana presku-ševalni komisiji Osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva ali zaradi prestopka tatvine ali poneverjenja, udeležbe pri njih ali prevare (goljufije) ali zaradi pre-greškov, odnosno prestopkov, navedenih v §. 1 zakona z dne 28. maja 1881. 1. (drž. zak. 'Št. 47) ali v §. 1 zakona z dne 25. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 78), se ne pripuščajo k preskušnji, dokler teče v zakonu z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 1 31) ustanovljeni čas. S- 5. Preskušuja se vrši vsako leto pri političnih deželnih oblastvih. Praviloma naj vsak kandidat opravi preskušnjo pri tistem deželnem oblastvu, pri katerem mu je po §. 3 vložiti prošnjo za pripustitev k preskušnji. A če se je pri kakem deželnem oblastvu za preskušnjo oglasilo manj nego ! 5 kandidatov, sme ministrstvo za poljedelstvo te kandidate od-kazati v preskušnjo kateremu drugemu deželnemu oblastvu. §- 6. Preskuševalna komisija sestoji iz predsednika, za katerega posluje deželni gozdni nadzornik, če ministrstvo za poljedelstvo ne ukrene drugače, in iz treh gozdnih tehnikov kakor preskuševalnih komisarjev, katere vsako leto določi ministrstvo poljedelstva in to po onega za vsako skupino predmetov preskušnje. To ministrstvo določi ob enem enega izmed preskuševalnih komisarjev za nadomestnika predsedniku in poleg tega še enega nadomestnika, ki bode preskuševal namesto preskuševalnega komisarja, ki bi prevzel predsedstvo, ali sploh namesto kakega zadržanega preskuševalnega komisarja. \ §• 7. l’olit:čno deželno oblastvo naj preskuševalno komisijo o pravem času sklicuje, t. j. takč». da se njenim udom omogoči, vpogledati dnevne zapiske kandidatov, še predno se začne pismena preskušuja. Ob preračunu za to potrebnega časa se je držali načela, da je en dan pregledati dnevnike vsaj desetih kandidatov. Nadomestnika za preskuševalne komisarje (§. 6) je poklicati samo. kadar in dokler je potreba. §. 8. Predsednik vodi vso preskušnjo; on ima pravico, dajati vprašanja iz vseh predmetov preskušnje ter sodeluje pri klasifikaciji po določilih §; 16. Vsak komisar preskuša samo iz tiste skupine predmetov, za katero je bil pozvan v komisijo. Predsednik ali kak preskuševalni komisar, ako bi bil s kandidatom v rodu ali svaštvu, ne sme sodelovati pri preskuševanju tega kandidata. V takem primeru morajo pismene naloge kandidata presoditi ostali udje preskuševalne komisije; ustno pa ga naj preskuša nadomestnih za preskuševalne komisarje (§• «)• §• 9. Preskušuja se povsod začenja prvi torek meseca septembra ob 9 uri dopoldne. Prva dva dneva sta določena za pismeno preskušnjo; na to prihaja ustna preskušuja. Ta preskušnja se vrši praviloma najprej v gozdu in potem v zaprtem prostoru. Ali predsednik sme z ozirom na vreme ukazati, da imej preskušnja v gozdu mesto tudi po ustni preskušnji ali med ustno preskušnjo v zaprtem prostoru, katera se prekine. Dan pred pismeno preskušnjo so dolžni kandidati predsedniku na primeren način izkazati, kdo je kateri, nadalje v primeru §. 4, odstavka 2, da so dokončali predpisano prakso, in pa, da so položili preskusnino (odredhino za preskušnjo), ali da so je oproščeni (g. 23), ter izročiti kolek za izpričevalo po predpisu. §. 10. Tako pri pismeni, kakor pri ustni preskušnji naj se vprašanja, primerno pazčč na stroke podlago dajočc, pretežno drže praktične smeri ter merijo v prvi vrsti in pred vsem na naloge takšnega gozdarja, katerega poglavitno delo je, da vodi gospodarstvo. §■ 11. Predmeti preskušnje so: I. skupina. a) Gozdarstvo, takö v svojih prirodoznanstvenih osnovah, kakor tudi v uporabi na različne konkretne primere; b) gozdni užitek, obsegajoč času primerno in pravilno pobiranje (spravljanje), obdelovanje ali predelovanje gozdnih pridelkov (gozdarska tehnologija in obrtnost), njih prevažanje, hranjenje in prodajanje; c) občna podlaga najnavadnejših službenih predpisov za gozdarsko in čuvajsko osebje, in takö tudi za delavce v urejenem gozdarstvu. II. skupina. d) Merjenje in mapovanje gozdnega zemljišča; e) drvomerstvo (lesomerstvo) ; f) uredba gozdarske delovršbe in preračun gozdne vrednosti: g) projektovanje in izvajanje gozdarskih gradenj, kolikor jih je treba v navadnem gospodarstvu, zlasti v gozdarstvu, merečem na rabo. III. skupina. h) Obrana gozdov in lova takö z gospodarstve-nega, kakor s policijskega stališča; zakoniti predpisi, veljajoči za deželo, v kateri kandidat stanuje, gledé gozdov, lova in gozdopažnje, dalje zasebno pravo gledé ohrane lastnine in posesti v uporabi na prostejše primere, ki se češče primerjajo v praksi; i) reja in varsto divjačine, lovstvo. §• 12. Za pismeno preskušnjo pošilja ministrstvo za poljedelstvo pod pečatom za vsak dan preskušnje po tri vprašanja, ki jih je dotični dan preskušnje nepo-srednje pred začetkom preskušnje (§.9) v pričo kandidatov odpečatiti. Od teh šestih vprašanj se tičeta po dve ene izmed skupin, povedanih v §. 11. Kandidati se ne smejo posluževati drugih znanstvenih pomočkov razen tistih pomočnih razpredelnic in zakonov, katere jim da komisija na razpolago ali dopusti rabiti. Med pismeno preskušnjo morata dva prekuševalna komisarja ves čas strogo j paziti na kandidate. Čim je kak kandidat napisal odgovor na eno vprašanje, naj odda komisiji ves dotični izdelek (koncept in čist prepis, ako ga je napravil). Pismena preskušnja traja vsak dan deset ur najdalje. Ko poteče ustanovljeni čas, je treba kandidatom odvzeti njihove še ne dokončane izdelke. Tisti kandidati, kateri so odgovor na vsa vprašanja oddali, predno doteče za preskušnjo postavljeni čas, morajo oditi iz preskuševalnice. Izdelke vsakega kandidata naj pričujoči pre-skuševalni komisarji sešijejo in sè svojim pečatom takö zapečatijo, da ne bode moči — ne da bi se pokvarila nit ali pečat — posameznih lištov niti odvzeti niti dodati. §• 13. Dan po pismeni preskušnji naj preskuševaln komisarji in predsednik začno izdelke pregledovat ter je treba ta pregled kolikor se dd hitro dokončati. §.14, Preskušnja v gozdu naj se vrši na mestu, ki ga določi predsednik, ter naj za vse kandidate ne traja dalje nego en dan. V ti preskušnji je sosebno poizvedovati od kandidatov, poznajo li gozdno rastlinje in njegova posebna svojstva, so li sposobni presojati razmere stajališča in rastočega lesovja, znajo li ročno razreševati naloge o zareji lesovja in sajenk, o odbiranju drevja za posek, o hranjenju drv in lesa, o pripravljanju za delanje poti in cenjenju (taksaciji) j gozdov^ naposled, koliko so komu znane za gozd in I lov važne živali. §• 15. Ustna preskušnja v zaprtem prostoru je javna. Kandidate je preskuševati po abecednem redu in sicer vsak dan vsaj 4 iz vsakega v §. 11 navedenih predmetov. Čas preskušnje znaša za vsakega kandidata po dve uri največ. Preskušujejo se po redu skupin, kakor je povedano v §. 11. §• 16. 2. Kadar kandidat ni zadostil iz dveh predmetov ene in iste skupine ali od dveh skupin od vsake iz enega predmeta, ga je pripustiti, da ponovi preskušnjo iz dotičnih skupin. 3. V vseh drugih primerih je pripuščati kan-Po dokončani preskušnji naj se komisarji, ki si ] didata, da ponovi vso preskušnjo. morajo že pri pismeni in pri ustni preskušnji na- rejati potrebne zabeležke o znanju vsakega kandidata, posvetujejo in glasujejo o ocenilu, katero dadô vsakemu kandidatu po vspehu pismene in ustne preskušnje iz vsakega predmeta. Kandidat dobi tisto ocenilo, za katero so se izrekli vsi ko-misiarji ali vsaj dva izmed njih. Ako so glasovi takö razdeljeni, da ta večina glasov ne pride na dan, tedaj glasuje tudi predsednik ter prejme kandidat potem tisto ocenilo, na katero je pristal predsednik. Ocenja se vsak predmet po enotah, kakor kaže naslednja razpredelnica: Ocenilo za predmete v § . 1 a. b. c. d. e. f• <7- li. i. nezadostno = 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zadostno — 2 2 1 2 2 2 1 2 1 dobro — 4 4 2 4 4 4 2 4 2 prav dobro = 6 6 3 6 6 6 3 6 3 Kandidati, ki niso v nobenem predmetu ocenjeni z ničlo, dobé razred »zadostno*, če niso dosegli več nego 25 enot; a če so dosegli 26 do 35 enot vštevši, dobé razred »dobro*, a če so-dosegli več nego 35 enot, „prav dobro*. S kandidati, ki odstopijo med preskušnjo, je ravnati tako, kakor da bi se sploh ne bili podvrgli preskušnji. §• 17. Ima li se kateri kandidat, ki ni dosegel zadostnega vspelia, pripustili k ponovni preskušnji, o tem naj sklepa komisija po naslednjih načelih: 4. Je li kandidatu v primerih pod številkami 1 do 3 nadaljevati dnevne zapiske do časa, ko zaprosi za pripustitev k ponovni preskušnji, o tem odloča komisija, kakor je povedano pod številko 1. §. 18. Ocenilo iz posameznih predmetov, klasifikacija in sklep, ki ga je ukreniti po §. 1 7, se stori v nejavni seji komisije. Ocenila iz posamnih predmetov, klasifikacije in omenjeni sklep je v preskuševalnici javno razglasiti, ako moči še zadnji dan preskušnje, ko bodo preskušem vsi kandidati. §. 19. Tisti kandidati, ki so opravili preskušnjo vsaj z zadostnim vspehom, prejmejo po obrazcu B izdano izpričevalo, katero podpišejo predsednik in komisarji in podpečatijo s pečatom preskuševalne komisije in ki je kolkovano po predpisu. Tisti kandidati, ki niso prebili preskušnje, dobé po obrazcu C izdano obvestilo o izidu svoje preskušnje. Navzočim kandidatom naj izroči predsednik izpričevalo ali obvestilo s prilogami njihovih prošenj za pripustitev, odnosno s kolkom za izpiičevalo ob razglašanju, ki se vrši po §. 18, odsotnim pa ga pošlje po političnem deželnem oblastvu. §. 20. 1. Kadar kandidat ni zadostil samo iz enega \ predmeta, ga je pripustiti, da ponovi preskušnjo gledé tega predmeta. A pri tem je po večini glasov in pri razdeljenih glasovih z določilnim glasom predsednika ukreniti, ali se naj ponova omeji na ustno preskušnjo iz tistega predmeta, ali naj se raztegne tudi na pismeno preskušnjo iz dotične skupine predmetov. Gledé vsakega kandidati, kateri ni prebil preskušnje, naj naredi preskuševalna komisija po obrazcu D sestavljen izkaz ocenil, ki jih je dosegel iz posameznih predmetov. Te izkaze je treba po političnem deželnem oblastvu poslati ministrstvu za poljedelstvo. §• 21. Preskušnja, bodi cela, bodi samo iz posameznega predmeta ali iz posameznih skupin, se sme po dvakrat največ ponoviti, in sicer v rednih za pre-skušnjo določenih rokih, za katere se je oglašati po §. 3. Da je bila preskušnja ponovljena, tega ni po-očititi v izpričevalu. §. 22. O vsem preskuševanju je sestaviti zapisnik po obrazcu E. Ta zapisnik obsezaj poleg podatkov, kakor se vidijo iz obrazca, tudi posvete in sklepe komisije, in pa posebne prigodke, ako bi se bil kateri pripetil. Zapisniku je pridodati po obrazcu F narejeni pregled ocenil, kakršna so posamezni udje komisije dali vsakemu kandidatu iz vsakega predmeta preskušnje. Da piše ta zapisnik, naj deželno oblastvo od-kaže komisiji zapisnikarja. Zapisnik naj podpišejo predsednik, preskuše-valni komisarji in zapisnikar, in politično deželno oblastvo naj ga pošlje ministrstvu za poljedelstvo, priloživši razpredelni pregled, ki ga sestavi to obla-slvo po obrazcu G. §. 23. Vsak kaftdidat mora, predno se začne preskušnja, odnosno ponovna preskušnja, položili 30 K preskusnine pri dotični c. kr. deželni izplačevalnici ter vročili predsedniku preskuševalne komisije (§. 9) dotično pobotnico; to pobotnico je priložiti zapisniku o preskušnji. V posebnega ozira vrednih primerih sme po sta-novališču kandidata pristojno politično deželno oblastvo oprostiti ga od cele ali polovične preskusnine. Kandidat naj prošnjo za oproščenje vpodä ob enem s prošnjo za pripustitev k preskušnji, vendar vsako posebej. Ubožnost kandidata, in če so tretje osebe zakonito dolžne vzdržavati ga, tudi uboštvo teh oseb je treba izkazati z izpričevalom ubožnosti, katero izdd občinsko županstvo poslednjega stanovališča. V prošnji za oproščenje in v izpričevalu o uboštvu je treba navesti in potrditi liste razmere, po katerih je uboštvo očitno. Političnemu deželnemu oblastvu je dano na voljo, kakor samo izprevidi, v posameznih primerih nalagati prosilcu še kake nadaljnje izkaze o uboštvu ali pa si jih pridobiti uradoma. Oprostitev od cele ali polovične preskusnine se sme s pravkar navedenimi uveti prositi in dodeljevati tudi za ponovne preskušnje. Kandidati, ki odstopijo med preskušnjo, nimajo pravice do povračila vplačane preskusnine. §. 24. Udje preskuševalne komisije, ki ne stanujejo v kraju samem, kjer se vrši preskušnja, dobivajo za vožnjo tja in nazaj od svojega stanovališča do pre-skuševališča povračilo potnih troškov, in to ako so državni uradniki, po pravilih, a v drugih primerih v izmeri, ki velja za VIII. činovni razred državnih uradnikov. Razen tega dobivajo preskuševalni komisarji počenši od dne, katerega so poklicani (g. 7), — vštevši ta dan — za vsak dan cele dobe preskušnje, katerega preskušujejo, ako niso državni uradniki, po 16 K odredbine, če so pa državni uradniki, po 8 K odredbine, in v tem primeru razen tega, pravilom primerne dijete, ako imajo svoj uradni sedež zunaj preskuševališča. Za tiste dneve v dobi preskušnje, ob katerih miruje preskusno opravilo, preskuševalni komisarji ne dobe preskusnine; tisti preskuševalni komisarji, katerih stanovališče je zunaj preskuševališča, dobé za te dneve dijete, in sicer: državni uradniki po pravilih, ostali pa po izmeri, veljajoči za državne uradnike Vlil. činovnega razreda. V prvem odstavku obsežena določila o povračilu potnih stroškov se zmislu primerno uporabljajo za vožnje tja in nazaj od preskuševališča do kraja, kjer se vrši preskušnja v gozdu, in sicer z razliko, da preskuševalnim komisarjem, ki niso državni uradniki, ne gredô dijete, temveč samo preskusnine, državni uradniki pa dobé poleg pravilnih dijet tudi preskusnine. Pristojbine, ki gredô po tem takem udom preskuševalne komisije, naj zahtevajo na koncu preskušnje, predlagaje pobotnice po znesku odredbin in dijet, kolikor se jih nateče, lestvici primerno kolkovane pri političnem deželnem oblastvu s par-tikularjem, katero naj omenjeno oblastvo preskusi, in v plačilo jih nakazuje ministrstvo za poljedelstvo. 72 §. 25. I Vsak kandidat naj priloži svoji prošnji: Političnemu deželnemu oblastvu nakazuje mi- ^rstn^ 1 ojatyeni list, nistrstvo za poljedelstvo za upravne troške, združene [ 2. izpričevalo nravnosti, ki ga je izdalo poli- s preskušnjo, po dve kroni povprečnine za vsakega | lično ali policijsko oblastvo bivališča; kandidata. §. 26. Kadar pošlje ministrstvo za poljedelstvo k preskušnji kakega ministrskega komisarja, ima ta komisar pravico, ves postopek pri preskuševanju pri-gledovati. §. 27. Gozdni tehniki, ki so z vspehom opravili za dosego s kakim činovnim razredom združenega mesta pri upravi državnih gozdov, odnosno v gozdno-tehnični službi politične uprave predpisano preskušnjo, so oproščeni od! preskušnje, kateri se zgoraj postavljajo pravila. II. oddelek. Državna preskušnja za gozdopazno in tehnično pomožno službo. §• 28. Da bode pripuščen k preskušnji, mora kandidat izkazati, da je: 1. Dopolnil 18. leto svoje dobe; 2. a) da je z dobrim vspehom dovršil katero izmed c. kr. gozdarskih šol v Hallu, Gusswerku, Idriji in Bolehovu ali katero izmed gozdorej-skih šol v Aggsbachu, Budëjovicah, Chebu, Pisku in Hranici; ali b) daje dovršil vsaj ljudsko šolo; in 3. da je tri leta praktično delal v gozdarski službi. Učni čas, ki ga kdo prebije na tuzemskih gozdarskih učiliščih, je vračunjati v triletno praktično uporabo. §• 2!). Prošnje za pripustitev k preskušnji se morajo zadnji čas do 31. dne marca tistega leta, v katerem bi kdo rad opravil preskušnjo, vpodati pri tistem političnem deželnem oblastvu, katero je pristojno po kandidatovem stanovališču. 3. izpričevalo o izobrazbi, podlago dajoči, ki se zahteva v §. 28, in o praktični uporabi. §. 30. Politično deželno oblastvo odloča o pripustitvi k preskušnji. Odločba o prošnjah, naj se spregledajo pogoji, za pripustitev k preskušnji, je pridržana ministrstvu za poljedelstvo. Določila §. 4, odstavka 2 o dovršbi prakse po roku za vložbo prošnje in določila odstavka 3 o nepripustitvi določenih oseb k preskušnji za gozdnega gospodarja se uporabljajo tudi na to preskušnjo. §. 31. Preskušuje se vsako leto pri političnih deželnih oblastvih. Vsak kandidat naj praviloma opravi preskušnjo pri tistem deželnem oblastvu, pri katerem je po §.29 prosil za pripustitev k preskušnji. Ge se je pa k preskušnji pri kakem deželnem oblastvu pripustilo manje nego 10 kandidatov, lahko ministrstvo za poljedelstvo odkaže te kandidate kakemu drugemu deželnemu oblastvu v preskušnjo. Kadar je k preskušnji pri kakem deželnem oblastvu pripuščenih več nego 30 lÄididatov, sme deželno oblastvo, prejemši odobrilo ministrstva za poljedelstvo, ukazati, da bodi preskušnja tudi pri enem ali več okrajnih glavarstvih. V tem primeru je kandidate, kolikor moči oziraje se na njihovo stanovališče — primerno poraz-delivši jih — odkazati posameznim preskuševalnim komisijam. §. 32. Preskuševalna komisija sestoji iz deželnega gozdnega nadzornika ali kakega drugega gozdnega tehnika politične uprave, ki ga določi politično deželno oblastvo vsako leto, kakor predsednika, in iz dveh gozdnih tehnikov, ki jih določi tudi politično deželno oblastvo vsako leto, in to po enega za vsako skupino predmetov preskušnje. To oblastvo določi enega izmed preskuševalnih ; komisarjev za nadomestnika predsednika in razen tega še enega nadomestnika. ki bode preskuševal j namesto preskuševalnega komisarja, kateri bi utegnil ; prevzeti predsedstvo, ali sploh namesto kakega zadržanega preskuševalnega komisarja. §. 33. Politično deželno oblastvo naj preskuševalne komisije ne sklicuje prej. nego za prvi dan pre-skušnje (g. 35). Nadomestnika za preskuševalna komisarja (g. 32), in sicer kadar se preskušnja vrši pri političnem oblastvu prve stopnje, naj to oblastvo pokli-cuje samö tedaj, kadar je in dokler je potreba. §■ 34. Določila g. 8 o področju predsednika, o pre-skuševalni pravici komisarjev in o izločbi prevzetih (pristranih) udov komisije se uporabljajo zmislu primerno tudi na to preskušnjo. g. 35. Pi (-skušnja naj sc vrši po-preskušnji za gozdarje in kolikor moči v stiku z njo. Dan in uro začetku preskušnje naj določi politično deželno oblastvo in sicer, kadar se je sestavilo več preskuševalnih komisij, ob enem za vse, razglasi v uradnem deželnem časniku ter pravočasno naznani kandidatom. Prvi dan je določen za pismeno preskušnjo, na to prihaja ustna preskušnja v zaprtem prostoru. Ko se začenja preskušnja, naj kandidati predsedniku po primernem potu izkažejo, kdo je kateri, dalje v primeru g. 30, odnosno §. 4, odstavka 2, da so dovršili predpisano prakso, in pa da so položili preskusuino ali da so je oproščeni ter naj izročč predpisu primeren kolek za izpričevalo. §. 3(i. Tako pri pismeni, kakor tudi pri ustni preskušnji je dajati samö taka vprašanja, ki se tičejo praktične gozdopazne in tehnične pomožne službe. g. 37. Predmeti preskušnje so: I. skupina. 1. Zasajanje gozdov, t. j. poznavanje za gozdarstvo važnih lesnih rastlin in slajališč, ki prijajo kateri, znanje, kako zasajati in gojiti lesovje, in pa kolobarnih časov z ozirom na najvažnejše vrste gozdarjenja. 2. Gozdni užitek, namreč postopek pri pobiranju (spravljanju), pripravljanju in prebiranju, pri prevažanju in prodajanju drv in lesa; gozdni stranski užitki, njih dobivanje in pomen za gozd: navadni gozdarski stranski obrti, njih namen in vršba. 3. Gozdomerstvo, ki obsega znanje, kako postopati ob premerjanju in preračunjanju manjših ploskev in telesnin, ki se pogostoma nahajajo v gozdarstvu, in pa poznavanje v to potrebnih priprostih pripomočkov. II. skupina. 4. Gozdopažnja, in sicer znanje o tem. kako elementarni dogodki, ljudje, živali in rastline kvarijo gozd,, kako je moči ubraniti take kvare in zatirati jih; znanje zakonitih predpisov, ki se tičejo obrane gozdov, odnosno gozdnega blaga in pa pravic in dolžnosti gozdopaznikov, ter veljajo v deželi, v kateri stanuje kandidat. 5. Lov, t. j. poznavanje lovnih živali in kakö katera živi, različnih načinov, živali streljati in loviti, lovcem navadnih imen y lovskem obratu, naposled lov zadevajočih zakonitih predpisov tiste dežele, v katerih stanuje kandidat. S- 38. Za pismeno preskušnjo stavlja predsednik po dve vprašanji iz vsake skupine predmetov preskušnje. Pismena preskušnja traja tri ure nadalje. Predsednik in preskuševalni komisarji naj pismene izdelke pregledajo še tisti dan, katerega je bila preskušnja. V ostalem se uporabljajo zmislu primerno določila §. 12 o postopku pri pismeni preskušnji za gozdarje tudi pri tej preskušnji. §• 39. Ustna preskušnja sc začenja v dan po pismeni ter je javna. Kandidate je preskuševati po abecednem redu in sicer vsak dan vsaj (j, iz vsakega v §. 37 navedenih predmetov. Čas preskušnje za vsakega kandidata znaša po poldrugo uro največ. Preskušuje se po redu skupin, kakor je povedan v §. 37. §• 40. Čim je preskušnja dokončana, naj se komisija, koje udje si naj delajo potrebne beležbe že pri pismeni in pri ustni preskušnji o tem, kaj je znal vsak kandidat, posvetuje in glasuje o klasifikaciji, katera se dâ vsakemu kandidatu po skupnem po-sledku pismene in ustne preskušnje. Redi so: ne zadostno, zadostno, dobro, prav dobro. Kandidat dobi tisto klasifikacijo, za katero sta se izrekla soglasno oba preskuševalna komisarja. Kadar ni takega soglasja, odločuje predsednik. S kandidati, ki odstopijo med preskušnjo, je ravnali tako, kakor da bi sploh ne bili delali preskušnje. §■ 41. Klasifikuje se v nejavni seji in potem, ko so vsi kandidati preskušeni, je klasifikacijo zadnji dan preskušnje v prcskuševalnici javno razglasiti. §• 42. Za kandidate, ki so prebili preskušnjo z zadostnim vspehom najmanj, je izdati izpričevalo po obrazcu //, za tiste kandidate, ki niso prebili preskušnje, priznanilo po obrazcu J. V ostalem se §. 19 zmislu primerno uporablja tudi na to preskušnjo. Tudi če se preskušnja vrši pri političnem oblastvu prve stopnje, naj to oblastvo odsotnim kandidatom pošlje izpričevala, oziroma obvestila. §• 43. Glede tistih kandidatov, ki niso prebili preskušnje, naj preskuševalna komisija naredi in pri-dene zapisniku o preskušnji izkaz, sestavljen po obrazcu K. §. 44. Preskušnja se sme po dvakrat največ ponavljali in to v rednih za preskušnjo postavljenih roko-vih, h katerim se je oglašati po §. 29. V izpričevalu ni poočititi, da je preskušnja bila ponovljena. §• 45. O celem preskuševanju je narediti zapisnik po obrazcu L. Ta zapisnik obsezaj poleg podatkov, kakor se vidijo iz obrazca, tudi posvete in sklepe komisije, in pa posebne prigodke, ako bi se kateri pripetil. Da piše zapisnik, naj politično deželno oblastvo, oziroma okrajno glavarstvo odkaže komisiji zapisnikarja. Zapisnik naj podpišejo predsednik, preskuševalna komisarja in zapisnikar ter pošljejo z izkazom, narejenim po §. 43, eventualno po okrajnem glavarstvu političnemu deželnemu oblastvu. §. 46. Na podstavi zapisnika, odnosno zapisnikov o preskušnji, naj politično deželno oblastvo naredi razpredelcn pregled po obrazcu M, ter ga z zapisnikom, oziroma zapisniki o preskušnji vred pošlje ministrstvu za poljedelstvo s prepisom izkaza ali izkazov po §. 43 vred. Sè strani ministrstva za poljedelstvo prejmejo vsa deželna oblastva vsako leto pred 31. dnem marca imenik tistih kandidatov, ki v prejšnjem letn niso prebili preskušnje. §• 47. Določila §§. 23 in 24 se uporabljajo zmislu primerno tudi na to preskušnjo, in sicer s to razliko, da preskusnina, katero je — če se preskušnja vrši pri okrajnem glavarstvu — polagati pri dotičnem davčnem uradu, znaša 10 K. 3- 48. Ministrstvo za poljedelstvo nakazuje političnemu deželnemu oblastvu za upravne, s preskušnjo združene stroške po 1 K poprečnine za vsakega I kandidata. §• 49. Tisti, ki izkažejo strokovno omiko, oznamenjeno v §. 1 pod št 1 a), b) in c), so oproščeni od pre-sknšnje za gozdopažnjo in tehnično pomožno službo. stavlja pravila, in katero vrednost je pripisovati dovršbi kake inozemske gozdarske šole gledé pri-puščanja k tema preskušnjama, to odloča ministrstvo za poljedelstvo od primera do primera. III. oddelek. Končna določila. §. 50. §.51. Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve. Ukaz z dne 11. februarja 1889. 1. (drž. zak. št. 23) o državnih preskušnjah za gozdarje in pa za gozdo-pazno in tehniško pomožno osebje se razveljavlja. Ali se naj v inozemstvu opravljena preskušnja šteje za enako preskušnjama, ki jima ta ukaz po- Giovanelli s. r. (Sloveuiach.) 17 Obrazec A k §. 4. G. kr. Prošnja ♦ kandidata...................................................... za pripustitev k državni preskušnji za gozdarje po ukazn z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30). Kandidata rojstva pripravljalni dnevni stanovališče nauki in stro- kraj dosedanje kovni nauki, zapiski za čas Š tn in življenje praksa po od a dežela dovršenih dežela naukih do 5 O §. 1, točko 1, litera §• 1, točko 2 §■ 4. a b c d §■2 odstavkom 3 Kandidat ustreza torej pod stavljenim pogojem ukaza z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30) Kandidat mora po §• 4, jdstavku2 dokazati komisiji prakse Predlog političnega deželnega oblastva kandidat naj bi se k preskušnji pripustil ne pripustil O p o m n j a Obrazec B k §. 19. Kolek Izpričevalo o državni preskušnji za gozdarje. Gospod..................................................................................rojen v...........................................se je podvrgel državni preskušnji za gozdarje po ministr- skem ukazu z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30) v letu 19 . .z vspehom. dne 19 Preskuševalna komisija pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v . . . Predsednik : Preskuševalni komisarji: Obrazec C k §. 19. Gospodu................1.................................................................... v................................................ Pri državni preskušnji za gozdarje, ki se je vršila v letu 19 . . po ukazu z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30), in kateri ste se Vi podvrgli..........krat, niste dosegli zadostnega vspeha iz v predmetu skupine I------------;.................................................................... v predmetih v predmetu v predmetih v predmetu v predmetih Po §. 17 ukaza se pripuščate k ponovi preskušnje iz gori imenovanega predmeta ter se Vam je podvreči pismeni preskušnji iz dotične skupine............ skupine preskušnje iz ---:—;...................... skupin cele preskušnje.............................. Do časa, ko poprosite za pripustitev k ponovni preskušnji, ste dolžni dnevne zapiske . . . nadaljevati. Dne..............................19 . . Freskusevalna komisija pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v . Predsednik : Obrazec I) k §. 2«. Izkaz o ocenilih, doseženih pri državni preskušnji za gozdarje. Gospod.......................................... ...................................rojen v.....................................................se je podvrgel v letu 19............krat državni preskušnji za gozdarje po ministrskem ukazu z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30), ter je ri tem dosegel iz naslednjih predmetov pristavljena ocenila, in sicer: Preskuševalni predmeti po §. 11 ukaza z dne 3. februarja 1903. (drž. zak. št. 30) Ocenilo v številkah | v besedah I. skupina a b c 11. skupina d 6 f g 111. skupina h i Vsota enot . Kandidat se pripušča k ponovi preskušnje iz predmeta suh lit................ter se mu je podvreči pismeni preskušnji iz skupine................ preskušnje iz skupin............. cele preskušnje.................. Do časa, ko poprosi za pripustitev k ponovni preskušnji, je dolžen kandidat nadaljevati zapiske . . Dne 19 Preskuševalna komisija pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v . Predsednik : 83 Obrazec E k g. 22. * ' Ï : ' ‘ « -, Zapisnik o državni preskušnji za gozdarje pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v. ..............dne................19 . . Sestava in čas poslovanja preskuševalne komisije. Razpis ministrstva za poljedelstvo Udje komisije Ime in značaj Stanovališče ali uradni sedež Sklicani na Koliko dni traja poslovanje ! datum številka Predsednik 1 ‘ Preskuševalni komisar za skupino I Preskuševalni komisar za skupino 11 Preskuševalni komisar za skupino III — Nadomestnik predsedniku Nadomestnik prcskuševalnim komisarjem 1 j Trajanje preskušnje: Pregled dnevnih zapiskov dne................................19.. Začetek j ( v torek . . . septembra 19 . . , ob devetih dopoldne. Konec j j dne......................19 . . in to : Pismena preskušnja dne....................................................19 . . Pregled pismenih izdelkov dne........................................... 19 . . Ustna preskušnja v gozdu v........................dne..............................19 . . Ustna preskušnja v zaprtem prostoru dne..............................................19 . . Ocenilo, klasilikacija in sklep o ponovnih preskušnjah dne.................................................................19 . . Razglas posledka preskušnje dne...........................................19 . . 'Slovcnlsch.) 18 Kandidati po Tekoča številka Pripuščen in komisiji odkazan z razpisom ministrstva za poljedelstvo Osebni podatki Preskusnina J rojstveni kraj stanovališče drugi oprava Oproščenje z razpisom političnega deželnega oblastva z dne številka v 1 z dne j številka 1 abecednem redu. Dan ustne pre-skušnje Izpričevalo in priloge k prošnji Obvestilo, priloge k prošnji, kolek za izpričevalo I g Î j 'iŠ i i= 11 S g. 1 î bile lene I P-> !l r+Z O Cu > > cn g .SL 0 p o Obrazec F k §. 22. Preskuševalna komisija za gozdarje pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v..... 19 • . Pregled danih ocenil. Kandidatov Ocenila Vsota enot iz ustanovljenih ocenil ki so jih izrekli komisijski udje in predsednik Predmeti ime rojstveni kraj a b c d J e f\9 h i za I. skupino za II. skupino za III skupino. Predsednik ustanovljeno ocenilo za posamezne predmete ✓ za I. skupino za II. skupino za III. skupino — Predsednik ustanovljeno ocenilo za posamezne predmete za I. skupino za II. skupino za III. skupino Predsednik ustanovljeno ocenilo za posamezne predmete Predsednik : Obrazec G k 22. Razpredelni pregled o posledku državne preskusu,je za gozdarje po ukazu z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30) v letu 1903. Sedež preskuševalne komisije Za pripustitev k preskušnji je prosilo K preskušnji je bilo pri-puščenih Zavrnilo se jih je Odstopili so Preskušnji se jih je podvrglo Preskušnjo so prestali s klasifikacijo Preskušnje niso prestali Opomnja prav dobro dobro zadostno dne 19 . . G. kr, Obrazec H k §. 42. Kolek. Izpričevalo o državni preskušnji za gozdopazno in tehnično pomožno službo. Gospod.................................................................................rojen v..................................................se je podvrgel v letu 1903. državni preskušnji za gozdopazno in tehnično pomožno službo po ministrskem ukazu z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30), z..................vspehom. dne.....................19 Presknsevalna komisija pri c. kr.................v . . . Predsednik : Preskuševalni komisarji : Obrazec J k §. 4‘2. Gospodu v.............................................. Pri državni preskušnji za gozdopazno in tehnično pomožno službo, ki je bila v letu 19 . . po ukazu z dne 3 februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30), in kateri ste se podvrgli .... krat, niste dosegli zadostnega vspeha. Po §. 44 ukaza se pripuščate k ponovi preskušnje Dne Preskusevalna komisija pri c. kr...................v . . . Predsednik: Obrazec K k 43. Izkaz o kandidatih* ki pri državni preskušnji za gozdopazno in tehnično pomožno službo niso dosegli zadostnega vspeha. Kandidata * Kandidat se je podvrgel preskušnji ime stanovališče rojstveni kraj 1. 2. 3. krat - Dne....................19 Prcskuševalna komisija pri c. kr...............v . . Predsednik: Obrazec L k §. 45. Zapisnik o državni preskušnji za gozdopazno in tehnično pomožno službo pri c. kr. . ...........v..........dne..........19 Sestava in čas poslovanja preskuševalne komisije. Razpis ministrstva za poljedelstvo Udje komisije Ime in značaj Stanovališče ali Sklicani Koliko dni traja poslovanje datum številka uradni sedež na Predsednik Preskuševalni komisar za skupino I Preskuševalni komisar za skupino II Nadomestnik predsedniku Nadomestnik preskuševalnima komisarjema Trajanje preskušnje: Začetek j Konec I preskušnje j dne ( dne in sicer: Pismena preskušuja dne . . . Pregled pismenih izdelkov dne . Ustna preskušnja dne .... Klasifikacija dne............... Razglas posledka preskušnje dne 19 To 19 19 19 19 19 (Slovenisch.) 19 Kandidati po j Tekoča številka Pripuščen in komisiji odkazan Osebni podatki Preskusnina z raz političnega obla z dne oisom deželnega stva številka ime rojstveni kraj stanovališče drugi oprava Oproščenje z razpisom političnega deželnega oblastva V z dne številka abecednem redu. Dan ustne preskušnje Klasifikacija Izpričevala in priloge k prošnji Obvestilo, priloge k prošnji, kolek za izpričevalo 0 p o m n j a so bile izročene ! , je poslati so bili izročeni je poslati 1 i . i t ■ ■> » . .» Obrazec M k Jj. 4(5. Razpredelni pregled o posledku državne preskušajo za ^ozdopazno in tehnično pomožno službo po ukazu z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30), v letu 1903. Sedež preskuševalne komisije Za pripustitev k preskušnji je prosilo K preskušnji je bilo pri-puščenih Zavrnilo se j h je Odstopili so Preskušnji se jih je podvrglo Preskušnjo so prestali s klasifikacijo Preskušnje niso prestali 0 pomn ja prav dobro dobro zadostno dne....................19 C. kr Sl. Ukaz ministrstva za poljedelstvo z dne 3. februarja 1903. L, s katerim se izpreminja ukaz z dne 14. junija 1889. I. (drž. zak. št. 100) o preskušnji za lovsko službo in službo lovskega varstva. Člen I. §§. 2 in 9, odstavek 2 ukaza z dne 14. junija 1889. 1. (drž. zak. št. 100) o preskušnji za lovsko službo in službo lovskega varstva se s tem izpre-minjata in naj se glasita tako: §. 2. Prošnje za pripustitev k preskušnji se morajo najpozneje do 81. dne marca tistega leta, v katerem hoče kdo opraviti preskušnjo, vložiti pri političnem deželnem oblastvu, ki je pristojno po kandidatovem stanovališču. Vsak kandidat mora priložiti svoji prošnji: 1. Krstni ali rojstveni list; 2. izpričevalo nravnosti, ki ga je izdalo politično ali policijsko oblastvo bivališča in 3. izpričevalo o praktični uporabi, ki se zahteva v §. 1, št. 2. §. 9, odstavek 2. Ustna preskušnja je javna. Kandidate je preskuševati po abecednem redu. Preskušnja vsakega kandidata traja eno uro največ. Člen II. Na mesto v ukazu z dne 14. junija 1889. 1. (drž. zak. št. 100) in sicer v §§. 4, odstavek 1, 5 odstavek 1, 8 odstavek 4, 10, 13 odstavek 1, 15 in 16 odstavek 1, potem v obrazcih A, B in C omenjenega ukaza z dne 1 1. februarja 1889. 1. (drž. zak. št. 23) o državnih preskušnjah za gozdarje in pa za gozdo-pazno in tehniško pomožno osebje, stopi ukaz z dne 3. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 30), ki se tiče tega predmeta. Člen IH. Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve. (liovanelli s. r. (SloTouifloh. 20 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1903. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraß c št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročtlu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kd6 kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do l.“l858. . . 50 K desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888. . . 40 K , , „ 1859. , , , 1868. . . 24 , , „ , 1889. , , , 1898. . . 60 , , , , 1869. , , , 1878 . . 32 , Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do L 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja , „ 1870. , , „ 1899. „ stanejo . . . 120 , V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 32 K j desetletje od L 1890. vštevši do 1. 1899. . . 60 K. , , , 1880. „ , , 1889. ... 40 , | desetletja od 1.1870. vštevši do 1. 1899. pa stanejo .... 120 K. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1867. za . . 4 K — h Letnik 1885. za . . . 3 K 60 li . 1850. 10. 50 , X 1868. . 4 — 1886. . 4 , 60 , 1851. 2, 60 . X 1869. . 6 » — 1887. . 5 „ , 1852. 5. 20 . 1870. » . 2 80 jj 1888. . 8 . 40 , 1853. 6, 30 . 1871. s . 4 — 1889. . 6 X . 1854. 8. 40 , 1872. . 6 40 1890. . 5 , 40 J» , 1855. 4, 70 , 1873. . 6 60 1891. . 6 r . 1856. 4. 90 , 1874. . 4 60 1892. . 10 x ~ r , 1857. 5 . 70 r 1875. „ » . 4 — 1893. . 6 * r , 1858. 4 . 80 . * 1876. . 3 — 1894. , . . . 6 r r , 1859. 4. — „ 1877. »1 • . 2 » — r 1895. X . 7 » — , 1860. 3 , 40 . 1878. . 4 60 1896. . 7 . 1861. 3. 1879. n • . 4 • 60 1897. r, • • . 15 , 1862. 2. 80 . 1880. v • . 4 n 40 1898. 6 , 1863. 2 . 80 . 1881. n • . 4 * 40 1899. . 10 , 1864. 2. 80 , 1882. » • . 6 — 1900. x • • . 7 T , 1865. 4, 1883. v • . 5 X — 1901. . 6 n T . 1866. »v . 4. 40 . n 1884. n • . 5 It — n 1902. » • • . 7 . 50 « Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cénah, kakor nemška izdaja. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje V Štirih tédllih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (*/4 pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste uredili po tvarini.