tr Ob Prvem maju Ob vsakem pomembnejšem prazniku sc radPlzrcmo nazaj in skušamo realno oceniti prehojeno pot. V istem trenutku tudi razmišljamo o sedanjosti in že kujemo načrte za prihodnost. Ob letošnjem prazniku dela lahko s ponosom ugotavljamo, da je naše podjetje v zadnjih desetih letih doseglo velike uspehe na vseh področjih udejstvovanja. Že primerjava proizvodnje med letom 1953 in 1963 nam pove, da bomo povečali količino proizvodnje od 2003 ton na 6323 ton. Sorazmerno količinskemu povečanju se bo povečal celotni dohodek od 999 milijonov 666 tisoč dinarjev na 5 milijard 550 milijonov dinarjev. V istem času se bo število delavcev povečalo od 597 na 1200, osnovna sredstva pa od 573 089 236 dinarjev na 2 039 166 769 dinarjev. Navedeni podatki nam povedo, da smo prešli od podjetja manjšega značaja na podjetje, ki prehaja iz srednjega v večje. Pri spremljanju tega razvoja lahko ugotovimo, da ta zahteva revolucionarne posege, ki jasno ne gredo vedno mimo nas brez nekih notranjih konfliktov, ki se pri takem razvijanju nujno porajajo. Samo proizvodnjo smo še pred kratkim časom precej primitivno vodili in ni bila tehnološko zadostno organizirana. Sicer je bil tak način vodenja takrat na zadostni višini, sedaj pa ne zadošča več vsakodnevnim potrebam. Tudi dejavnost in aktivizacija pri iskanju notranjih rezerv sta bili precej usmerjeni na forsirano mobilizacijo fizičnih sil v samem kolektivu. Mislim, da smo v tej mobilizaciji prišli v našem kolektivu na višino, preko katere bi bila nadaljnja mobilizacija prej lahko škodljiva kot koristna. Smatram, da se danes nahajamo v obdobju, ko nam v kolektivu postaja vsem skupaj bolj ali manj jasno, da moramo našo aktivizacijo usmeriti močneje v drugo smer, to je v smer večje mobilizacije tehnične inteligence in sicer kvantitetno in kvalitetno. Mislim, da ni slučaj, da imamo danes v našem kolektivu samo pet inženirjev, da ne govorim o tehnikih, kjer je stanje nekoliko boljše (40 tehnikov), ampak da je to dejansko odraz še konservativno tradicionalnega gledanja, odraz stare miselnosti in posledic prehajanja od »obrtniškega« na industrijski način proizvodnje. Izkušnje preteklega leta, kakor tudi naloge letos, nam ta problem odpirajo vsak dan v novih oblikah, še bolj pa bomo to občutili v prihodnosti pri naših bodočih nalogah. Miselnost, da je proizvajalec samo tisti, ki fizično proizvaja, bo morala izgubiti svoje osnove v razmišljanju vsakega člana našega kolektiva, ker le tako bo naš kolektiv lahko nadaljeval revolucionarno pot svoje preteklosti. Rezultati bistveno spremenjenega načina vodenja v proizvodnji kažejo, da se da s fizično enakimi napori, ali manjšimi, ustvariti večje in boljše rezultate. Pogoji za to so v bistveno reorganizirani tehnologiji, ki obsega preureditve in manjše racionalizacije. Analiza letošnjih potreb tržišča po izdelkih, ki jih lahko proizvaja naša tovarna kaže, da potrebujemo v naših razvojno tehničnih službah vsaj še 40 tehnikov ■n inženirjev. Če dodamo pri tem še to, da je potrebno vzporedno s tehnično službo razvijati tudi ostale strokovne službe, nam je lahko jasno, da prihodnost na tem področju ni nič kaj rožnata, nasprotno, težka je. Prav v tem času se pripravljamo na izdelavo statuta za naše podjetje. Med drugimi načelno novimi odnosi v organizaciji in delovanju našega kolektiva smatram, da bi bilo potrebno v posebnem poglavju temeljito obdelati problem investiranja v naše tehnično strokovne kadre. Pri tem ne mislim samo perspektivno kadrovanje, ampak tudi stimulativnejše nagrajevanje. Osnova teinu bi nedvomno morala biti večja aktivizacija njihovih sposobnosti, kakor tudi njihovega ustvarjalnega udejstvovanja. Zlasti bi bilo potrebno to poglavje obdelati s stališča daljše perspektive podjetja, ki zahteva od nas vseh skupaj pogumnejšega in smelejšega reševanja tega problema, kar se nam bo v prihodnosti lahko zelo dobro obrestovalo, v nasprotnem primeru pa tudi maščevalo. Zdravko Rakušček Vsem članom kolektiva čestitamo za Prvi maj UPRAVA PODJETJA, ORGANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE Hrepiti in utrjevati sistem delavskega commmrniflinnin ic osl,OTna naloga organizacije u(IIIIUII|JI Čl IIIJ d 11J d in članov Zveze komunistov Na aktivu komunistov, ki je bil v našem podjetju smo lahko iz referata, ki ga je podal sekretar tovarniškega komiteja ZK, kakor tudi iz razprave ugotovili, da je osrednja in najvažnejša naloga Zveze komunistov v podjetju krepiti in utrjevati sistem delavskega samoupravljanja. Izredno hiter tempo našega gospodarskega razvoja postavlja pred vsako gospodarsko organizacijo nalogo, da se čim hitreje gospodarsko in ekonomsko razvija. V najkrajšem času naj odpravi še delne ostanke obrtniške proizvodnje, preide na industrijski način in pravilno delitev dela. Vse te naloge zahtevajo do potankosti preštudirano in po- stavljeno organizacijo dela, dobre strokovne kadre in idejno enoten kolektiv. Decentralizacija delavskega upravljanja, prenos čedalje več pristojnosti na ekonomske enote in s (cm vključevanje čedalje več neposrednih proizvajalcev v sistem upravljanja, zahteva od članov in organizacije ZK povsem druge metode dela. Zato smo na aktivu komunistov našega podjetja posvetili vsem tem problemom največ pozornosti. Ze sam referat je do podrobnosti obravnaval sistem delavskega upravljanja, delitev dohodka in sistem nagrajevanja, kadrovsko politiko, medsebojne odnose, mesto in vlogo družbenih in političnih organizacij v kolektivu ter metode dela organizacije ZK. O vseh teh problemih je pred aktivom tovarniški komite večkrat temeljito razpravljal in izdelal konkretne analize trenutnega stanja. O vsakem problemu so bili predlagani aktivu komunistov tudi konkretni sklepi, na podlagi katerih bomo izdelali dolgoročni program dela organizacije in članstva ZK v Saturnusu. Po referatu in predlaganih sklepih so člani razpravljali predvsem o proizvodnih problemih, organizaciji dela, sistemu nagrajevanja, katerega je brezpogojno potrebno izpopolniti z ozirom na nagrajeva-Nadaljevanje na 5. strani Tovarišica Pepca Radelj v A Tovarišica Pepca Kardelj se je zelo pogosto ustavljala pri delavkah in sc z njimi pogovarjala. V razgovoru z delavko pri zapiralnem stroju. V ponedeljek, 25. marca, je zopet obiskala našo tovarno tovarišica Pepca Kardelj. Ponovno se je namenila v tovarno v kateri je delala pred 25 leti. Želela je ugotoviti kakšne uspehe dosega naš kolektiv in po kakšni poti se bo v bodoče razvijal. Zanimalo jo je prav vse. Kako teče proizvodnja, kakšne imamo pri tem težave, koliko in v kaj vlagamo sredstva, kako razvijamo samoupravljanje, kakšna je družbena aktivnost, kakšno je razpoloženje čla- nov kolektiva itd. Tovariški in odkritosrčni razgovori niso bili redki. Enkrat je ona spraševala, drugič je odgovarjala in tako je hodila iz oddelka v oddplek. Po ogledu tovarne, ki je trajal skoraj tri ure, smo jo prosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. Rade volje je ustregla naši želji. Vprašanje: »Kakšne vtise imate ob današnjem obisku v naši tovarni?« Odgovor: »Vaša tovarna dobiva podobo velike tovarne. To sem opazila na vsa- Zanimajo nas tudi Komunalna vprašanja 13. marca je bil v našem podjetju setanek zbora volivcev. Na sestanku, ki bi se ga morali udeležiti člani kolektiva jih je bilo prisotnih okrog 150. Na njem je direktor v uvodni razpravi razložil predlog načrta razvoja gospodarstva, družbenih služb in proračuna za letos. Zvedeli smo, da se bo obseg proizvodnje in storitev povečal za 9 °/o predvsem s povečano dinamiko, dvigom proizvodnje in produktivnosti ter s hitrejšim prilagajanjem potrebam domačega in tujega trga. Zanimivo je povedati še, da se bo proizvodnja v industriji dvignila za 10 %>, ker bomo uvajali nove tehnološke postopke, izvedli modernizacijo strojnih naprav, bolje izkoristili obstoječe zmogljivosti, uvedli specializacijo proizvodnje itd. Poleg tega je tovariš direktor razložil še druge osnove družbenega načrta kot so investicije, dvig narodnega dohodka na enega prebivalca, ki bo letos dosegel približno 553 80'2 dinarjev. Povečanje proizvodnje za 10 'Vip in produktivnosti za 8,5 *7o omogočata dvigniti OD za 10 do 11 °/o. Vendar morajo gospodarske organizacije pri tem še vedno skrbeti za dosledno izvajanje in izpopolnjevanje notranjega sistema delitve osebnega dohodka. , V razpravi, ki se je razvila po uvodni misli, so člani kolektiva govorili predvsem o otroškem varstvu, zdravstvu, gradnji toplarne in o kakovosti uslug, ki jih opravlja podjetje Snaga. Taka razprava kaže, da se člani kolektiva zanimajo za širša komunalna vprašanja in da jim ni vseeno kako se posamezna vprašanja v komuni rešujejo. Peter Marn A 13. marca je bil v naši tovarni zbor delovnega kolektiva. Na zboru je tovariš direktor razložil družbeni načrt naše občine za letos. naši tovarni A Obiskovalko so še posebej zanimala vprašanja standarda, življenjskih pogojev ter odnosov na delovnem mestu. kem koraku. Sicer zasledim določene pomanjkljivosti, ki so predvsem posledica hitrega razvoja. .Prav zato sem tudi prepričana, da jih boste po poti, ki jo ubirate, lahko zelo hitro odpravili. Važno je, da je razpoloženje ljudi dobro, da so ljudje zadovoljni. Pri tem se moramo zavedati, da so ljudje zadovoljni z malo manj, samo če vidijo, da gre razvoj pravilno pot.« Vprašanje: »Pripravljamo se na izdelavo statuta. Ali ne mislite, da je spričo dejstva, da je v tovarni 3/< žensk treba vprašanje skrbi za dekleta, žene in matere še posebno temeljito obravnavati?« Odgovor: »Res je! Temu se bodo morali scstavljalci statuta dodobra posvetiti. Pri tem bi želela poudariti, da moramo še več pozornosti posvečati družini. Še smelejc moramo razvijati službe za pomoč družini. To seveda ni vprašanje samo ene tovarne pač pa širše družbene skupnosti — komune. Ljudi moramo učiti, da je potrebno družbeno udejstvovanje tudi tam, kjer stanujejo, da je treba vrsto življenjskih vprašanj rešiti prav v okviru krajevne skupnosti ali drugih družbenih dejavnosti. Zaradi tega se tudi tovarna kot celota ne sme zapirati v lastne okvire, ampak se mora zanimati v kakšnih pogojih in kako naši delovni ljudje preživljajo svoj prosti čas. Zanimanje za to pa omogoča že samo dejstvo, da kolektivi del svojih sredstev oddajajo občinam v katerih prebivajo njihovi člani. Seveda ni dovolj, če vprašanja krajevnega značaja rešuje nekdo tretji. Prvi, ki so pri tem poklicani, so delavci sami. Zavedati se morajo, da si lahko le oni sami najbolje uredijo življenje. Zavoljo tega jih je treba stalno izobraževati in jim omogočati pridobiva- nje višjih kulturnih navad, pri čemer odgovornost kolektiva ni majhna. Ce se ponovno vrnem na vlogo podjetja, potem moram reči, da podjetje ne sme in ne more biti središče življenja, pač pa se mora vključiti v vsakodnevno življenje komune. S svojo dejavnostjo mora prispevati k boljšemu in lepšemu življenju delavca. Torej vprašanje skrbi za dekle, ženo in mater ni vprašanje samo tiste tovarne v kateri one delajo. Nasprotno, ta skrb je naloga vseh kolektivov, pa tudi tistih, v katerih skorajda ni žensk. Seveda se težave sedanjega stanja najbolj občutijo v kolektivih, kjer je večje število žena. Vprašanje: »Kateri so po vašem mnenju glavni vzroki, da se žena-mati ne more aktivno vključiti v družbeno življenje?« Odgovor: »Kot rečeno, je družina tisti element, ki ženo najbolj privlači, ki jo zaradi vrste domačih opravil ovira, da bi sc posvetila družbeni dejavnosti. Še za dvig osebne kulture ji dostikrat zmanjka časa. Ob tem ne smemo biti preveč skeptični, saj že doseženi uspehi kažejo, da bo ženam kmalu omogočeno tisto, kar od njih kot enakopravnih občanov pričakujemo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je treba vzporedno z razvojem standarda ženi omogočiti izobraževanje.« Peter Marn Izmet, ki ni kar tako Že sam naslov tega članka nam pove, da v našem podjetju ne gospodarimo vedno tako, kot bi bilo to potrebno v korist podjetja kakor tudi celotne družbe. Primer, ki bi ga želel tukaj analizirati, prične svojo pot pri naročniku, nadaljuje s proizvodnim nalogom v prodajnem oddelku, potuje dalje v pripravo dela, kjer se prične pot od priprave izdelka do končne odpreme naročniku. Nalog za izdelavo se glasi na količino in izvedbo, ki jo zahteva kupec. V vseh nadaljnjih nalogih proizvodnim oddelkom se ta količina v istem številu ponavlja. Ko se naročeni izdelek v celoti izdela ter opremi, lahko vidimo, da količina v večini primerov ni enaka naročeni. Odpremljena količina je manjša za 1 pa tudi za več odstotkov od količine, na katero sc je glasil proizvodni nalog. Ce pogledamo, kje je ostala ta razlika, v večini primerov ugotovimo, da konča svojo pot zaradi nepazljivosti pri izdelavi, v manj primerih zaradi nekvalitetnega materiala, v oddelku za stiskanje odpadkov. Ne bi želel s prstom kazati na krivce, ki so to povzročili, ker upam, da bodo sami v bodoče z malo večjo pazljivostjo zmanjšali odstotek izmeta na minimum. Vrednost izmeta, ki nastane med letom, lahko ocenjujemo z milijoni, zato je dolžnost nas vseh, da skušamo po svojih najboljših močeh in vestnostjo pri delu odpravit dosedanje napake in zmanjšati izgubo, ki jo trpi naše podjetje zaradi prevelikega izmeta. Feliks Rojec Vsem sodelavcem! Dopisnike, ki so oddali prispevke za (o številko prosimo, da nam oprostc, če ni v časopisu njihovega prispevka. Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni nekatere sestavke izločiti. Objavili jih bomo v Glasu Saturnusa, ki bo izšel 25. maja. Prosimo, da to z razumevanjem upoštevate. Uredništvo A Naš fotoreporter je na svojem pohodu videl nekaj zanimivosti — med drugim tudi nekatere, na katere ni vedel odgovora. Zato vabimo bralce, naj razlage k tej sliki pošljejo uredništvu do 10. maja. Najboljše razlage bomo objavili v naslednji številki. Urediti sistem nagraj e vanj a Nagrajevanje je eden izmed perečih problemov v vsakem kolektivu ali EE. Izdelati tak sistem nagrajevanja, o katerem ne bi bilo potrebnih in nepotrebnih kritik je nemogoče. Predvsem moramo delati na tem, da se bomo čim bolj približali kar najbolj pravilni delitvi osebnih dohodkov. Temelj za izdelavo pravilnika o nagrajevanju po učinku, so dobro pripravljeni podatki o proizvodnji, kamor sodijo tudi realne norme. Trenutno se v našem kolektivu, kar se tiče podatkov, vrtimo v začaranem krogu. Urediti organizacijo dela in pravilno zajemati tako pestro proizvodnjo kot je pri nas, je res težko. Pri tem smo večkrat neučakani. Hoteli bi imeti naenkrat vse. Prav sedaj smo v težkem položaju v zvezi z nagrajevanjem, ko bomo delili dohodek po EE. Tu je potrebno zajeti vrsto podatkov, ki bodo služili za razvijanje sistema nagrajevanja po EE. Predvsem je važno, da bodo EE dobile pravočasno potrebne podatke, ki jim bodo smerokaz za nadaljnje delo. Pravočasni podatki bodo omogočili hitro odstranitev napak v njihovem delu. Komisija za delitev dohodka bo morala še bolj načrtno delati, za kar je tudi odgovorna celotnemu kolektivu. Sleherni član komisije se bo moral dobro vživeti v to delo in tudi pravilno tolmačiti sistem nagrajevanja med člani kolektiva. Sistem nagrajevanja se je pri nas v enem letu precej izpremenil. Dvignili smo osnove in s tem tudi norme. Norme so danes v našem kolektivu tako visoke, da v glavnem nimamo kaj iskati pri povečanju fizičnih zmogljivosti naših delavcev. Izpeljati moramo organizacijo dela kar najbolje, kar zavisi od vodilnega kadra, ki bo moral dati vse od sebe, če bomo hoteli doseči zažcljcne uspehe. V zadnjem času smo veliko govorili o spremembi sistema nagrajevanja šofer- jev in spremljevalcev. Člani kolektiva, ki delajo po normi, so se že dalj časa spraševali, zakaj smo njim lahko v kratkem času zvišali norme, medtem ko za šoferje in spremljevalce nismo mogli tega narediti. Pri spremembi o nagrajevanju šoferjev in spremljevalcev, smo normo pustili, pač pa smo znižali osnove in jih dopolnili z nekaterimi spremembami. Pravilnik o nagrajevanju šoferjev in spremljevalcev je bil izdelan pred leti na podlagi takratnih skopih podatkov, ki so bili na razpolago. Ker so do izdelave prvega pravilnika delali šoferji in spremljevalci po času, smo ugotovili, da so v 8. urah izvršili 2,8 voženj, kar je bila tudi osnova za nagrajevanje. Drugih bolj realnih podatkov ni bilo na razpolago. Ko so začeli delati po normi, se je učinek vidno dvignil in sicer iz 2,8 voženj na 8 voženj v 8. urah, tako da znese povišanje za 180 %>. K temu povišanju so pripomogli šoferji in spremljevalci ter boljša organizacija dela, s tem, da je bil bolje pripravljen material za prevoz pri natovarjanju in iz-tovarjanju. V zadnjem času so ti dohodki vidno narasli in presegli vse meje v pogledu odnosa med osebnimi dohodki ostalih članov kolektiva. Komisija za delitev dohodka so je odločila, da na predlog strokovnega kolegija preanalizira podatke in ugotovi stanje. Imela je več potrebnih realnejših podatkov, kakor pri izdelavi prvega pravilnika, zato je tudi bolj realno določila osnove za posamezne vožnje. Kljub temu, da se bodo šoferjem bistveno znižali osebni dohodki, jc sistem še vedno stimulativen, tako da bodo šoferji in spremljevalci prejeli za vloženo delo primerne nagrade. Važno jc tudi to, da sc bo evidenca vodila točneje in dosledneje kot do sedaj. Vlado Drnovšek Želimo, da bi bili potrošniki naše embalaže usposobljeni za pravilno uporabljanje V zadnjem času je Zvezni center za napredek proizvodnje in strokovno izobraževanje kadrov v prehrambeni industriji organiziral vrsto tečajev in seminarjev, ki naj bi pripomogli k izboljšanju kvalitete konzervni oziroma prehrambeni industriji na sploh. Eden najvažnejših med temi seminarji je prav gotovo ta, ki ga je Zvezni center organiziral z našo tovarno. Pričel se je v mesecu februarju in bo trajal do konca meseca aprila. Namen seminarja je bil seznaniti udeležence s pravilnim zapiranjem konzerv in steklene embalaže, ker je to v večini tovarn prehrambene industrije problem, kateremu je posvetiti kar največ pozornosti. Če čisto na kratko pogledamo nekaj številk, nam postane še bolj jasno, kako veliko pozornost je treba posvečati tako pravilni izdelavi embalaže, kot tudi pravilnemu zapiranju. Vrednost letne proizvodnje v industriji predelave sadja, zelenjave in mesa znaša približno 20 milijard, vendar je pri današnjih pogojih vsako leto približno 5 “/o te proizvodnje uničene zaradi nepopolnih konzerv in nepravilnega ravnanja z njimi, kar pa pomeni v dinarjih nekaj manj kot 1 milijardo. Ta izguba je seveda občutno prevelika, posebno ker računamo, da se 70 %> od pokvarjenih konzerv pokvari ne zaradi slabe izdelave le teh, temveč ravno zaradi nepravilnega zapiranja in ravnanja z embalažo. Namen našega seminarja je čim bolj zmanjšati teh 70 %> slabih konzervnih doz. Udeleženci seminarja so prišli od vsepovsod, 30 tovarn prehrambene industrije iz cele države, od Gevge-lije pa do Ajdovščine, se je odzvalo vabilu naše tovar- Večino praktičnega dela seminarja so seminaristi preživeli v našem konzervnem oddelku v Zalogu |> ne in poslalo po enega, dva ali pa tudi tri svoje zastopnike. To so ljudje, ki delajo pri zapiralnih strojih, jih pripravljajo za pravilno zapiranje in skrbijo za njih nemoteno delo. Pri nas ostanejo 3 dni, toliko namreč traja seminar za vsako udeleženci ljudje, ki delajo s takimi stroji mogoče že nekaj let. Mnogo bolj važno je, da se jih opozori na najpogostejše napake in probleme, ki se pojavljajo pri zapiranju in pa seveda kako se take odpravlja, oziroma pre- A Seminar za potrošnike naše embalaže je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Seminaristi v sejni sobi ob prvem srečanju. posamezno grupo, in v teh treh dneh jim skušamo posredovati čim več znanja, katerega bodo ob povratku lahko koristno uporabili v svojem kolektivu. Časa je seveda malo in smešno bi bilo misliti, da bi se nekdo v treh dneh naučil ravnati z zapiralnim strojem, če prej ni vedel o njem ničesar. To pa končno tudi ni namen seminarja, saj so preči, predno se sploh pojavijo. Vloga teh ljudi je v njihovih tovarnah izredno velika, ker ravno na podlagi njihovega dela lahko tovarna mnogo prihrani, ali pa tudi mnogo izgubi. Take izgube pa v tej industriji niso majhne, to so kaj hitro milijonski zneski. Vsega tega se udeleženci seminarja dobro zavedajo in se zato trudijo čim bolje izkoristiti te dneve, ki jih imajo na razpolago za učenje in izpopolnjevanje. Trudijo se, da bodo znali objektivno določiti kaj je prav in kaj ne. Oni morajo namreč s polno gotovostjo nastaviti zapiralni stroj tako, da bo zapiranje kvalitetno. Vse, kar delajo, pa morajo delati z nekim razumevanjem. Ni namreč dovolj, da vedo, da je treba neki vijak malo priviti ali odviti, vedeti morajo zakaj to narede in kaj s tem dosežejo, ker le tako bodo lahko v svojih tovarnah samostojno določali kaj je dobro in kaj ne in tako odstranjevali napake. Jure Poljšak V kratkem spet dva nova objekta V prvi številki sem obravnaval vlaganja v letošnjem letu. Tudi centralni delavski svet je na zasedanju 22. marca sprejel predlagani investicijski program v višini 350 milijonov dinarjev in s tem dal soglasje za izvajanje naše investicijske dejavnosti. Da bo mogoče stroje in opremo za tiskarno postaviti, je potrebno zgraditi prizidek k tiskarni. Brez njega si ne moremo predstavljati povečanja zmogljivosti tiskarne. Gradbeno podjetje je že marca začelo pripravljati gradbišče, toda mraz in zmrznjena zemlja sta onemogočila odkop. Zato se je začetek del zavlekel na kasnejši datum. 16. marca je goseničar nakladalec odkopal prve ku-bike. Ker bo prizidek podkleten, v kleti bo skladišče barv in lakov za tiskarno, bo treba skupaj izkopati 1000 m3 zemlje. Odkup je bil izvršen 22. marca. Pri odkopavanju zemlje smo naleteli na velike težave, kajti teren je prepreden z vodovodnimi cevmi, staro kanalizacijo, električnim kablom, jaški itd. Vsak dan so morali naši inštalaterji v akcijo in popravljati vodovodne cevi. Nekajkrat se je zgodilo, da sta tiskarna in galvana ostali brez vode, medtem ko je bil eloksal popolnoma vlažen. Inštalaterji so morali napeljati popolnoma nov vodovod. Ugotovili smo namreč, da je ce- lotna vodovodna napeljava slaba, ker Cevi niso bile dobro izolirane. Zato smo se odločili za novo sodobno napeljavo, ki so jo postavili monterji Instalicije. Prav tako bo treba preložiti kanalizacijo, ker sedanja teče ravno pod temelji stavbe. Istočasno bodo morali inštalaterji preložiti vse glavne dovode centralne kurjave, ki tečejo sedaj po sredini nove kleti. Cevi bomo obesili na strop tako, da bomo istočasno ogrevali tudi ta prostor. Preložiti bo treba tudi električni kabel, ki napaja tiskarno. Pri izkopu zemlje za temelje stebrov smo ugotovili, da teren na petih mestih Nadaljevanje na 4. strani Pred občnim zborom sindikalne podružnice Dosledno se moramo boriti za nagrajevanje po delu Smo v času, ko bo naša sindikalna organizacija pola- o njih razpravljali in dajali jevanje. V tem primeru bi rajajo v našem kolektivu, sala obračun dela za preteklo obdobje. V tem obdobju tudi konkretne predloge za namreč prišlo do prevelikih Občni zbor bo predvsem de- smo sprejeli številne ukrepe za izpopolnjevanje in na- njihovo rešitev. Posebna na- razlik za enako ocenjena lovnega značaja, to se pra- daljnjo graditev našega družbeno-ekonomskega sistema, loga sindikalne organizacije delovna mesta v različnih vi, da na njeni ne bomo sa-Pred našo sindikalno organizacijo so bile velike zahtevne je tudi v tem, da se dosled- ekonomskih enotah. mo pregledali dosedanje naloge. no bori za nagrajevanje po Zatorej naj bi na občnih delo, ampak, da bomo na Naše podjetje se je v Zato je sindikalna orga- delu. Tu nastopajo P« nas zborih sindikalnih pododbo- podlagi razprav, _ sprejetih zadnjem letu znatno razši- nizacija skupno z organiza- trenutno se najveeje težave, rov o tem m vseh drugih sklepov in stal.se sprejel. Porajajo se namreč mnenja, problemih spregovoril, in dolgoročni program dela da naj bi sedaj, ko bomo vprašali za mnenje vse čla- sindikalne organizacije. To prešli na delitev dohodka ne sindikata. je še posebno važno, ker v Juvinil - iz Polja, ki je se- izvršila nova raždehtev po ekonomskih enotah, pre- Na sindikalnih pododbo- letošnjem letu izbiramo za daj samostojna ekonomska ekonomskih enot, vzpored- Pust.li nagrajevanje njim. r.h bomo volil, delegate za dve let, novo s,nd,kalno enota. Obrat konzervnih no s tem pa naj bi strokov- Y načelu se s predlogom oben, zbor sindikata nase vodstvo našega kolektiva, škatel v Zalogu je svojo ne službe pripravile vso po- strinjamo, toda ne moremo tovarne. Pr, izbir, kand,da- V tem času bo pr,slo do ve- proizvodnjo še bolj meha- trebno dokumentacijo, tako smatrati za pravdno, da bi tov upoštevajmo take, k. likih sprememb, ki bodo po- niziral in razvil. Pa tudi da bo mogoče s 1. aprilom Posamezne ekonomske eno- bodo s svojo razpravo do- sled,ca hitrega gospodarske- drugi obrati so bistveno preiti v celoti na dejanski te popolnoma neodvisno do- prinesi, k razčiščevanju ga razvoja podjetja, spremenili svojo organizaci- obračun in zajemanje stroš- ločale tudl osnove za na^ra' vsch Problemov, k, sc po- Anton Globokar jo dela. Vse to je zahtevalo kov po ekonomskih eno-velike napore predvsem tah. tehničnega vodstva in osta- Po daljših razpravah s lih strokovnih služb. člani kolektiva smo to nalo- Toda razširjena proizvod- go izpolnili, ustanovili smo lija, boj za večjo produktiv- tudi sindikalne pododbore rilo. Dogradili smo obrat cijo Zveze komunistov v tehničnih predmetov. K podjetju predlagala orga-nam se je pripojilo podjetje nom upravljanja, naj bi se Kongres LMJ v Beogradu V času od 23. do 26. ja- macij, ki spremljajo naš na vrednost vloge dela v nost dela in decentralizacija po ekonomskih enotah. Na- nuarja 1963 je bil v Beogra- razvoj ter predvsem pod oblikovanju osebnosti, ob- delavskega upravljanja so loga teh naj bi bila v tem, du VII. kongres LMJ. Kon- vplivom nam tujih meril o čana naše skupnosti, postavljale pred sindikal- da bi vsestransko zasledo- greš je delal v plenumu in delu in življenju, ki se ši- Razvitejši samoupravni no organizacijo še mno- vali delo, uspehe in neuspe- komisijah. Dopolnili in za- rijo zlasti z množičnim organizem omogoča in ob- go večjo odgovornost. Pr- he v ekonomski enoti, jih menjali so nekatere tekste zabavnim tiskom, filmi vezuje vsakega proizvajal- votno ustanovljene ekonom- analizirali ter jih skupno z v Programskih načelih in site enote niso mogle zažive- organi upravljanja v eko- Statutu in sprejeli Resoluci-ti kot bi morale. Zato je nomski enoti tudi reševali, jo o nalogah ZMS v izgrad-bilo več vzrokov. Deloma Kajti smatramo, da naj bi nji socializma, slaba organizacija dela, po- bila osnovna naloga sindi- Na kongresu so veliko go-mankljiva dokumentacija, kalne podružnice v kolekti- vorili o različnih negativ-predvsem glede normativov vu v tem, da bi skrbela, da nih vplivih, katerim — če in kalkulacij, sta onemogo- bi bili vsi člani kolektiva je nepripravljen — lahko čali realno delitev dohodka oziroma ekonomske enote podleže mlad človek, ki je in zajemanje stroškov po seznanjeni z vsemi proble- pod vplivom ostankov starih ekonomskih enotah. Tu je mi, ki se pojavljajo, da bi odnosov in določenih defor-bil tudi glavni vzrok, da ekonomske enote še vedno niso mogle samostojno razpolagati s sredstvi, ki so jih ustvarile. Seveda je tako stanje negativno vplivalo na vzdušje v kolektivu. in drugimi informativnimi ca, da na različne načine — v v ■ m >.„$! EE DTP — Kadrovanje in delovna disciplina Novo izvoljeni DSEE DTP Drugo pereče vprašanje je že na prvi seji razprav- je delovna disciplina naše ljal o raznih problemih za enote. Menim, da bi pri tem _______________________________ V kratkem spet dva nova katere smatram, da jih bo- problemu morali strogo _ ~~~ - —— - ; ~ ™ --T-,.” _i.5_i.i- , , JL. •• , .. . ,6 A Dejavnost mladinske organizacije se razvija. Mladin- do morale reševati komisije, ukrepati. Največ izpadov ti. f,. , organizira Solo živi len le Slika le katere so bile izvoljene na je pri prihajanju na delo 1 aktlv rLdno orSanlz,ra »0,° za življenje. Slika je objekta Nadaljevanje s 3. strani s predavanja o odnosih med fantom in dekletom. ni dovolj trden in smo zato prvem zasedanju SEE. Kot in pri odhanjanju z dela. morali izkope poglobiti do prvo se je pojavilo vpraša- Pri tem ne pridejo toliko v trdnega terena. nje prihajanja delovne sile poštev delavci, temveč naši sredstvi. Del mladine meni, sodeluje v samoupravljanju, Zaradi dodatnih del se bo iz drugih EE v našo enoto, uslužbenci in menim, da bi da se mlademu človeku ni toda vedno z odgovornostjo brez dvoma zvišala cena ali obratno. Mislim, da tak- bili zanje potrebni primerni treba uveljavljati z delom, pri oblikovanju in spreje- gradnje in bomo morali raz- šna politika centralne ka- ukrepi. pač pa je bolje ubrati »laž- manju sklepov. V tem po- liko med predvidenimi in drovske komisije ni pravilna Postavlja sc vprašanje jo pot«. Tako dobivajo na- ložaju pa ni najvažnejše to, dejanskimi stroški kriti iz ter da je v bodoče potrebno koliko delovnih ur izgubimo pačen odnos do obveznosti koliko mladine bodo izvo- lastnih sredstev. Rok pre- skupno s kadrovsko komisi- zaradi nerednega prihaja- v skupnosti. Vsiljujejo se lili v te organe, ampak da daje objekta je določen za jo naše EE reševati takšne n ja in odhajanja iz službe, tuja pojmovanja, spodbuja bodo tudi opravičili dano 30. junij letos. Se pred tem in njim slične probleme. Janez Bečan komercialna miselnost v zaupanje, rokom bo prišla oprema iz raznih aktivnostih, celo v T. .. umetnosti. Proti temu se KreP‘tev vzs,ojno Poht,č-mladina ne more boriti sa- ne ln ldelne vl°8® ZMJ je ma brez pomoči vse družbe. p°vezana z oblikovanjem Zveza mladine je organiza- notran?ih Vnosov v orga-cija mladih ljudi, ki šele nizaciji sami. To pomeni da oblikujejo svojo zavest in treba izoblikovati bolj svoje poglede na svet in borben llk mladinske orga-družbo in zato kaj hitro mzacije, ki bo o vseh poja-podležejo negativnim vpli- mcd mladimi in v druz-y0m bi zavzemala jasna poli- Toda mladinska organiza- tična stališča ter usmerjala cija se mora nujno s konkretno akcijo boriti za rast in mobilizirala mlade k njihovemu reševanju. Zagoto- Anglije, tako da bomo istočasno z gradbenimi deli že postavljali stroje. Po načrtu bo tiskarna začela delati s povečanimi zmogljivostmi konec junija. Ta razširitev bo odločilno vplivala na izvršitev letošnjega plana proizvodnje. Na koncu naj povem še to, da smo z gradbenimi deli za industrijski tir v Zalogu že začeli. Po pogodbi mora podjetje Slovenija ceste položiti spodnji ustroj do 15. aprila. Sekcija za vzdrževane prog pri ŽTP Ljubljana pa mora svoje delo opraviti do konca aprila. Meseca maja bomo že imeli lasten industrijski tir. Ne bo več zamudnega in dragega prevažanja izdelkov na kolodvor v Zalog. Do prvega polletja letos A Dela pri gradnji prizidka tiskarne zelo hitro napredu- izvodnje in produktivnosti «iu dva pomembna uspeha v jejo. Pričakujemo lahko, da bo prizidek zgrajen v pred- dela. V delu ZMJ, predvsem ] ... razvoju našega podjetja. videnem roku — seveda, če bodo dela tudi naprej tako v idejno vzgojnem, se mora oplfcCe 1 ' Janez Deisinger hitro tekla še bolj uveljaviti tudi etič- Nadaljevanje na 5. strani splošne kulture mladih, za- vltl bl moral, tud, širše poj-to, da si mlad človek pri- movanje družbene aktivno-dobi samostojna merila f mladih. Napačno in sek-vrednotenja in se uspešno ,e vsako raz očevanje bori z napačnim vplivom. aktivnosti na politično in nepolitično glede na to, ali Tudi v prihodnje, so pou- potcka v okviru ZM, ali v darili na kongresu, so po- neki športni, kulturni, ali glavitne družbeno-politične dvugi organizaciji. Poglavit-naloge mladih in njihove no merilo za presojo aktiv-organizacije prav v politi- nosti miadega človeka je, čni in delovni angažiranosti kaj in s koiikšno družbeno fa,J^rejše^ povečanje pro- odgovornostjo dela na pod- katerega se je Krepiti in utrjevati sistem delavskega samoupravljanja Prežganje včeraj, danes in jutri Nadaljevanje s 1. strani nje strokovnjakov in tehnične inteligence. Največ razprav kaže potrebo po prenosu pristojnosti od centralnih organov upravljanja na organe upravljanja po ekonomskih enotah. Te smo sicer formirali, moramo pa skrbeti, da bodo v najkrajšem času tudi zaživele. Aktiv komunistov je tudi temeljito razpravljal o perspektivnem razvoju podjetja in s tem v zvezi o kadrovski politiki. Kot že rečeno, tudi pri nas imamo čedalje večje težave s strokovnimi kadri, ker nam jih primanjkuje, od zunaj, t. j. izven podjetja, pa jih je nemogoče dobiti. Zato je bil sprejet sklep, da je treba v bodoče kadrovsko politiko usmeriti na lastne kadre, ter jih tudi usposabljati z nadaljnjim šolanjem v kolikor imajo za to pogoje. Pri tem mora biti naloga članov ZK, da sc borijo proti Se vedno zakoreninjeni stari miselnosti, da podjetje Športno srečanje mladine Papirnice, Izolirke in Saturnusa Z namenom zbliževanja in spoznavanja mladine med podjetji v naši občini je mladina Saturnusa skupno z Izolirko organizirala prijateljsko srečanje v šahu z mladinci vevške Papirnice. Pri srečanju, ki je bilo v Vevčah, so zmagali šahi-sti Izolirke in Saturnusa z rezultatom 6 : 2. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi tovarno. Pred nekaj dnevi je bilo povratno srečanje, ki je bilo v Mostah. Pomerili sta se 5 članski ekipi Papirnice in Saturnusa v streljanju z zračno puško. Zmagala je ekipa mladincev Saturnusa s 710 krogi proti 688 krogom, kolikor jih je dosegla ekipa mladincev Papirnice. Po končanem streljanju, ki je b lo v Izolirki, so si mladinci ogledali Izolirko, nato še Saturnus. Tu je bilo srečanje v šahu. Tokrat pa se je srečanje končalo z neodločenim rezultatom — Saturnus skupno z Izolirko : Papirnica 4 : 4. Mladina želi več takšnih in podobnih srečanj. Milan Bricelj lahko dobro posluje tudi brez inženirjev in tehnikov. Načet je bil tudi problem upadanja aktivnosti nekaterih članov ZK. Aktiv je ta pojav obsodil ter sprejel sklep, da morajo v bodoče vsi člani aktivno sodelovati na enem od področij dejavnosti ZK. Načelno se je potrebno boriti proti preobremenjenosti nekaterih posameznikov, ki imajo tudi po več različnih funkcij. Vloga organizacije ZK in njenih članov se v zadnjem času bistveno menja. Organizacije ZK ne smejo, niti ne morejo imeti nikakih komandnih pozicij, temveč je naloga komunistov, da posamezno delujejo v svoji delovni okolici, v organih samoupravljanja in drugih družbenih in političnih organizacijah. Tam morajo zastopati stališča o katerih se je na sestankih ZK razpravljalo. Vsako dvolično vlogo članov ZK pa bo potrebno v kali zatreti. . Medsebojni odnosi — odnosi nadrejenosti in podre- Kongres LMJ Nadaljevanje s 4. strani Gotovo je, da teh in številnih drugih nalog predvsem nalog idejne in vzgojne narave, ZM ne bo mogla uspešno izpolniti, če ne bo vzgajala članstva v marksi-stično-lcninističncm duhu. Dosedanji dosežki v našem razvoju, program ZKJ in nova ustava SFRJ so idejna podlaga in spodbuda mladi generaciji. Sc naprej bomo nadaljevali in poglabljali poglavitni cilj naše revolucije — bratstvo in enotnost med narodi. Ohraniti, obogatiti in nadaljevati pridobitve socialistične revolucije je mogoče samo ob vsestranski krepitvi naše skupnosti. Mladina Jugosla- jenosti so največkrat v kolektivu merilo z ozirom na delovno vzdušje in enotnost kolektiva. Zato je bilo v razpravi dano temu problemu tudi vidno mesto. Brez dvoma je eden od vzrokov za slabe oziroma dobre medsebojne odnose slaba oziroma dobra obveščenost delovnega kolektiva. Pri obveščenosti igrajo vidno vlogo vse družbene in politične organizacije v delovnem kolektivu. Pri nas bo potrebno prav temu posvetiti še znatno večjo pozornost. Eden od faktorjev, ki bo'sicer nekoliko izboljšal obveščenost v kolektivu je nova oblika tovarniškega lista Glasa Saturnusa, ki bo izhajal redno enkrat mesečno — kasneje pa tudi večkrat. Seveda bodo morale skupno organizacija ZK, sindikalna in mladinska organizacija skrbeti, da bodo njeni člani obveščeni o vseh še tako drobnih problemih o katerih naj se razpravlja v kolektivu — ekonomski enoti in šele nato, ko bodo člani kolektiva dali svoje mnenje lahko organi upravljanja o vsem sklepajo. Aktiv komunistov je ob zaključku sprejel vrsto sklepov oziroma načel o katerih bodo še organizacije ZK posebej razpravljale in na osnovi katerih bo nato sestavljen dolgoročni program dela ZK, katerega sc bodo morali vsi člani ZK tudi držati ter se boriti za njegovo izvedbo. Dosledno izvajanje programa pa bo imelo za cilj, kot je že uvodoma omenjeno, poglobiti in učvrstiti sistem delavskega upravlja- vije pa ljubi enako vse ljudi sveta in zato z vsem srcem in razumom želimo ohraniti mir, podpiramo boj za svobodo vseh narodov in želimo ustvarjati svojo srečo in blaginjo v okviru svetovnega zmagoslavja socializma. Držimo sc in podpiramo politiko koeksistence, bratstvo in enotnost ter socialistične ustvarjalnosti, ki jo vodi naša ZK. V cilju, da pride do izraza popolna opredeljenost mladine za tak razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti in njene idejno politične enotnosti v stremljenjih k socializmu in komunizmu je VII. kongres sprejel sklep, da se LM, preimenuje v Zvezo mladine Jugoslavije. Miloš Mikolič Okusna in kvalitetna prehrana je eden od pogojev za uspešno, kakovostno in visokoproduktivno delo. Dobra hrana vpliva na razpoloženje človeka, ki svoje delo z večjim veseljem opravlja. Važnost kakovosti prehrane so ugotovili samoupravni organi, ki so to vprašanje temeljito pregledali in ugotovili, da je treba v naši restavraciji marsikaj spremeniti in dopolniti. Urediti je bilo treba položaj menze, način finansiranja, zaposliti zadosti strokovne kadre, postaviti ustrezno opremo itd. Zadane naloge smo v glavnem izpolnili z odločnimi ukrepi uprave tovarne. Kakovostna in količinska vrednost hrane je boljša kot je bila v preteklih letih, kljub temu, da so še napake, ki so odraz stvarnih razmer, ali pa so osebnega značaja. Stalno kakovost in potrebno količino smo zagotovili s kontrolo, ki jo opravljata zdravnik in medicinska sestra. Prav tako smo ob isti prodajni ceni posameznega obroka in ob istem številu lahko zagotovili boljšo kakovost in večjo pestrost s centralizirano nabavo živil. To nam dokazuje majhna primerjava. Septembra lani smo zaužili približno 600 toplih malic, februarja letos pa 840. Na manjša prizadevanja uslužbencev restavracije nedvomno vpliva neurejen način finansiranja in nagrajevanja. Dejstvo, da OD uslužbencev restavracije rastejo vzporedno z OD ostalih članov kolektiva, ne vpliva nanje zadosti vzpodbudno. Treba bo izdelati ustrezen pravilnik o delitvi OD, ki bo ob danih sredstvih, ki se v restavraciji stekajo, vplival na večje prizadevanje predvsem pri zniževanju proizvodnih stroškov, pri dvigu kakovosti in popestritvi jedilnika, pri uvajanju večje čistoče itd. To bodo člani kolektiva < Samopostrežba v menzi je omogočila hitrejšo izmenjavo. S tem so se razmere v menzi precej izboljšale. restavracije dosegli le z medsebojnim razumevanjem in skupnimi prizadevanji. Osebni dohodki naj bodo v skladu s prizadevanji posameznikov! Prostorske zmogljivosti sedanje menze ne zadoščajo. Prostor je za redno izmenjavo občutino premajhen. Posledice tega se kažejo predvsem v nerednem prihajanju in odhajanju iz menze, kar brez dvoma vpliva na proizvodne uspehe. Z otvoritvijo novega prostora za restavracijo v OTP bo ta nevšečnost odpadla. Poudariti moram, da se pri tej razširitvi število zaposlenih ne bo povečalo. Zadnje dni se precej govori, da je menza v izgubi za približno 800 000 din. Res je! Toda oglejmo si to trditev nekoliko pobliže. Vsem je znano, da tovarna pri ceni 50 dinarjev za toplo malico in 100 dinarjev za kosilo prispeva še 35 oz. 70 dinarjev za posamezni obrok. Torej ima menza na razpolago 85 in 170 dinarjev za malico oziroma kosilo. Spričo okoliščin na trgu živil (cene so se dvignile) bi hrana take kakovosti, kot jo imamo, morala biti dražja od predvidene vsote. Zato tudi tako visoki stroški, ki pomenijo 800 000 dinarjev več kot smo predvidevali. Da se to ne bo več ponovilo, bo nujno treba uvesti vsakodnevno evidenco stroškov za nabavljena živila. Z gotovostjo pa lahko pričakujemo, da se bo cena taki hrani (kljub temu, da ni najboljša) dvignila in bo zato treba zvišati prispevke, če bomo hoteli obdržati kakovost 'na isti ravni. Pri tem je mogoče zvišati dotacije podjetja ali prispevke članov kolektiva. Ni dneva, da se ne bi kdo pritoževal nad količino, kakovostjo ali čim drugim. Res je, da je stalna kritika potrebna, vendar mislim, da kritizerstvo v tem primeru ni najbolj primerno. Zato predlagam, da naj vsakdo svoje pripombe vrže v nabiralnik, ki služi temu namenu. Prepričan sem, da jih bo UO restavracije v okviru danih možnosti upošteval. Feliks Rojec Še vedno prepočasi osvajamo nove izdelke Iz majhne tovarne se je razvila v zadnjih letih večja, katere plan proizvodnje za letos znaša 5 milijard 550 milijonov dinarjev. Ob tako hitrem gospodarskem razvoju ne smemo pozabiti na vzporeden razvoj služb, ki osvajajo nove izdelke. Zato smo v zadnjih dveh letih vložili precej sredstev za razširitev dejavnosti podjetja. Z vloženimi sredstvi smo ustvarili pogoje za hitrejše in A Garnitura štirih kuhinjskih škatel z okroglini pokrovom številnejše osvajanje novih izdelkov. Kljub temu pa že danes ugotavljamo, da zahtevam, ki jih pred nas postavlja tržišče nismo več kos in bomo zato morali v prihodnje še bolj skrbeti za krepitev razvojne dejavnosti. A Garnitura treh kuhinjskih škatel z okroglim pokrovom in štirioglatim dnom Trdim lahko, da z osvojitvijo nekaterih izdelkov dosegamo kar lepe uspehe. Naštejmo le nekatere izdelke, ki smo jih ali jih bomo v najkrajšem času osvojili. V embalaži bomo začeli, ali že proizvajamo naslednje izdelke: garnituro 4 (8) okroglih kuhinjskih škatel z dvojnim pokrovom, garnituro treh kuhinjskih škatel z okroglim pokrovom in štirioglatim dnom, rekonstruirano garnituro štirioglatih škatel »Kuharček« z zarobljenim A Aluvi za steklenice pokrovom, pokrovčke Pano za kozarce 0 68 mm in 0 83 mm, Alupo pokrove 0 100 in O 123, Aluvi za steklenice ter škatle za kavo. Vsi ti izdelki se uporabljajo v gospodinjstvu in v industriji zdravil. Lastnike fičov bo naša proizvodnja prijetno presenetila. Nekatere od svetilk, ki smo jih do sedaj uvažali mm. A Osvojili smo svetilke za Fiat 600 smo že osvojili. Proizvajati bomo začeli bočno smerno svetilko, sprednjo pozicijsko, zadnjo kombinirano in svetilko za osvetljevanje registrske tablice. Kolesarji bodo kmalu dobili nov žaromet in refleksni žarilec (mačje oko). Ker stari kuhalnik ne zadošča predpisom, smo ga morali rekonstruirati. S proizvodnjo rekonstruiranega kuhalnika bomo začeli v tem mesecu. A Pozicijska svetilka za poltovorno vozilo Fiat 615 B Pri naštevanju novih izdelkov ne smemo pozabiti na pozicijsko svetilko za poltovorni avtomobil Zastava 615 B. Še in še bi lahko naštevali izdelke, ki jih bo potrebno v bližnji prihodnosti osvojiti. Zahteve tržišča rastejo iz dneva v dan. Prav zaradi tega, predvsem pa še zaradi razvoja podjetja v prihodnje, bomo morali okrepiti razvojno službo. Le tako si bomo zagotovili nadaljnji uspešen razvoj našega kolektiva. Janez Smrajc Količina -kakovost A Diagram prikazuje gibanje slabe proizvodnje v letih 1958 do 1962. Ugotovimo lahko, da je slaba proizvodnja padla, vendar še ne moremo biti zadovoljni. Možnosti za znižanje odstotka slabe proizvodnje še niso docela izkoriščene. Nad vse težavna je v vsaki tovarni z veliko serijsko proizvodnjo razmejitev med količino in kakovostjo. Zavedati se moramo, da ni dovolj izdelati veliko maso izdelkov brez ozira na kakovost, temveč je treba to maso izdelkov izdelati tako, da ne nastane prevelika finančna škoda. Občutna finančna škoda nastane kar prehitro pri serijah, ki dosegajo pogosto desettisoče in celo stotisoče izdelkov ter jo kaj lahko izrazimo v milijonih. V naši tovarni se giblje že pet let odstotek slabe proizvodnje skupaj z reklamacijami med 0,47 °/o in 0,97 % ter je znašal v preteklem letu 0,64 "/o. Rezultat preteklega leta bi bil lahko dokaj boljši, če ne bi posamezni oddelki občutno poslabšali kakovost izdelkov, ki se sicer ne izraža toliko v reklamacijah temveč v povečanem izmetu, popravilih in slabih izdelkih. Na škodo, ki so jo povzročile reklamacije odpade le približno 10 %> vrednosti nastale finančne škode. Sicer se je pri mesečnih obračunih nastale škode pokazalo, da presegajo nekateri oddelki dovoljeni 1 "/o slabe kvalitete, 'vendar se je ta rezultat vedno obračal na bolje, tako da ob zaključku leta ni bilo velikih preseganj. V preteklem letu so kar trije oddelki presegli dovoljeno višino slabe proizvodnje. To so bili oddeli tehničnih predmetov z 1,13 "/o, oddelek okrogle embalaže z 1,33 %> in spodnji oddelek z 1,26 °/» slabe proizvodnje. Med oddelki se je najbolj izkazala izdelava eloksiranih in litografiranih stotek slabe proizvodnje kar na 0,25 "/o, oddelek štirioglate embalaže pa je obdržal svojo tradicijo oddelka z naj nižjim odstotkom slabe proizvodnje z 0,24 e/oi. K izboljšanju kakovosti je precej pripomogla ostrejša kontrola, rednejše vzdrževanje orodij in pa prenos odgovornosti za kakovost direktno na preddelavce in oddelkovodje. Če bomo hoteli še v ostalih oddelkih zboljšati trenutno stanje in s tem zmanjšati nepotrebne stroške, bo treba vložiti vse sile v to, da bi se ovire tekoče odstranjevale pa naj nastopijo v materialu, orodju, strojih ali pri ljudeh. Janez Herzog napisnih ploščic, kjer je bilo le 0,78 %> slabe proizvodnje. Tudi konzervni oddelek je posvetil kakovosti tolikšno pozornost, da je znižal od- A Dohitimo oddelek štirioglate embalaže in zmanjšajme slabo proizvodnjo do najnižje mogoče meje. ZAKAJ DVA DELOVNA INVALIDA Dve hujši poškodbi v mesecu marcu — dva invalida dela. Poškodbe sta utrpeli Marija Smrekar v spodnjem oddelku in Anica Tomažič v štancariji avtoelektrike. Kako je prišlo do poškodb? Marijo Smrekar so 14/3 1963 dodelili k ekscentrični kolenčasti stiskalnici. Štan-cala je Alu pokrovčke O 40 za ZKI — Domžale. Pokrovčki se štancajo iz traku. Ponesrečenka »je med A Večkrat radi rečemo: "Saj sem navajen. Tu se mi še nikoli ni nič zgodilo.« Pa vendar pravi star pregovor, da je previdnost mati modrosti delom opazila da stroj večkrat ponovno udarja (dupli-ra). V zgornjem delu orodja ji je ostal zagozdeni del pokrovčka zaradi ponovnega udarca. Da bi odstranili napako, je odšla po preddelavca Uštarja, ki je nastavljal orodje na drugem stroju. Stroj je pustila v pogonu. Ker preddelavec ni takoj imel časa, da bi odstranil napako, se je vrnila k stroju in samovoljno začela z levo roko odstranjevati zagozdeni komad. V tem trenutku se je stroj na nepojasnjeni način sprožil. Odbil ji je prva dva členka sredinca in prstanca leve roke. Dva dni kasneje zabeležimo drugo hujšo poškodbo. Tokrat v štancariji avtoelektrike. Do poškodbe je prišlo na 1001 nagibni stiskalnici znamke SPIERTZ. Ponesrečenka je obrezovala ohišje zadnje kombinirane luči za avtomobile. Pri odstranjevanju odpadka, ki je ostal na rezilu orodja je stiskalnica ponovno udarila. Odbilo ji je palec, kazalec, sredinec in prva dva členka prstanca leve roke. Vzroki poškodb? Na poškodbo Marije Smrekar so vplivali naslednji vzroki: 1. Ko je stroj zapustila, ga ni izklopila. 2. Zagozdeni komad je odstranjevala z roko, ko je bil stroj vklopljen. S tem je kršila tudi interni pravilnik HTV. 3. Delavka ni uporabljala za odstranitev izmečka pinceto, ki jo je imela na razpolago. Vidimo, da je do poškodbe prišlo zaradi tega, ker delavka ni upoštevala pravil in predpisov HTV. Poškodba Anice Tomažič pa nam kaže, da na še tako zavarovanem stroju lahko pride do poškodbe. Komisija je ugotovila, da je do poškodbe prišlo zaradi napake v brezhibnosti delovanja stroja. Varnostna naprava je zaradi tega odpovedala. Ponesrečenka je kriva v tem primeru le toliko, ker je odstranjevala komade izpod orodja z roko. S tem je kršila 83. člen internega pravilnika HTV. Naj bodo ti dve hujši poškodbi vsem, ki imajo opraviti z ekscentričnimi sti- skalnicami resen opomin. Vsem delavkam pa resno opozorilo, da v nobenem primeru ne segajo z roko pod orodje. Anton Žabjek OSEBNE NOVICE A Podoben primer, le v drugem oddelku. Poleg osebnega činitelja je k nesreči prispevala še majhna okvara, ki je bila v danem trenutku usodna. Medsebojni odnosi in delo z ljudmi Od januarja do marca letos Na osmih zasedanjih, ki sta jih imela centralni delavski svet in upravni odbor, sta razpravljala o vrsti skIepS|n] 10 problemov ter sPrejela naslednje najvažnejše 1. Centralni delavski svet: • potrdil letno inventuro • potrdil poslovanje našega kolektiva za lansko leto • odobril in potrdil poslovanje obrata plastike v Polju za lansko leto ® potrdil zaključni račun DUR za lansko leto • potrdil investicijski načrt za letos v višini 359 milijonov 877 tisoč dinarjev in sprejel poslovnik investicijske komisije ® s stanovanjskim skladom ObLO Ljubljana Moste-Polje naj se sklene pogodba za nakup 18. stanovanj v skupni vrednosti 63 milijonov dinarjev, stanovanjska komisija mora pripraviti dopolnilni pravilnik in ga dati CDS v potrditev • vsi sklepi in predlogi EE se bodo obravnavali na vsaki seji centralnega delavskega sveta % za gradnjo stanovanj članom ZB naše občine se odobri 3,5 milijona dinarjev iz sklada skupne porabe 2. Upravni odbor je: • razpravljal o realizaciji plana za januar, februar in marec ter o postavitvi plana za naslednje mesece • sprejel sklep o razdelitvi podjetja na ekonomske enote, ki so: embalaža, oddelek tehničnih predmetov, konzervni oddelek v Zalogu, tiskarna, razvoj in konstrukcija ter plastika v Polju • izdela naj se statut po katerem se bodo ravnale ekonomske enote • pri Gospodarski banki naj se najame kredit v višini 350 milijonov dinarjev za dobo petih let. S temi sredstvi bi kupili investicijsko opremo za OTP, tiskarno in konzervni oddelek • zadolžil kadrovsko službo, da vodi mesečno evidenco učnega uspeha vajencev in štipendistov in o svojih ugotovitvah obvešča starše • potrdil delno povračilo potnih stroškov vsem, ki se vozijo na delo z avtobusom in vlakom • nepreskrbljenemu otroku pokojnega šoferja Franca Hočevarja se izplačuje redna mesečna podpora v višini 10 000 dinarjev. Podpora se mu izplačuje do dopolnjenega osemnajstega leta starosti. Sistematično in načrtno izobraževanje lahko bistveno vpliva na izboljšanje medsebojnih odnosov v kolektivu. Dobri medsebojni odnosi so osnovni pogoj za dvig produktivnosti. Decentralizacija delavskega samoupravljanja, prenos večjega dela pristojnosti na organe upravljanja po ekonomskih enotah ter boj za večjo produktivnost dela zahtevajo vedno bolj gospodarsko razgledane ter strdkovno sposobne člane delovnega kolektiva. Neposredni proizvajalec ne samo, da mora biti dober strokovnjak za opravljanje svojega dela, ampak mora kot upravljalec dobro poznati tudi ostalo problematiko gospodarjenja in upravljanja. Vodstveni kader ima v proizvodnji na tej stopnji družbenega razvoja še posebno težko nalogo. Obrtniški lik mojstra mora v najkrajšem času povsem izginiti. Danes, ko se vodenje in upravljanje med seboj tesno prepletata, ni dovolj, da je mojster oziroma neposredni vodja v proizvodnji samo dober strokovnjak. To nam danes potrjujejo najrazličnejše analize anket, ki so jih naredili strokovnjaki po gospodarskih organizacijah. V mnogih primerih, ko ugotavljamo vzroke nezadovoljstva v kolektivu, vidimo, da spadajo medsebojni odnosi na prvo mesto, slaba organizacija dela na drugo in nagrajevanje šele na tretje mesto itd. Tudi v našem podjetju smo izvedli podobno anketo, ki je pokazala skoraj povsem podobne rezultate. Zato so se organi upravljanja odločili za posebne ukrepe, ki naj izboljšajo medsebojne odnose. Poleg reorganizacije ekonomskih enot, s čimer je povezana večja pristojnost, je bil sprejet sklep, da se da še večji poudarek izobraževanju članov kolektiva. Pri nas sicer že ocj leta 1960 dajemo izobraževanju tisto mesto, ki mu v tako velikem kolektivu, kot je naš, pripada. Program izobraževanja je tudi za letos dokaj obširen. Poleg splošnega in družbenega izobraževanja zajema program večjo snov, ki jo bomo posredovali članom organov upravljanja, vodstvom družbenih in političnih organizacij, posebej pa smo pripravili programe izobraževanja za vodstveni kader v podjetju. Ti programi so izdelani na osnovi konkretnih analiz anket, ki so bile izvedene v našem podjetju ter so pokazale, da moramo predvsem izboljšati odnose med proizvajalci in vodstvenim kadrom, ki-največkrat nima pravega pristopa do ljudi. Seminarji so povsem uspeli ter so z njimi zadovoljni tudi udeleženci sami, ki so v največji meri izrazili željo, da bi tudi v bodoče organizirali podobne seminarje. Jože Einspiler V mesecu februarju in marcu so sklenili delovno razmerje: Zdravko Podgoršek, Viktor Valant, Ivanka Snoj, Matija Gvardjančič, Tomaž Grojzdek, Vera Klemen, Stanislava Alič, Anica Osojnik, Janez Likovič, Anton Kastelic, Ana-Marija Podpečan, Peter Marn, Vladimir Žust, Ivan Lovše, Ladislav Janševec, Valter Kverh, Boris Potočnik, Anton Hab-jančič, Ladislav Sluga, Janez Hribar, Edvard Višnjeva r, Marija Lasič, Blaž Tu-renšek, Ivan Srša, Friderik Pene, Dominik Kurent, Emilijan Frolich, Marko K rdiš, Mate Licul, Franc Kralj, Dragoljub Pavlovič, Aleksander Kralj in Grizi Roman. V mesecu marcu so odšli iz podjetja: Marija Ferlih, Peter Cere, Marija Blatnik, Janez Hribar, Zofija Cinkelj, Jože Zupančič, Jože Bratkovič, Andreja Cankar in Marija Jereb. Med tistimi, ki so odšli iz podjetja so tudi tisti, ki so odšli na odsluženje vojaškega roka: Miloš Mikolič, Alojz Alič, Roman Jeras, Mitja Keber, Emil Žgajnar, Edvard Lampič, Milan Ložar, Anton Kralj, Jože Kozlevčar, Ignac Svetec, Vinko Kenk, Vencelj Pavšič, Janez Goreč, Tomaž Lotrič, Marko Marič, Valentin Avsec, Alojz Travnik, Martin Tihelj in Martin Snša. V mesecu marcu nas je zapustila Jožefa Jamšek. Ob odhodu v pokoj ji želimo obilo srečnih in veselih let. V februarju in marcu so se poročili, Helena Bokav-šek in Peter Strniša, Polona Kurent in Štefan Hržič, Štefka Vesel por. Trobiš, Ana Birk por. Mohar, Bariča Lidvojecič . por. Kerec, Cecilija Jakoš por. Berčan. Vsem mladoporočencem in mladoporočenkam želimo veliko sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. V mesecu februarju sta rodili: Jelka Grozdnik dečka in Jelka Podbrežnik deklico. Mamicama čestitamo ob življenjskem dogodku. Tak seminar je bil več kot potreben. Dokaz za to je živahna razprava, v kateri so udeleženci načeli vrsto aktualnih vprašanj. y Optimizem sredi zime Vevče 2. marca. Nekaj pred osmo uro zvečer sem se pripeljal na Vevče. Stopiš iz avtobusa v mrzel zimski večer. Zavihaš si ovratnik, zgrbiš se, toda glej, mladi skorajda ne občutijo mraza. Tako veselo in brezskrbno se pomenkujejo ter si krajšajo čas do začetka filmske predstave. da ... saj to so vendar naši upokojenci. Kdo bi verjel? Ti razigrani ljudje, možje in žene, ki so toliko let preživeli v tovarni, ki so za strojem skoraj otopeli, kot da niso resnični. Pa vendar so. Glej jih: Franci, Jože, Angela, Mara, Fani in drugi. Skoraj vsi so se odzvali vabilu za skupno srečanje, A Kje so tisti lepi zlati časi?! Radi smo se udeležili tega večera, saj smo na njem preživeli nekaj prijetnih uric Neugnana mladost še v največjem mrazu je razigrana in dobre volje! Greš malo naprej, v skoraj popolni temi'si. Mir, le osameli pešec hiti po svoji poti. Iz gostilne za ovinkom se sliši prijetno in kar ubrano petje. »Ti boš pa doma ostala ...« Napotiš se noter, pričakuješ mlade obraze, to- ki ga je organizirala naša sindikalna podružnica. Med prisotnimi so tudi predstavniki kolektiva, tovariši: Rakušček, Verčko, Smrajc, Einspiler in drugi. Veselega obraza sedijo med povabljenci. Razgovor in smeh, petje, nepričakovano srečanje in topel pozdrav se prepletajo. Eni sprašujejo, drugi odgovarjajo, obujajo spomine ali skušajo ustreči zanimanju za kolektiv, ki je bil nekoč njihov. Marsikatera beseda ni bila izrečena. Sicer pa, kaj bi preveč govorili, bodimo raje še bolj veseli. Saj res, tu je še godba. Plesali in zabavali so se dolgo v noč. Mogoče bi kdo mislil: »Starejši so in še tako norijo.« Toda zakaj ne bi veselo in v miru preživeli jeseni njihovega življenja. Se mi mlajši se jim zahvalimo za vse kar so ustvarili in jim zaželimo: »Veliko veselih in srečnih 1 pf f ■« Peter Marn 218 Ali je to šifra, se bo ob pogledu na naslov vprašal marsikdo, ki ne ve, da imamo v naši občini skupnost za odih. Številka v naslovu ni nič drueeaa kot razpoložljiva ležišča, ki bodo pripravljena od 1. maja dalje za člane kolektivov in ostalih občanov na morju in na Gorenjskem. Veli Lošinj, Crikvenica, Portorož, Bohinj in Kranjska gora čakajo na prve goste. Receptor za Veli Lošinj in Kranjsko goro v Saturnusu ter receptor pri ObSS — Moste-Polje za Crikveni-co, Portorož in Bohinj, čakata najbolj nestrpne ... Janez Herzog RAČUNSKA NALOGA Koliko električne energije potrošijo električni kuhalniki naše proizvodnje, na katerih se med službenim časom cvrejo jajčka, kuhajo kompoti in druge enolončnice? Cilj je značka mojstra strelca 1 l r IVJE PREDLOG t PESNITEV ZBODEN H > >iSka NOV4- 1 VP8Ai4L - NAS ZAmomn «NO- j STEUfi, Pisalna ft>7REtšc VEZNIK MERJASEC POv.ivA ITALUAV MERILO LVBUAHE AP8AMUU ir X ,rew, DoUNJKa X X T*EH0Q % •Račun senadM \aviw MalsSe X ČRIČEK SPREMSTVO MMnsti NSSr r;v 0*RajwJ NAROČILO i^i. TDvaM v JEL VOZA ‘tŽMUC£(1A S X ' 50UXK PLEVEL HEf»l£e 55« SoRAZA MASA sr ‘ET ir- -VAS Prenovo« liiL" JU6OSL0V. film umuia SLAVLJE- NEC PRUlog, sieuS TW*fl*AV vi«. Kuac LATlNJKi Vpe/A»i»* Str- "“‘f Sl«CWO XX IVA L M4R/S06 ŽA&Att HUMIIO OČKA VRSTA KROGLE J MUIW0jV memteZ PU*CKA Er* rv/UEMJE lESto&K vMlMA£. JULIJCIH 'OVAMA KL S m*«* e L- IS11 ZAJEMI« T Bolekm EGiFTev llraat) VERA KONTNEM Tunot SAVE VOSTDVAUj EF VPITJA s tfOPNjA ek« AWE». LUČAJ (Kul itN lir £££ MOŠIO IME -SILICIJ | V- nniesrl Azurtf iužneh X Leta 1955 smo v našem kolektivu ustanovili športni aktiv in ena izmed njegovih sekcij je bila tudi strelska družina »Franc Leskošek«. Komaj dve leti pozneje smo morali družino razpustiti, za kar je bilo več vzrokov. Nismo imeli primernega prostora za treninge, niti dovolj orožja, člani-strelci pa so sodelovali tudi v drugih sekcijah našega športnega aktiva. Kljub temu smo se še vedno udeleževali raznih tekmovanj, ki so jih razpisovale razne sindikalne podružnice. Nekaj članov te strelske družine pa je ostalo zvesto strelstvu in jim je tudi 15. maja 1959 uspelo ustanoviti »Sekcijo Saturnus«, ki sedaj deluje v sklopu SD »Vida Pregare«. Prva tekmovanja nove sekcije še niso prinesla kakšnih boljših rezultatov, saj smo vedno ostali nekje na sredini lestvice raznih tekmovanj. Potrebni so nam bili intenzivni treningi, ki smo jih res uvedli dvakrat tedensko. Športni aktiv nam je dal na razpolago dve novi zračni puški. Na ta način smo dobili tudi nove strelce, za katere smo organizirali kratek tečaj, katerega so vodili starejši strelci. Rezultati tega tečaja so se pokazali v zelo kratkem času, saj smo od takrat dosegli na vseh sindikalnih srečanjih prva mesta. Tekmovanja smo imeli zelo pestra, saj smo imeli razna prijateljska in prvenstvena srečanja s sindikalnimi podružnicami: Meha-notehnika iz Izole, Tvornico embalaže Rijcka, IJmom iz Zagreba, SD »Darko Marušič« iz Izoče itd. Tako smo imeli že v prvih šestih mesecih obstoja 18 tekmovanj, od katerih 13 smo jih odločili v svojo korist. V priznanje za dobro delo in uspehe, smo doliili od športnega aktiva še eno zračno puško in dve malokaliberski puški. Seveda smo se vedno udeleževali tekmovanj, ki jih jc imela na sporedu naša matična družina. Iz teh tekmovanj smo prejeli 7 bronastih medalj in eno srebrno medaljo. Nagradna križanka 1. maj Navodilo za reševanje Opisi niso podani posebej, ampak so že vsi vključeni v lik križanke, ali s skicami, ali z besedami. Smer, v katero je treba vpisati rešitve k skicam, kaže puščica. Dve puščici pri isti skici pomenita, da je treba vpisati dve rešitvi, ki sta v zvezi s prikazano skico. Prekinjena črta med polji na-značujc, da je rešitev sestavljena iz dveh ali več besed. Pri opisih s črkami, se vpisujejo rešitve v edino mogočo smer (desno ali navzdol). Kjer sta v kvadratu dva opisa, velja zgornji za vodoravno na desni, spodnji pa za besedo navzdol. Nagradna križanka je posvečena prazniku dela. Za pravilne rešitve smo razpisali nagrade: 1. nagrada 4000 din 2. nagrada 3000 din 3. nagrada 8 X 1000 din Kateri bodo srečni dobitniki bo odločilo žrebanje, ki ga bo organiziralo uredništvo. Rešitve oddajte do 10. maja v nabiralnik Glasa Saturnusa, ki jc poleg vhoda v spodnji oddelek. Uredništvo A Perpar Slavko je vedno med najboljšimi strelci naše sekcije V letu 1960 je naša mladinska organizacija dala vsaki sekciji prehoden pokal, katerega naj bi osvojil najboljši član sekcije. V strelski sekciji ga je trikrat zapored osvojil tov. Dimitrij Kobilica in tako je pokal ostal njegova last. V preteklem letu in letos je naša sekcija zabeležila lepe uspehe na raznih tekmovanjih z vsem orožjem. Ti rezultati so prinesli strelcem naše sekcije 8 značk dobrega strelca. Naš cilj pa jc značka mojstra strelca. Kljub temu, da v našem kolektivu prevladujejo ženske, danes nimamo v naši sekciji ženske ekipe. Sklep našega odbora pa je, da v letošnjem letu s pomočjo mladinske organizacije vključimo tudi ženske v to panogo športa. Zavedati se moramo, da je strelstvo panoga, ki vzgaja svoje člane v dobre strelce in s tem dobre branitelje naše domovine. Dimitrij Kobilica »GLAS SATURNUSA« glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Tiska tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani.