Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 25.-	VIDEM,	1.	-	15.	NOVEMBRA	1954.	Leto	V. — Štev. 98
UREDNIŠTVO in UPRAVA Via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
»SICILIJI, SARDINIJI, FURLANIJI-. ULIJSKI KRAJINI, TREN-TINU - GORNJEM POADI2JU, DOLINI AOSTA, SE PRIZNAVAJO POSEBNE OBLIKE IN POGOJI AVTONOMIJE S POSEBNIMI STATUTI, KI SO SPREJETI Z USTAVNIMI ZAKONI.«
Mii:
Clen 116 italijanske ustave.
»ALLA SICILIA, ALLA SARDEGNA, AL FRIULI - VENEZIA GIULIA, AL TRENTINO - ALTO ADIGE, ALLA VALLE D’AOSTA SONO ATTRIBUITE FORME E CONDIZIONI PARTICOLARI DI AUTONOMIA SECONDO STATUTI SPECIALI ADOTTATI CON LEGGI COSTITUZIONALI.«
Articolo 116 della Costituzione italiana.
Podprite svoj list
ne morejo nič pomagati osebne samood-povedi, ali vsaj ne morejo biti dovolj močne, da bi ta faktor premagale.
Zato je potrebno, da se združimo v tesni solidarnosti okrog tega našega učinkovitega sredstva za obrambo in razširjenje naše kulture, ter naših tradicij med naše ljudstvo, ki je deležno tako malo ali često nič razumevanja pri svojih upravičenih težnjah.
Solidarnost, to je prava beseda: nobena važna pobuda ne more prinesti velike koristi, če manjka solidarnost prijateljev in tistih v katerih korist gre ta pobuda. Treba je združiti vse sile, da bi napravili še več in bolje, da bi napredovali v splošnem svetovnem napredku. Treba je čitati naše glasi’o in ga širiti med rojaki; treba je razširiti njegovo finančno osnovo z novimi naročniki, sodelovati z uredništvom s pošiljanjem dopisov; treba je končno zbirati tudi prispevke za list, ker je znana stvar, da so stroški za posamezno številko vedno višji, kot pa je njegova cena.
Vsakdo, ki se zaveda važnosti tega glasila naj napravi svojo dolžnost da naš glas ne bo zamrl.
• > 111 m 111 i 11 inini iiuini n ■ i j ma ninnimi,mi i m n n um mi m n,
Pred kratkim je naš »Matajur« začel svoje peto leto obstoja, štiri leta se zdi na prvi pogled, da je kratka doba in to bo tudi držalo, če ju primerjamo z drugimi časopisi in revijami, ki imajo mnogo daljše življenje. Toda če upoštevamo nagel tok v katerem se vrstijo v zadnjih desetletjih dogodki za dogodki, moramo priznati, da je doba štirih let dovolj velika, da neizbrisno zabeleži naše spomine, da zaznamuje najvažnejše dogodke v naglem toku dni in dogajanj, da postavi v svetlo luč dosežene uspehe in neuspehe.
To pomeni, da lahko na pragu petega leta napravimo majhen obračun, ki se bo zdel nam in našim zvestim čitate-Ijem včasih morda več kot skromen, včasih pa še kar dovolj ugoden.
Kdor je pazljivo in s simpatijo sledil našemu delu, upamo da ne bo mogel zanikati, preko neizogibnih tehničnih pomanjkljivosti, ki so tesno povezane z revščino naših materialnih sredstev — kar tudi sami rade volje priznamo — ne bo mogel zanikati torej, da se je nekaj le storilo in da je bil dosežen kakšen važnejši cilj vsaj kar se našega ljudstva tiše, ter da je koncem koncev naš obračun odločno aktiven.
Ge se hočemo o tem prepričati, je dovolj pogledati kakšen je bil namen, ki smo si ga postavili ob začetku. Ohraniti šiv o ljubezen do materinskega jezika, dati poudarka našim ljudskim izročilom, ki prav v našem živem jeziku najdejo svoj najbolj prikladen in najbolj naraven izraz, prikazati da si je naše ljudstvo delalo čast po svojem značaju, dostojanstvu, delavnosti in umu. To so temeljne In najgloblje osnove našega dela.
Vse ostalo, to je koristne vesti iz vsakdanjega življenja, vesti za gospodinje, za naše delavce in tudi informacije o najvažnejših dogodkih ter komentarji, ki nam jih narekujeta zdrava ljudska pamet in naša zavest, so nekako dopolnilo temu, kar smo zgoraj poudarili, so nekak razsoj ali koristno dozorevanje za umestne Ugotovitve in primerjave.
Se razume, da je kakor pri drugih stvareh tako tudi tukaj, odvisen uspeh od količine dobre volje... in od finančnih sredstev.
Dobra volja je odlična izhodiščna točka, vendar pa ostane samo izhodišče, če ne dobi v prikladnem trenutku primernih sredstev za nadaljevanje dela. Dejstvo je, da se prej ali slej faktor »stroški« pojavi kot dominanten in pri tem
'1 • ■ 11 n i n i m i ri l i m 1111111 m m 111 unii i l iiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiin i i.i.i i i.i i i.iii i iii i iiin im n m m m m u m i ri m
Poslanik d’flrchirafi o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
Sporazum o Trstu je odkril novo upar nje za intenzivno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Komplementarnost gospodarstev obeh držav nudi realne možnosti za tesno gospodarsko sodelovanje, ki se doslej zaradi političnih in administrativnih ovir z italijanske strani ni moglo razvijati na široki osnovi. S sporazumom o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, ki je bil sklenjen leta 1947 in podaljšan do konca letošnjega leta, je bila postavljena prava osnova za medsebojno gospodarsko sodelovanje.
Strahovita nevihta v Šimu
Strahovita nesreča je zadela mesto Salerno in okolico v južni Italiji. V noči med 25. in 26. oktobra se je utrgal oblak med silno nevihto. Ker so hiše zidane na pobočjih, je voda izpodkopala njihove temelje in mnoge porušila. Pod ruševinami in v blatu je našlo smrt okoli 350 ljudi. Gmotna škoda znaša okoli 20 milijard lir. Vlada je uvedla poseben davek (5%) v obliki doklade na dosedanje davke, da bi pomagala nesrečnežem.
Kako je z deželno avtonomijo?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
DemDhpatično volilno zmaga v ZDA
Na volitvah, ki so se vršile 2. novembra *v ZDA so ameriški volilci zadali hud udarec Eisenhowerju in njegovi stranki. To pot si je demokratska stranka zagotovila večino v predstavniški zbornici in v senatu.
Pogodba Fiat-,,[roana zvezda"
Med tovarno FIAT in tovarno »Crvena zastava« pri Beogradu je bil podpisan sporazum za izdelovanje avtomobilov »1400«, tovornih avtomobilov in traktorjev v Jugoslaviji. Proučujejo se še drugi podobni sporazumi z italijanskimi industrijskimi podjetji in se upa, da bodo ugodno sklenjeni.
2e v svojem prejšnjem članku smo izrazili mnenje, da je toliko problemov, ki so povezani z institucijo deželne avtonomije s posebnim statutom, da so naloge, ki so bile poverjene pokrajinski komisiji za proučevanje pri pokrajinskem svetu v Vidmu, očividno popolnoma nezadostne tako s političnega, kakor z raprezentativ-nega vidika. Dejansko smo že ugotovili, da je treba posvečati prvenstveno vso pažnjo političnemu značaju problema, poleg tega pa sestav omenjene pokrajinske komisije ne odraža novega dejanskega stanja, ki je nastalo po nedavnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, po katerem je bil vključen Trst in cona A v sklop italijanske republike. Z drugimi besedami, podčrtali smo prednost političnih problemov in potrebo spremembe v sestavu omenjene komisije v skladu s postavkami fizične, ekonomske, politične in etnične geografije.
Avtonomističen režim služi in mora služiti svobodi in mora biti demokratična institucija, ki posreduje med centralnimi oblastmi in krajevnimi potrebami in zahtevami. Tako so ga razumeli v vseh
niliMUllllllillllllUMlllllllllDIilil I I III 11 I I I I I I 11111 I I I I, 1111,11 III I I | I l 11 I I I lin Ulil II II III u | III,,
ZAGOTOVILA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA SCELBE
Londonski sporazum naj bi bil izhodišče plodnega sodelovanja obeh sosednih držav
Ob proslavi italijanskega nacionalnega praznika je ministrski predsednik Mario Scelba na zborovanju v Trstu zagotovil Slovencem, da bo italijanska vlada ne samo izpolnjevala obveznosti iz londonskega sporazuma, ampak se tudi trudila pokopati preteklost
Scelba je med drugim dejal:
Dne 4. novembra je bila v Trstu svečana proslava »Dneva italijanskih oboroženih sil«. Proslave so se udeležili predsednik republike Luigi Einaudi, ministrski predsednik Mario Scelba in številni drugi predstavniki vlade. Po vojaški paradi je ministrski predsednik imel daljši govor katerega vsebina se je v glavnem nanašala na podpis in izvajanje london-sekga sporazuma o soglasju in na njegove ugodne posledice za normalizacijo odnosov med obema sosednjima jadranskima državama. Scelba je omenil tudi tržaške Slovence, kar je v Trstu zelo redek dogodek. Saj se skoraj ne spominjamo, da bi še kdaj prej z besedami, kakršne qe bilo slišati v Trstu, predsednik rimske vlade govoril o Slovencih.
Italijanski pos anik v Beogradu Vanni ^’Archirafi. je pisal v novemberski številki glasila Zveze jugoslovanskih novinar-iev »Mednarodna politika«, da se bodo iznosi med Jugoslavijo in Italijo po pod-sporazuma o Trstu, ki odkriva dobre bpe za njihov razvoj, razvijali v dveh smereh : v smeri izvedbe sporazuma in v Smeri prijateljskega sodelovanja na širo-
kei
ih področju političnih, gospodarskin in
kulturnih interesov.
»Italija,« pravi d’Archiraii, bo zvesto izpolnjevala določbe sporazuma v korist
®*ovencev.«
Italijanski poslanik je nadalje -dejal, 'Is obstajajo ugodni pogoji za razvoj go-8Podarskih in kulturnih odnosov, in ne kilcl j
tič,
JUčuje možnosti, da bi tudi na poll-
oni področju priš o do stičnih točk v ^kvim zahodnega sodelovanja, ki je za talijo prvi pogoj vsakega sodelovanja. Jugoslavija, Italija, Grčija in Turčija.
v okviru gospodarske komisije OZN ** Evropo izdelale do konca leta skupni rt za sodelovanje
r8oviriskem,
®°dročju.
na industrijskem, kmetijskem in prometnem
Italijanska civilna uprava na Tržaškem
Generalni vladni komisar prefekt Par lamara je prevzel oblast od generala De Renzija v petek dne 29. oktobra. Ob tej priložnosti je naslovil na prebivalstvo proglas, v katerem obljublja, da bo delal v korist in blaginjo vsega prebivalstva ozemelj, ki so prešla na italijansko uprar vo. Izrekel je najlepše želje za delovno in plodovito bodočnost, v lojalnem in ko-istnem sodelovanju vseh, ob enakosti pravic in dolžnosti, v medsebojnem razumevanju in v skupnem namenu.
»Italijanska vlada ve, da sporazum z dne 5. oktobra ne zadovoljuje niti pravice niti zakonitih pričakovanj italijanskega naroda. Pretrdo smo plačali posledice vojne ! in zadnje, a ne manj hude žrtve, ki smo jih sprejeli z »Memorandumom o sporazumu«, so dokaz smisla za odgovornost in zavzetosti za stvar miru.
Podpisali smo sporazum in storili nasilje svojemu čustvu, ker nismo mogli več še dalje pustiti Trsta in njegovega ozemlja pod tujo vojaško zasedbo:	Trst in
Italija ne bi mogla več ničesar pridobiti od nadaljnjega trajanja tako nenormalnega stanja.
Podpisali smo sporazum, ker smo iskreno prepričani, da v sedanjih okoliščinah sporazumno ni bilo mogoče doseči več.
Podpisali smo sporazum v upanju, o katerem si želimo, da bi postalo stvarnost, da bomo s tem olajšali usodo naših bratov, ki so ostali pod jugoslovansko vojaško zasedbo že od konca zadnje vojne in zaradi nje.
Istrski bratje so nam bili vedno pred očmi, rekel bi, da so bili protagonisti londonskih pogajanj. Njim, ki so danes bolj kakor kdaj živi v našem srcu, velja naš prisrčen pozdrav in bratska vzajemnost vsega italijanskega naroda.«
Nato je ministrski predsednik nada-ljeval:
»Demokratična Italija, ki se je dvignila iz vojnih razvalin, je v svoji ustavi potrdila najvišje svoboščine in zagotavlja vsem tistim, ki živijo pod oblastjo njenega zakona, spoštovanje nedotakljivih in svetih načel avtonomije ter dostojanstva osebe in človečanstva ter pravičnosti med ljudmi.
Suvereni parlament, svobodni tisk in tisti idealni razlogi, ki so osnova demokratične oblasti, so najtrdnejši čuvarji ustavnih pravic za vse, večine in manjšine, posameznike in skupnosti. Prav iz tega razloga se italijanska vlada med londonskimi pogajanji ni pomišljala zahtevati, da naj bi zagotovili v prid narodnih
manjšin vse zaželjene svoboščine in možna jamstva.
Zato lahko zagotovimo Slovencem, ki so ostali tostran demarkacijske črte, da vlada ne bo le izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz londonskega sporazuma, ampak se bo trudila, da se pokoplje preteklost in ustvari vzdušje prisrčnega političnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja.
Ge bodo jugoslovansko vlado'vodili enaki nameni do tistih Italijanov, ki so ostali pod njeno oblastjo — kar si odkritosrčno želimo in o čemer nočemo dvomiti — potem londonski dogovor, ki bo segel preko črte sporazuma, ne bo pomenil cilja, ampak izhodišče za tvorno in plodno sodelovanje med sosednima državama na vseh področjih.
Tako tudi lahko obnovimo željo, da se bo kot posledica londonskega sporazuma in ko bo to spričo razmer priporočljivo, utegnila najti v okviru miroljubnih, prijateljskih in neposrednih pogajanj dokončna ureditev meja med obema državama, ki bo temeljila na spoštovanju etničnega značaja in volje prebivalstva.
V vzdušju spoštovanja državljanskih pravic in narodnostnega značaja ter iskrenega sodelovanja ne bodo manjšine, ki so ostale tostran in onstran demarkacijske črte, povod za zaskrbljenost, ampak bodo tvorile resnične prijateljske vezi.
Zaradi zemljepisnega sosedstva, komplementarnega značaja svojil gospodarstev, svetlih in nedvomnih znakov, ki v mnogih mestih, ležečih onstran meje, spominjajo na italijansko omiko, Italija in Jugoslavija morata sodelovati in lahko sodelujeta za varstvo miru, za obrambo svoje neodvisnosti in za blaginjo obeh držav.
Politika zamere ne bi mogla koristiti nikomur; netenje narodnostnega sovraštva bi bilo le usodno.
Bolj kot v preteklosti je treba zreti v bodočnost. Tako bomo zagotovili tudi pogoje za mirno, urejeno in cvetočo bodočnost Trsta.
(Nadaljevanje na 2. str ani j
dobah, ker ima samo na ta način pristno zgodovinsko vrednost, ter bi bil izven nje samo neko novo birokratično ogrodje, nadležno in drago in bi bil koncem koncev tudi nepotrebna ovira pri delovat nju državljanov.
Nihče si ne želi, da bi se poleg privilegijev neke osrednje birokratične kaste in poleg ne vedno jasnih interesov, ki se z njo družijo, ustanovili še novi privilegiji neke deželne birokratske kaste, katera bi se posluževala deželnih interesov kot nekega prikladnega stolčka za svoje lastne interese. To je potrebno ugotoviti, ker nas izkušnja, ki je velika učiteljica življenja, opozarja tudi na to vse prej kot hipotetično nevarnost.
Toda če hočemo, da naj postane ustanova Avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska Krajina neka demokratična pridobitev in naj taka tudi ostane, ne pa da bi postala prerogativa nekega ozkega kroga tako imenovanih izvedencev, je treba »začeti« dobro, treba je torej začeti z demokratičnim duhom in metodami- ne pa z birokracijo in avtoritarnostjo.
Tu ne gre samo za vzroke »demokratičnega oportunizma«, kot se je izrazil A. Malisani v številki od 26. oktobra t. 1. na videmski strani beneškega »Gazzetti-na«, ampak nikakor ni mogoče čakati na »pomirjajoča zagotovila« iz Rima, in tudi slavospevi krajevnim predstavnikom tiste stranke, ki je sedaj na vladi, ne bodo mnogo koristili. Kar je potrebno je to, da se obravnava problem pri belem dnevu v njegovi realni in objektivni postavki, da se obravnava vse možne rešitve in da se k temu proučevanju pokliče ne samo takoimenovane tehnike, ampak tudi in predvsem politike, to je kvalificirane zastopnike vsega prebivalstva, da izrazi svoje opombe. Poseben statut mora biti izraz vseh tendenc in vseh aktivnih sil prav tako kakor se je to zgodilo pri sestavi republiške ustave.
(Nadaljevanje na 2. strani)
i n 1111111111 n 1111111111 n i n m 1111 m i n i m n i n:ii
Za razširitev trgovinske izmenjave med Furlanijo in Slovenijo
Nekateri goriški predstavniki trgovinske zbornice (Camera di Commercio) so bili pred dnevi na sestanku z jugoslovanskimi trgovinskimi predstavniki na sedežu »Primorje eksport« v Rožni dolini.
Pravi namen sestanka je bilo doseči povečanje kontingenta od dosedanjih 600 milijonov na eno milijardo lir letno. Goriški trgovski krogi so zelo zainteresirani na razširitvi lokalnega obmejnega prometa. Tako je bil lani med trgovinskimi predstavniki obeh držav sklenjen dogovor o povečanju izmenjave blaga, vendar zaradi jesenskih dogodkov sporazuma niso podpisali in povečanje trgovanja je ostalo samo na papirju. Goriški trgovinski predstavniki so pepolnoma sprejeli seznam blaga, ki so ga predložili slovenski trgovski krogi; tako sta sedaj na seznamu tudi jugoslovanski cement in opeka.
Omenjeni sestanek je pripravljalnega značaja. Domneva se, da mu bodo sledili še drugi in da bo v bližnji bodočnosti skoraj gotovo prišlo do nekega uradnega sestanka odločujočih predstavnikov obeh držav, ki imajo zadnjo besedo pri sklepanju krajevnih trgovskih sporazumov. Intenzivnost stikov spada v okvir odnosov, ki so nastali po rešitvi tržaškega vpraša-nja. Pri tem sta zainteresirani obe strani kajti na jugoslovanski strani, še bolj pa na goriškem, se je pokazal ves nesmisel svoječasnega razkosanja gospodarske enotnosti teh krajev.
Novi odnosi med Italijo in Jugoslavijo bodo nedvomno privedli do še tesnejšega gospodarskega sodelovanja med obema državama tudi na drugih področjih.
(ÌRMEK
SUDAT SE JE UTOPIU U KODERJANI
En sudat od tistih, ki djelajo cjesto iz Hlodiča na Trušnje, 22 ljetni Fonnesu Antonio, doma iz Pozzomaggiore ( Sassari) se je 23. oktobra utopiu u reki Ko-derjana pri Hlodiču. Mladi sudat je zmanku iz akampamenta že opudan, a kar zvečer se ni v ar mi med svoje tovariše, so ga sudatje začel gledat pousod. Ušafal so ga šele drugo jutro utopljenega u vodi. Misli se, de mu je paršlo slabo an de je padu u vodo. Na kraj nesreče je paršii pretor iz Čedada dr. Zuccarello an komandant od karabinerju iz Hlodiča. Na truplo so nardili autopsijo. Ugotovili so, de je smart paršla zavoj utopitve. Pejal so ga u njegovo rojstno vas.
PADLA JE POD ZID
Pretekli tjedan se je hudo ponesrečila par djelu Jurman Marija, udova Florjančič, po domače Kopjova, stara 51 Ijet. žena je trgala grozduje an je padla pod zid na katjerem je stala. Par padcu se je močno udarila u glavo. Poklical so mjediha iz škrutovega, ki je ukuazu, de muorajo ženo hitro pejat u čedadski špi-tau.
POROKA
U sobotu 23. oktobra sta si objubila pred oltarjem večno zvestobo Lucija, Kjabaj iz Vodopivca, stara 28 ljet an Gvido To-mazetič, star 30 ljet, doma iz Kozice. No-voporočencema želimo dosti sreče an ve-sejà u skupnem živenju.
REZIJA
IZ OBČINSKE SEJE
Dne 20. oktobra se je vršila občinska seja na kateri so obravnavali več važnih vprašanj. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo v prihodnjem letu zgradili novo šolsko poslopje v Osojanih in Ravenci in da bodo napeljali električno luč v Liščeca. Zgradili bodo šolo tudi v Stolbici in napravili odtočne kanale v Osojanih takoj ko bodo prejeli državne prispevke za katere so že zaprosili. Zaprosili so za državno pomoč tudi za gradnjo novega otroškega vrtca v Sv. Juriju in Stolbici.
Nadalje je občinski svet sklenil dati domači folklorni skupini 15.000 lir. Razpravljalo se je tudi o parceli, ki jo
Govor ministrskega preòseònika Scelbe
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zato hočemo pospeševati sleherno koristno izmenjavo med obema državama in podnet bo dala nagla rešitev vprašanj, ki so še nerešena zaradi preteklih trenj med obema državama.
Dne 14. oktobra, devet dni po podpisu londonskih sporazumov, je ministrski svet sprejel nekatere važne ukrepe, ki jih je pred tem proučil s pomočjo predstavnikov mestnega življenja. Ti ukrepi naj bi preprečili, da bi povrnitev k domovini spremenila obstoječe gospodarske in socialne razmere in ustvarili pogoje za hitrejšo obnovo tukajšnjega gospodarstva.
Italijanski narod, ki je v nekaj urah v navdušenem zaletu podpisal posojilo »Trst«, je s tem dokazal globok čut za solidarnost.
Vsi hočemo, da bo Trst osrednja prednja straža italijanskega gospodarstva in primeri iz zgodovine mesta so nam porok, da se bo to uresničilo. Osebnim in socialnim energijam, duhu podjetnosti in poguma meščanov gre zahvala, da je lahko Trst, brez vsakih naravnih virov postal eno največjih trgovskih, finančnih in pomorskih središč. Vendar se tudi tu ne smemo muditi ob pogledih n d preteklost, kajti evropske politične in socialne razmere so se temeljito spremenile in v gospodarskem tekmovanju se ne zma-guje s spomini na preteklost, ampak s tem, da se nudijo boljše usluge in cenejši trg.
Vlada nima druge želje kot da v okviru državnih potreb olajša in podpira delo Tržačanov za obnovo. Sodelovanje predstavništev javnih ustanov in gospodarskih slojev bo v dragoceno pomoč pri odločitvah vladnih oblasti, katerim smo dali vsa najširša pooblastila, da lahko same odločajo o vprašanjih, ki zadevajo vse ozemlje«
Nato je Mario Scelba ob koncu svojega govora dodal:
»Tržačani in vsi Italijani! Spomin na dogodke, ki smo jim bili priče, in na žrtve nas s tragičnostjo prestane izkušnje uči, da se veličina narodov ne gradi trajno na nasilju.
Sovraštvo, duh nasilja neizogibno rodita grozote in uničenje za narode.«
IZ NAŠIH VASI
bo odstopila občina za gradnjo nove strokovne šole. Enoglasno so sklenili, da se odstopi župniji za gradnjo te šole kos sveta v kraju Lipovac. Za gradnjo te strokovne šole je bilo v preteklosti že odobrenih 3 milijone lir in zato se bodo dela v kratkem pričela.
Končno je občinski svet sklenil podariti župniji mežnarjevo hišo, ki je last občine, a je od nje imela užitek cerkev že od davnih časov.
TAVORJANA
Tamorska cjesta
2e nad osem ljet nam objubjajo, de nam boju zgradil cjesto iz Mažerol do naše vasi, a do donàs je use ostalo le par objubah an ljudje iz Tamore se muorajo še naprej služit s staro uózni-co. Zadnji tjedan so se šli domačini inte-resirat na oficih od »Genio Civile« u Vi-
dem. Odguoril so jim, de je biu prožet i i.iii.i,iaiiiiiiiM;i:i'iii!iii!iiiiiiiiiiiin!iii:iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii)uiiiiiiii:iiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiii;iiiiiniiiiii!iiiiiii:iii 111:11:11 in 1111:111:1 luirurrniiini
TIPANA
O pomoči gorskim krajam
Ljeta 1952 e parlament odobriu znani lec o pomoči gorskim krajam. Med gorske kraje, ki naj bi mjele pomuoč o spada še naš kumun. A na žalost pomoči fin donàs je njesmo mjeli. Keha to je kolpa? To se kapi, ki najvenčo kolpo na nosi burokracija, ki na je tu Taliji, zak’ za najeti kulikéj od štada to koventà narditi itikaj čart, ki naš človek o nie kapan al to more beti, ki o njema s čes za je storti narditi. Itako to pride, ki še če ve mamo lec, ki o nam daja pomuoč, z njem ve se ne moremo ještes pomati.
Zatuó to bi tjelo beti ljepo, ki o naš kumun penséj za tele reči, saj nazadnje o neč ne zgubi, zak’ če no boju j udje od našega kumuna zbuojšali njih kondicjo-ni, no če morjeti ljeuše plačati tase, ki so jim naložene. Tu kumunu no bi muor-li imenovati ’dnehà tehnika, ki o djelej koj te reči an ki o pridi na roko usjem kar to hré za pomati judem, ki no upra-šajo pomuoč. Lec o pomoči gorskim krajam o nam daje dosti privilegijeu za zbuojšati našo ekonomijo. A to se kapi, ki to mà narditi sóuse pratike, ki o ta zahteva. Majedna rječ na ne pride zgoré dou, sóuse to zahteva več ali manj šta-kanja po oficihah. Importante to je, ki ve začnimo, zak z drugimi kraji so žej začeli an so otenili ne malo pomoči. Governo e dodeliu Ijetos 10 milijarde lir gorskim kraiam an od te usote denarja na žalost tu naš kumun o nje paršou nančej dan frank.
KADA’ ČEMO’ ZAČETI NOVO MLEKARNO?
Par starem smo tu Prosnide simpri šli dakordo use družine. Kar je šlo za narditi kako d jelo u vasi to nje bo bizunjo dosti štorej, te baštalo, ki ospuot o povje-dej tu cjerkvi kje naj se zberejo naši možje an zakuó no majó se zbrati, ki so usi šli an nardili po poti njih reči. A sar dà je use drugač. Preden se zberejo je trjeba nardit tarkaj koraku, de človek se naveliča. An še takrat, ki se zberejo ve vidimo škuaži naše može razdeljene u male skupine, ki se ena drugi nasprotujejo brez potrjebe. An glih zavoj tega se zaulačuje ljeta an ljeta uprašanje grad-
nje naše mlekarne. Je pet ljet, de se govori, de bi bla potrjebna, a še njesmo kopač imenovat niti komišjon, de bi začela z djelom.
Zatuó ne smijemo več čakat. Tisti, ki se več ali manj intendajo o tjem naj se ložijo a kapo inicjativi an naj začnejo. Po drugih vaseh so žej nardili njih mlekarno an pomuoč od governa dobili. Naučimo se tud mi od njih.
BRDO
TER AN NJIVICA POD VODO?
Tej, ki smo čuli pravit, »Società Elettrica S.A.D.E.« na mà intencjon narditi tu naši dolini no veliko električno centralo. Inženirji, ki so paršii mjerit so po-
za tisto cjesto od tega oficila, aproviran an podpisan že na 26. junija tega ljeta an poslan na oficih djela u Videm. Ljudje iz Tamora so se obarnil še na ta oficih. Tam so jim pa odguoril, de prožet nje biu še od komisije aproviran an de nje biu še poslan u Rim.
Mi ne vjemo zaki čakajo tarkaj časa, de bi aprovirali en prožet. Preveč, preveč birokracije je po videmskih oficihah. Impjegati, ki djelajo tam, se vozijo po asfaltiranih cjestah, zatuó mislijo, de usi ljudje u Italiji imajo tisto srečo. Ce bi se muorali vozit po tajšnih uózni-cah kot mi, bi ne čakal tarkaj časa, de bi aprovirali en prožet.
OTVORITEV NOVE MLEKARNE
Dne 10. oktobra je biu u Mažerolah velik huód, ker so ta dan odperli novo mlekarno. Zgradba je zlo velika an moderno nareta, takuó de bo mogla služit do-stim rečem. Poleg mlekarne, kjer boju predjelaval mljeko u dobar sir.an maslo, je še več drugih prastorou. Takuó bo notar ambulatorij, mlekarjeu duom, kino an marangonova delauniea.
Gradnja mlekarne an tistih drugih prastorou je za Mažerole velikega pomje-na. Ljudje so zadovoljni, ker vidijo u tej reči velik progreš.
PEC ZEF — IZ VISKORŠE to je najbuj te stari mož od tipajskega kumuna. Pred kratkim e »kumplču« 92 ljet an o šnje sam djela njega zemjo, on sam
kuha tana čedenaču.
SV. PETER SLOVENOV
UPRAŠANJE ŽIVINOREJE PRED TRGOVINSKO ZBORNICO Odbor trgovinske zbornice (Giunta della Camera del Commercio) je na svoji zadnji seji sklenu, de bo izvedu prožet, potom katjerega se bo muoralo izbuojšat uprašanje živinoreje u Furlaniji in še prou posebno u Nediški dolini. Statistike so pokazale, de živina u Nediški dolini usak dan buj pada an tuo zavoj tega, ker ljudje no marajo več redit krau. Trgovinska zbornica je zavoj tega sklenila, de bo razdelila več stuó krau, katjere boju potlé kmetje odplačal na rate u petih ljetih.
Tista iniciativa je zlo dobra., a par tjem bi se muoralo nekaj pripuomnit. Trjeba je biti zlo previdni par izbjeranju rase krau. Na primer švicarska ali holandska rasa ni primjerna za naše kraje, ker izkušnje so pokazale, de te vrste krau par nas ne grejo dobro. Morebit, de je temu kriva klima ali fuotar, a tega še ni mogu nobedan konštatirat. Trgovinska zbornica bi muorala za.tuó podelit krave iz bližniih krajeu, na primer iz Kobariškega ali Tolminskega ali pa iz Koroškega, ker se krave iz tjeh krajeu narbuojš parvadijo naši klimi an fuotru.
Prou bi bilo, de bi se občine interesi-rale zavoj tega, saj je živina par nas zlo važno uprašanje an lahko rečemo, de je narbuojši vjer iz katjerega naši ljudje ušafajo možnosti za živjet.
NESREČA NE POČIVA U tjelem času hodijo naši ljudje, posebno stari an otroci, pobjerat zadnji kostanj. Takuó ie šla z velikim veseiàm u gozd tud 60 ljetna Marija Klinjon, a tle io je zadjela nesreča a,n je muorala na mjesto damu jeti u špitau. Kar je gledala na drevo, če je še kajšen kostanj, ji ie padu glih u oko kostanj u hriči an io močno raniu. Njeno oko je zavoj rane, ki so je pouzročile ostre kostanjeve igle u nagobarnosti an se bo muorala zdraviti dougo časa.
DIVJEGA PRAŠIČA SO UBIL že večkrat smo pisali u našem žornalu, de ljudje kumrajo zavoj divjih prašičeu, ki djelajo veliko škodo na puojih. Povje-dal smo tud, de so jagri ustrelil ljetos dva divja prašiča an de so ljudje mislil, de boju imjel mjer pred njimi. Prišla je jesen an divji prašiči so se spet parka-zal. Jagri iz špetra so nardil zadnjo okto-berjevo nedejo dobro hajko nanje. Dor-boló Ginu se je posrečilo, de je ubiu zar rjes velikega na Stari gori. Ljudje pravijo, de muora bit še več teh škodliuceu u Nediški dolini, posebno u občini Sv. Lenart, ker so tam nardil največ škode. Sadà rjes nje več dosti pardjelku na njivah, ostal je le sierak an rjepa, a ti požeruhi rijejo tud po praznih njivah an lomijo kar jim pride pod rilec
vjedali, ki no če zaprjeti uodo Ter na pou poti od Njivice do Cežirjah, ejtu, ki na začne pot, ki na peje u Zavrh. Uoda na bi tjela potem poplavati dvie vasi: Ter nu Njivico an to bi tjelo nastati no veliko jezero nih 4 kilometre dougo. To djelo to če durati najmanj desat liet, an to če beti par njim okupanih najmanj 1500 djelauceu.	*
111:1:1 iiiutiuii 1IIII1111111.IMIIM iMiii:ifVi:iii:i.lii iiiiciiiii i iiiii 111111111 iimin iiiiiimiiiiiho 111111 inim m
DREKA
Belgija ■ grob naših narbuiših ml
Zlo veliko bi bluó število, če bi zledal’ kaj naših mož je zgublo živenje po svje-tu, kar so tam gledali košček kruha zase an za svojo družino. Ne bomo povje-dal’ kaj jih je umrlo u Belgiji, Franciji an drugih državah, ker bi se ob pogledu na tisto številko uderla marsikajšni materi vroča souza, ker ima tud ona u tistih daželah svojega moža ali sina. Žalostno je, a resnično. Dostim beneškim Slove-njam, ki jih je pogoltnila juška zemja se je pardružu dne 4. novembra tud Ku-kli Vincenc iz Trušujega, star komaj 33 ljet. Kukli Vincenc je šu. u Belgijo pred sedmimi ljeti an je djelu u fabriki. De-štin je téu, da se 4. novembra ni varniu danni — ubilo ga je. Ni mu bilo dano, de bi imù sodišfacjon živjeti s svojo mlado ženo, de bi si ustvariu družino, katjero je takuó srečno želču im jeti. Poročiu se je komaj pred 4. mjesci, za njim žaljuje obupana komaj 22 ljetna stara žena. Vincenc, naj ti bo lahka zemja na juškem!
PODBONESEC
MUOST ČEZ NEDIŽO
Po tisti veliki povodnji, ki je bla mjes-ca septembra u naši dolini, so ostale vasi Ščigla, Laze, Zapotok, Podvršek an drugi manjši zaselki odtargane od Pod-
bonesca, ker je takrat narastla Nediža odnesla muost, ki veže te vasi s središčem. Naše kamunske oblasti se njeso še nič pobrigale, de bi se zgradiu ta muost. Tro-štamo se, de ne boju dougo časa čakal, de bi začel z djelom, saj je ta muost zlo potrjeban Za use tiste vasi.
PROMETNA NESREČA
U Briščah je paršlo pretekli tjedan do precej hude prometne nesreče. Remo Menichini iz špjetra je s svojim automo-bilom prevarmi na tla 60 ljetno Birtič Emilijo iz Brišč, ki je šla po cjesti. ženo so muorali šobit pejati u špitau, kjer so ugotovili, de ima več poškodb na glavi an se bo muorala zdraviti najmanj tri tjedne.
VEČERNE KONFERENCE ZA SADJARJE
Videmski inšpektorat za agrikolturo je sklenu, de se boju vršile u našem kamu-nu ljetošnjo zimo večerne konference, na katjerih boju učil kakuó izbuojšati sadjarstvo. Pobuda je zlo dobra, samo škoda, de naši ljudje, posebno ta stari, ne' boju dosti zastopil, ker tisti gospodje, ki boju paršii konference djelat boju govoril po taljansko.
in 111111111111111111111111111111 m 1111 m 11111111 M l in u n "iiiii’iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiii riirai1*
Kako	je z	deželno avtonomijo?
(Nadaljevanje	s 1. strani)	mo obrazložili vzroke tega našega	začudenja; že danes pa lahko rečemo,	da je
bilo vse to neizogibno, ker so postavili, kot pravi ljudski pregovor, vole pred voz in si domišljali, da lahko nakažejo rešitve do katerih se lahko pride edino le na podlagi temeljite razprave v sodelovanju najbolj zainteresiranih, ki bodo znali povedati kaj v bistvu hočejo in ki bodo znali najti tudi stično točko pri nasprotujočih si zaiitevah. Vsak zgodovinski dogodek in vsak življenjski	akt,
ki ga postavlja historična realnost,	mora
nujno biti nekaka sinteza. In če je sinteza, je treba tudi pogledati kakšni so nasprotujoči si elementi iz katerih se sestaja. Ce tega ni, potem je enostranski položaj posebnih interesov — ker koncem koncev se mnenja v politiki spremenijo v interese — in gre pri tem za umetno tvorbo, ki je izven prave in žive realnosti, tiste realnosti, ki jo taka tvorb» ne pozna in ji je v oviro.
Ce naj se ta nenavaden način obravnavanja problema deželne avtonomije naveže na osnutek statuta, ki ga je izdelalo septembra 1947 Furlansko ljudsko gibanje za deželno avtonomijo v smislu, d» se ta načrt smatra kot neka možna osnova za plodno diskusijo s centrom i° da zato niso potrebne nobene nadaljnjo razprave, v tem primeru bomo morali ugotoviti, da Furlani ne vedo točno kaj hočejo, ali če kaj hočejo, da delajo pr»v nasprotno in negotovo, ter se izpostavljajo vsem negativnim kritikam.
Tako torej, Če bo do avtonomije prišl0 — in do nje mora priti, ker to predvideva ustava — bodo rimski birokratje, bodo določali njen obseg.
Vojmir Tedoldl
Tu ne gre za kakršno koli upravno ureditev, ki bi lahko bila delo navadne uprave, ampak gre za neko ureditev, ki ima odraz v ustavni in temeljni osnovi države. Gre za temeljni akt, na katerem sloni vse javno življenje enega dela ozemlja italijanske republike.
Ni dovolj reči, da čl. 116 naše ustave predvideva ustanovitev dežele Furlanija-Julijska Krajine; to ne predstavlja drugega kot nek ukaz in ustavno garancijo za vzpostavitev omenjene deželne avtonomije, ne določa pa izrecno vsebino bodočega statuta, kateri bo lahko — čeprav bo upošteval osnove, ki so zapopa-dene v ustavi — zavzel različne oblike, ki bodo lahko dobre ali pa tudi slabe. Ce se torej ustroj statuta in deželne avtonomije, ki jo ta ustroj predvideva, ne more oddaljiti od neke določene osnovne linije v novem ustavnem italijanskem pravu, pa je lahko vsebina takšna, kakršno bo lahko konkretizirala volja zainteresiranih in jo znala uveljaviti v parlamentu. Iz navedenega je razvidno kako velik in obsežen je problem, ki so ga dogodki zadnjih dni postavili na pozornico.
Dovolj je teh nekaj kratkih opomb, da lahko razumemo, če smo čitali članke od D’Aronco in od Cantonija, ki so bili pred kratkim objavljeni na videmski strani beneškega »Gazzettina«, upravičenost nekakšnega začudenja: ti članki so vzbudili zanimanje, ker smo pričakovali, da bomo našli v rijih morda konkretna in praktična navodila, vzbudili pa so tudi začudenje, ker je bil problem v njih le površno nakazan in samo v svojih nebistvenih pojavih.
V enem naših prihodnjih člankov bo-
Štev. 98
MATAIUR
Stran 3
DVA VELIKA MOZA
i imii
Goriški in beneški Slovenci imajo dostikrat prav enake čase. Enaka usoda jih dostikrat tepe in druži. Voda Idrija ne deli bratov z Goriške od onih ob Nadiži ta Teru.
Dostikrat se pa tudi zgodi, da nebo ob isteni času nakloni beneškim in goriškim Slovencem može, ki kakor očaki in preroki stare zaveze vodijo svoje ljudstvo iz Hesreč v boljše čase,.
In prav te dni je čas, da v mislih poromamo na grobove dveh mož- velikanov, ki pomenita posebno za Slovence v Italiji posebno dobo, ki se v zgodovini redko vrača.
Ta dva očaka sta: Sedej — Trinko.
V nedeljo, 10. oktobra, na god sv. Frančiška Borgia, so odkrili prvemu teh dveh velikih mož spomenik v rojstnem kraju V Cerknem, v goriških gorah, zdaj v Jugoslaviji. Beneški Slovenci ga niso tako dobro poznali kot goriški. Vendar pa je ;	JOons. Sedej v tesni zvezi z beneškimi
1	Slovenci preko njihovega dušnega pa-
:	štirja profesorja Trinka.
Oba je vezalo in družilo globoko, mo-^ko prijateljstvo in' spoštovanje.
Doktor Frančišek Borgia Sedej se je iz slamnate kmečke hiše povzpel leta 1906 do časti nadškofa in kneza v Gorici. Prav tako se je tudi m On s. Trinko dvignil iz preproste kmečke hiše naših beneških gor do pesnika, politika, filozofa in duhovnega voditelja beneških Slovencev. Oba sta, eden beneškim, drugi pa gori-Škim Slovencem, ohranila dragocene zar klade verske in narodne dediščine. Oba č; sta molila, delala in trpela za svoj na-i Tod in zemlio.
Misli Trinka — Zamejskega in velikega nadškofa Sedeja so se srečale, ko je beneški pesnik zapel:
dKo po tujem mestu tujec sam bom taval,, k vam moj duh k vzhodu hrepeneč bo plaval.m
Oba sta ljubila slovensko pesem. Trinko je skladal, Sedej je bil tudi glasbenik ta je kot kanonik in škof širil v cerkvi ta javnosti domačo glasbo.
Oba očaka sta vzgojila domačo inteligenco kot vzgojnika in profesorja v višjih šolah. Oba sta tudi bila šolska nadzornika, čeprav v različnih državah. Slovenska mladina je obema dolžna večno hvalo.
življenjski poti Sedeja in Trinka sta tekli vzporedno tudi v javnem političnem Udejstvovanju. Oba sta namreč zastopala koristi svojega ljudstva v deželnih parla-taentih: eden v Vidmu, drugi v Gorici.
Kakor sta oba ljubila narod iz katerega sta prišla, tako sta pa bila tudi oba Pastirja za vse. Nista poznala narodnega sovraštva. Nadškof Sedej je za Furlane ta Italijane v begunstvu poskrbel pridige ta gole v italijanščini. In to sredi nemških krajev na zgornjem štajerskem. Phako je tudi Trinko, ko je med vojno bil
v videmskem semenišču, očetovsko Skrbel za slovenske in furlanske družine, ki so ob izbruhu prve svetovne vojne •borale bežati iz obmejnih krajev.
- Nič čudnega torej, če so oba velika taoža enako ljubili Slovenci in Furlani tar Italijani. Kar je starejšega rodu se še spomni, kakšen triumfalen sprejem so Pripravili nadškofu Sedeju v Fiumicellu
ali Gradežu. Vsi tudi vemo, kako spoštljivo so se po mestnih ulicah v Vidmu odkrivali markantni postavi našega »profesorja«. Tudi politični nasprotniki so priznavali moč in vsestransko delavnost Trinkovega duha.
Ta dva velika moža, ki ju je narod ljubil in tujec spoštoval, sta pa morala izpiti kelih žolča, ki so ga jima natočili peklenski šovinisti. Tudi v tem pogledu je njima, kakor svetima bratoma Cirilu in Metodu, teklo življenje vzporedno. Na pročelju nadškofijske palače v Gorici se dajo še danes pod beležem brati psovke: »Sedej — (pero se upira zapisati) — svinja.« Kakor so pisali o Trinkovem pogrebu, da je ... »politična manifestacija«. V resnici pa je bil jok naroda na grobu Mojzesa, vi vsi, ki ste videli veste in boste še otrok otrokom znali povedati.
še dosti skupnih potez iz značajev obeh mož bi lahko našteli, a že ti pričajo, da sta bila kot enaka odposlanca vsak enemu delu njih ljudstva v najbridkejših trenutkih.
Kot dva trdna stebra na zapadnem robu slovanstva sta stala. Kot dva prijar telja, globlja v delu kot v samem čustvu, sta čutila, da sta tesno povezana. Malo sta se obiskovala, a ko sta se sestala je govorilo oko in krepki stisk desnice ...
Veliki nadškof Sedej je šel prvi s tega sveta. In takrat mu je brat po duhu Trinko posvetil svoje zadnje delo, pretresljivo skladbo »De profundis«. Iz globine svojega srca je objokoval smrt pobratima ...
In mi, ki stojimo ob grobeh obeh velikih mož? še solza nam je v žalosti usahnila ...
SIMON GREGORČIČ:
'p.o.iia.Mj.mùn
Vseh mrtvih dan!
Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nezdramno spanje kjer kmalu, kmalu dom bo moj in — tvoj,
nocoj se usul je roj močan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan!
Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil
in križe, kamne vrh gomil jesenski venčajo cvetovi — vseh mrtvih dan!
Kjer dragi spe jim po pokopi, klečč, solzé živečih tropi, oh, dušo tré jim šal in bol; pod zemljo pol, na nébu pol nocoj jim je srce: na grob lijó grenké solzé, v nebo (kipé) gorké prosnjé!
O, le klečite, le molite, po nepozabnih vam solzite; da bode grob od solz rosdn, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan!
Solzite,
molite!
In jaz?
Ko misli vsakedó na svoje, koga, koga pa srce moje spominja se tačas?
Vas, zàbljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli.
O, če nikdó se vas ne spomni, pozabil ni vas pevec skromni in pa — nebo!
n 11 n 11111 m 1111111111111111111111 Hlini n m n 11 mn 11 n 1111 i,i i M m | mn um m n h 1111 m 1111 tiiimi 1:1111
Drobtinice iz zgodovine Beneške Slovenije
LETA 1797: VELIKA BITKA NA ŠTUPCI Dne 28. februarja so se srečali na štup-ci Francozi in Avstrijci. Po hudi bitki je bilo mrtvih skupno 100 vojakov.
Dne 1. marca istega leta so francoski vojaki popolnoma oropali župno cerkev v Šempetru.	,
LETA 1808: SPREOBRNITEV LUTERANA
Martin Gresc, luteranec iz Strasburga, vojak 84. Napoleonovega regimenta, se je odpovedal protestantski veri in je prestopil v katoliško. Dne 17. septembra je bil prekrščen in obhajan v cerkvi sv. Lenarta od župnika Lenarta Trušnjaka.
LETA 1809
dne 20. aprila, so avstrijski vojaki vdrli čez štupco in podeč pred sabo Francoze zavzeli Videm.
LETA 1816 ob 8. uri zjutraj, dne 4. junija, so v Podutanski dolini slišali v zraku grozovl-
ten grom in kakor glas močne trombe, ki je prestrašil vse ljudi. To se je ponovilo tudi dne 6. junija ob isti uri. Tisto leto in naslednje je bila velika lakota, da je več ljudi umrlo od nje.
LETA 1866
v dneh 25., 26. in 27. maja, je bila slana, ki je pomorila tudi vse venjike. Tisto leto niso pridelali čisto nič vina.
LETA 1866
Na 27. julija je prvič prišlo do štupce 450 piemontežkih vojakov; dne 30. istega meseca so se zopet umaknili proti jugu.
Zopet so se vrnili dne 6. avgusta, pa že drugi dan so se umaknili od Tajamenta. Dne 13. avgusta so se zopet prikazali na štupci Avstrijci; drugi dan so okupirali Šempeter in Čedad in dne 16. tudi Sv. Lenart. Dne 18. avgusta so se zopet umaknili v Kobarid.
Na 21. oktobra so Piemonteži definitivno zasedli vso Beneško Slovenijo.
Videmski etnograf dr. Gaetano Peru-sini, ki že več let uspešno preučuje ljudske noše, umetnost, običaje, ljudsko pravo, glasbeno folkloro v Furlaniji, pogo-stoma prinaša v svojih spisih tudi marsikaj zanimivega iz življenja beneških Slovencev in Rezijanov.
Tu objavljamo v prevodu dober del članka o furlanskih izseljencih v XVI. stoletju (emigranti Friulani del Cinquecento), ki ga je spisal dr. Perusini in je bil objavljen v Ljubljanskem Slovenskem Etnografu leta 1948.
Siromašna tla* so prisilila furlansko ljudstvo, da se je že v davnih časih pričelo izseljevati. Pomanjkanje dokumentov nam ne dovoljuje reči, kdaj se je pričel ta selitveni tok; vendar vidimo v vsaki dobi, kako je priraščenost ljudstva k lastni zemlji imela za posledico, da. so se mnogi Furlani raje izseljevali le začasno. Zgodovino o preseljevanju Furlanov bo treba šele napisati; samo za najnoveišo dobo imamo statistične študije in knjigo Zaninija. Nekaj podrobnejših vesti ima-mo o goratem predelu, ki je dal po našem mnenju vedno večje število izseljencev. Zanimiva sporočila o Kamiji najdemo pri furlanskih zgodovinarjih Giacomo Val-vason di Maniago in Fabio Quintiliano Ermacora, ki sta živela v XVI. stoletju. Prvi pravi, da »karnijsko ljudstvo ..., ki je zelo pridno, v velikem številu odhaja iz svoje dežele, iskat si kruha v zelo oddaljene kraje, tako da jih zdai najdeš po vsej Evropi. Njihova domača obrt je tkanje blaga iz volne in še bolj iz lanu, v čemer so mojstri ko malokdo«. Drugi omenja, da si prebivalci Karnije »služijo kruh zase in za svoie družine z različnimi obrtmi in kupčevanjem ne samo po Italiji in Nemčiji, marveč skoraj po vsem svetu... Odhajajo pozimi in se mučijo noč in dan, da se s trudom in pridnostjo preskrbijo za starost. Toda ne mislimo, da zanemarjajo poljedelstvo, saj se vsako leto na poletje vračajo domov, da poberejo pridelke. In ko so čez kak mesec uredili domače zadeve in spravili pridelke na varno, se brž vrnejo še za ostali del leta k prejšnjemu poslu ter si na ta način preskrbijo precejšno vsoto denarja. Tako niti ne občutijo naporov kmečkega deda, ki jim služi v razvedrilo in oddih, niti jim ni težka selitev in trud, ker jih izvablja upanje na zaslužek.«
Doslej skoraj popolnoma neznan selitveni tok iz doline reke Bele in zlasti iz uni 11 m 111 n i» 11 n 11 » 11 n ni n 11 iii mmu iim i i m m
Kropljeunjaki
Pri vratih najstarejših hiš v Beneški Sloveniji se najdejo vzidani takozvani »kropljeunjaki« (kamenite posode za že-gnano vodo), kakor pri cerkvenih vratih.
Ti »kropjeunjaki« so monumentalne priče globoke vere in pobožnosti beneških Slovencev, ki so smatrali domačo hišo kot svetišče in so se »žegnali« z žegnano vodo vsakikrat, ki so šli v hišo ali iz hiše, še posebno zjutraj, ko so vstali in zvečer, ko so šli spat. Nekateri »kropjeunjaki« so zelo umetno izdelani in imajo vklesan monogram imena Jezusovega, križ in datum (letnico).
Najstarejši od kar se jih pozna je vzidan pri vratih stare hiše v Sv. Lenartu; na njem je letnica 1161.
doline Rezije je bil usmerjen proti Avstriji, Češki in Moravski. Prvi je o njem spregovoril dr. Corgnali, ko je objavil tri dokumente, iz katerih posnemamo, da je v začetku 17. stoletja obstajala v Pragi mala kolonija Rezijanov. Poleg teh podatkov je dr. Corgnali objavil tudi seznam odsotnih iz Rezije oktobra 1739; to so skoraj izključno začasni izseljenci, ki se mudijo največ v Avstriji. Te podatke lahko izpopolnimo z dolgo vrsto neobjavljenih dokumentov. Po srečnem naključju smo jih našli v možniškem sodnijskem arhivu, ki se sedaj hrani v videmski občinski knjižnici (Biblioteca Comunale di Udine).
Leta 1562. najdemo nekega izseljenca iz Dogne v Spodnji Avstriji (Waidhofen a. d. Ibbs), leta 1578. nekoga iz Resiutte na Dunaju, leta 1580. sta dva brata 'iz Villanove na Nemškem (Allemania), leta 1584. neka družina iz Možnika prebiva blizu Dunaja, že pred tem, leta 1565. najdemo nekaj Možničanov v Auspitzu na Moravskem in enega od teh srečamo leta 1584. v Brnu kot potujočega trgovca (cramaro) z železnino, neki drugi kramar iz Možnika je bil leta 1578. prav tako na Češkem.
še večje je število izseljencev iz doline Rezije. Pojasnilo tega lahko najdemo v manjši rodovitnosti zemlje in pomanjkanju dohodkov tranzitne trgovine, ki cvete v glavni dolini Bele,
Leta 1562. je bilo v dolini Rezije 60 izseljencev; ti, kakor oni iz doline Bele, zapuščajo deželo večinoma o sv. Galu (16. oktobra)' in se vračajo o sv. Ivanu (24. junija) ali o sv. Jakobu (25. julija) ali o sv. Marjeti (5. julija). Nekateri ostanejo z doma več let, ta ali oni pa se poroči in za stalno naseli v tujini. Neki Dominik Decani iz Bele (San Giorgio), ki se je nastanil na Češkem, se je tam oženil, čeprav je imel ženo v rodni vasi. Iz nekih zapiskov sodnih zaslišanj je razvidno, da se nad tem nihče ni zgražal in da se je zapuščena žena mirno omožila z nekom drugim. Rezijani so se vračali na poletje domov in so kosili travnike. Skrbeli so za svoje ovce, od katerih so dobivali sir in volno, ki so jo predli v vasi in potem skupaj s sirom nosili prodajat na trge v furlanski nižini.
Izseljenci iz doline Bele in Rezije so trgovali v glavnem z železiem. Kupovali so ga od čeških in moravskih obrtnikov ter prodajali naprej na čeških, moravskih in nemških trgih; včasih v zložljivih stojnicah iz desk in platna. V dokumentih se omenjajo:	noži, šestila, klešče,
škarje; predmeti, ki so jih prevažali v sodih na vozovih. Razen že omenjenih železnih predmetov najdemo surovo neobdelano železo (fassi di ferro chiamato verzella), lesene žlice in tkanine. Slednjič vemo za dva kramarja iz Možnika, ki sta kupila na upanje pri videmskem trgovcu Bartolomeu Merlo večjo količino robcev, stogljajev, trakov (passaman), torbic, nožev in barhanta. O tem blagu pa, ne vemo, ali je bilo prodano v Italiji ali onstran Alp. Kramarji so se oblačili drugače kot ostali ljudje v Furlaniji in obleka rezijanskega kramarja je takole opisana v nekem dokumentu iz leta 1577: »Imel je obleko iz kozje volne, ki je vlekla na belo, in obleka ie pričala, dai je kramar«.	(Se nadaljuje)
JOsip JUECTC:
JmjKU Kczjak
SLOVENSKI JANIČAR =
Izmed vas ni bilo tedaj še nobenega z taenoj. Sina sem imel, krepkega mladeniči močnega in pogumnega, kakor med tadelom nobenega ni bilo njegove statasti. On mi je bil vse, ž njim in zanj tam brundal po svetu. In kdo je bil, t ^ mi je krušil mojo srečo? Tega člo-eka čakamo danes tukaj ; ta je gozdar grada Kozjaka, lèonega kupa, ga vidite v megli, šel je moj etan tja po konja v hlev; kvit •^tadenič je bil. In pred mojimi očmi ga P°bil na tla. Na rami sem ga odnesel tajskega dvora. Zastonj sem upal, da
Je
mu noga zravna ; vsa zdravila so bila mhj, bolečine so se množile, kasti so tau šle iz udov, in umrl je. Zdaj veste, ^variši, koga čakamo, in da mu ni upati več- pod soncem, kadar pride me-1,1 v Pest.«
»*®uj,« pravi zdaj mlajši eden, »to so ji!« in res se je slišalo peketanje
konjskih kopit iz večerne megle. Kakor bi mignil, polove cigani na malih mušicah, visoko vihteči svetle nože, in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, so bili že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je iz konca zapiralo sapo.
»Kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič ne storim! Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam, grad — samo mene pustite! — Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete!«
Tako in enako je blodil v strahu in trepetu za svojo kožo Peter, ko mu je migala smrt. pred očmi. Sam ni vedel, kaj govori. Cigani so se smejali in ga suvali brez usmiljenja.
»Slabo se izgovarjaš, boter!« reče prvi.
»Pozdravi vse znance v peklu!« pravi drugi.
»Ta bo neroden za obešanje; grča mu je zrastla na hrbtu!« pristavi tretji.
»V klado ga denemo, da se mu zravna!« doda četrti.
»Hlapce spustite, tistega pa peljite k ognju, naj me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že pozabil in izgre-šil. Tudi mu smete povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bo nanagloma stopil s sveta!« je rekel dolgin Samoi, in gospoda Petra odvedo k ognju in‘ga poredno dražijo z grčo na hrbtu, dasi mu je bilo gledati smrti v oči.
že je Peter menil, da je večnosti na pragu, že se mu je vrtelo po glavi, ko je videl nad seboj vislice, že je mislil zopet enkrat na Boga, in glej, prosil je milosti pri Bogu, katerega ni imenoval, ne mislil nanj že od mladih kolen, od zdavnaj. In Bog mu je že prizanesel. Dolgin Samoi pristopi, in ko vidi Petru pri ognju v obraz, se začudi ter pravi : »Kaj? To ni pravi človek! Tega ne iščem. Pustite ga!« — Petru pa se je odvalil kamen od srca, in bil je precej tisti ko prej.
»Kdo si ti?« ga vpraša cigan. »Zakaj si rekel, da si Kozjak, a jaz vem, da je Kozjak večji, bolj zastaven človek. Takšna šleva ne bi bila pobila mojega sina
na prvi mah na tla. Ha! Zakaj si rekel, da si Kozjak?«
»A, vi ste se zmotili, ljubi moj prijatelj, vi iščete mojega brata? Ta je na vojni, pred Celjem; jaz sem njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči; zato vas prosim, pustite mene in moje hlapce, jaz nimam z bratom nič,« blebeče v naglici Peter.
To vse pa ni bilo .ciganom nič kaj pov-šeči. Tako daljo so bili prišli nalašč sem in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj — zastonj, brez končnega namena.
»Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bo visel,« so menili nekateri cigani in drugi so to misel pritrdili. Petru se je bilo sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se pa naposled za sto zlatov odkupnine, ki jo je Peter obljubil dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pa sta morala ostati za poroka pri ognju. Toda zapovedal je bil Samoi tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo. »Ako me jutri ne bo, ko zagledate prve sončne žarke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, česar se bo pa varoval, ,bi menil; — potem že veste, kaj !« reče ciganom dolgin, odha-
jaje s Petrom proti gradu.
Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril za oblake; bila je pusta noč, ko je jezdil Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan govoriti druge navadne reči kakor kak pošten človek in pameten mož, se je otajalo Petru do dobrega vse, in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljavati, zakaj je sklenil smrt bratu Marku. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bo miroval prej, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se krvavo ne maščuje nad namišljenim morivcem svojega sina.
Tu se Petru zbudi strašna misel, kakršne se ne zboji le najhudobnejše srce. »Kaj, ko bi mi leta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj gospod? Nihče ne bo mogel misliti, ni mogoče, da bi prišlo komu v glavo, da sem jaz temu vzrok. Cigan pojde v tuje kraje, kdo ga bo kdaj še videl? Da me pa ne izda, to bom že skrbel.« Tako je razbiral v naglici ljubeznivi striček.
»Počakaj, prijatelj! Meni smeš brez skrbi povedati vse, tudi jaz sovražim svojega brata,« pravi Peter ciganu, »in kdor se maščuje nad njim, tudi meni stori povšeči.«	(Nadalj.	na	4. strani)
Kup na debelo
ZA NAŠE DELO
Uzreja prašičkov
Za dobro uzredit prašiče muorate vje-det tuole:
Mali prašički zlo hitro rastejo. Kar so rojeni so težki po 1,2 do 1,5 kg. U 7 do 10 dneh vagajo že dvakrat toliko. Po 4 tjednih starosti je prašiček, če je dobro rejen, težak že okuol 6 kg, po 10 tjednih pa 18 do 20 kg. Sevjeda za takuó hitro rast muorajo dobivat dobrih sostane, prudusem beljakovin, mineralou an vitaminom
Parva jed jim je mljeko svinje, u katje-rem dobijo use potrjebne sostance. Dobre svinje imajo tarkaj mljeka, de jih lahko z njim fuotrajo tudi tri tjedne. če jih ne začnemo u pravem času fuotrat z drugo jedjo, zaostanejo u rasti. Zatuó jim je trjeba že u trečjem tjednu starosti dajat malo ejelega zrnja ječmena an kravjega mljeka. če ima svinja malo mljeka ali če je dosti prašičkou, jih je trjeba začet fuotrat z drugim fuotrom že malo dni prej, tuo je u drugem tjednu starosti.
Potlé se jim daje nimar več fuotra. Dajajte jim tudi ječmenou gres, ki ga nar močite s marzio vodo ali z mljekom. Dajajte jim le tarkaj tega fuotra, kolikor ga z apetitom pojedo. Kravjega mljeka jim dajajte u četartem tjednu starosti po dva decilitra na dan, ali desetim prašičkom po dva litra.
Kar so prašički stari 4 tjedne jim dajajte tudi zrjezan surou korenj, ki ga pc-mješate z zdrobljeno lucerno ali djete-Ijo. če njemate korenja je dobra tudi zrjezana surova bjetola, U poljetnem času naj hodijo prašički s svinjo na pašo, de tam ušafajo mlado travo. Sočnega fuotra (korenja, bjetole) an drobirja lucerne dajajte u začetku le malo. Hranljive sostance muorajo ušafati največ u gresu an mljeku. U korenju ušafajo pred-usem vitamine, u lucerni an drobirju pa poleg vitaminou tudi mineralne sostance an beljakovine.
Zalivanje vina
Kar je mlado vino pourjelo an je izhajanje ogljikovega dvokisa iz soda že buj počasno, naj bo parva skarb, de se sodi dolijejo do varhà po možnosti z ’dnakim ali almanj podobnim mladim vinom. Sod zaprite spet s kipelno ali dokipelno veho, ali pa ga zabijete z navadno veho samo na rahlo, dok vrenje ne bo popounoma dokončalo.
TT usaki kljeti izhlapeva vino iz lesenih sodou u venči ali manjši mjeri. Tisto izhlapevanje je odvisno od raznih reči : od umiditadi an temperature u kljeti od velikosti sodou, debelosti dog; gostote lesa an od starosti vina. TJ ’dna-kih okoliščinah u kljeti je izhlapevanje iz manjših sodou s tankimi dogami iz rjedkega lesa an iz mladega vina venče kakor pa u naspruotnem primjeru.
TJ nepounih sodih je nad vinom ajar, ki pa djela škodo vinu. Izhajanje ogljikove kisline, ki je potrjebna za frišnost vina, pa tud izhaiartje buketnih sostane u ajar slabi kuaiiteto vina. Lahko se pa vino tud poku ar, de rata bersasto ali
kanasto, de začne mlado vino rjaveti, de začne vino cikati.
TJ času, kar kljetna temperatura raste an se zavoj tega vino rastegne, de je u venčih sodih trjeba učasih nekaj vina proč uzeti, je osušek buj majhan kakor u času, kar temperatura u kljeti pada. Parvi primer je na pomlad, drugi pa u jeseni.
Zguba vina zavoj izhlapevanja ali osušek znaša na ljeto okuol 3% an tud več. De se obdarži dobra kualiteta, je trjeba vina zalivati usakih 14 dni ali almanj usakih 3 tjedne.
Kot vino za zalivanje naj se nuca vino ’dnake kualitete an starosti. Parporoča pa se zalivati staro vino s čistim, popounoma pourjetim mladim vinom; de se
starina malo pomladi. Nimar pa je trjeba zalivati vino z zdravim an ankul ne s pokuarjenim vinom.
Zlo pravidno je trjeba zalivati vina, na katjerih se je že nardila bersa; tista se muora spraviti iz vina an tuo se nardi takuole: Kar ulivate vino u sod s pomočjo lijaka (pledre), ki ste ga utaknili u dougo gumjasto cev (tubo), ki naj pride pod povaršino vina, s kladvom toučite okuoli pilke, de se odlušči bersa tud od mokrih dog nad povaršino vina; soda ne napounite sado do varhà, ampak takuó, de preteče iz njega nekaj vinai z uso berso, ki je splavala na varh.
Prej ku sod odpreté, ga obrišite okuoli pilke, pa tud pilko samo. Po končanem zalivanju pa sod spet obrišite.
Japnenje zemlje
Rastline nucajo tri fondamentalne sostance: dušik, kalij an fosfor. Povarh teh pa nucajo use rastline, ene več, druge manj japna. Japno pa ni samo hranilna sostanca, japno izbuojšuje zemljo an neu-tralizira kisline, zatuó je zemlji nujno potrjebno. Pomaga tud djelovanje zemeljskih bakterij an aktivizira u zemlji hranilne sostance. Z japnom se gnoji narbuojš u jeseni, če le mogoče usako ljeto. če se gnoji usako drugo ali trečjo ljeto, muorate raztrosit veliko japna. Kakor pa je znano, voda japno hitro izpe-ré u globino an se ga par tajšnem gnojenju dosti izgubi. Preorano ali prekopano zemljo potrosite u jeseni z japne-nim prahom, katjeremu lahko primješa-te lesenega pepela an Tomaževe žlindre an use skupaj plitvo podkopajte. De se japno buj pomješa z zemljo, j apnite nimar u suhem vremenu.
i t i m h n 1111 i t i i i 1111 ■ 111 ■ i i m 11111111 m 111111111111 m ri i i Mii i iiiiiiiiiMuu.il 11 ii iii i i iiiii iiiiii iniiiMin h i n m n iiiiin m n 11111111 niiiiiiiiiiiiiinii i
Jesenska ali pomladanska saditeu
Narbuj važno opravilo, na katjerega se muora usak vrtnar skarbnuó parpra-vit, je saditu. Pravočasna an pravilna saditu je fondamentalna rječ za zdravje, rodovitnost an za razvoj drevja.
TJ naših krajih lahko začnemo s saditvijo drevja na vrtovih že u drugi polovici oktobra, kar pridejo slane an kar je že malo odpadlo listje, ali se ga da otrest. Ta čas traja lahko do srede novembra, dokler ne pride venči mraz. Na pomlad pa sadimo, kar se zemlja odtaji an se ni trjeba bati pozebe. Narvenčo napako pa djelajo tisti, ki sadijo drevje, pa naj bo tuo u jeseni al pomladi, kar u surovo, spruoti skopano an težko, mokro ilounato zemljo.
Regola pravi, de par sajenju ne smije zmarzovati, tuo se pravi, de je gorkuota nad ničlo, ker samo u tjem primjeru korenine ne pozebejo, ki so zlo delikatne. Mraz uniči korenine pa čeglih so le krar tek čas nepokrite z zemljo. Zatuó ni prh, de se prenaša u mrazu mlade sadike, ne de bi jim zavili korenine. Zatuó tudi izkopavajo sadjarji drevje u jeseni, de ga presortirajo, preštejejo an parpravijo za prodajo. Če drevje ne prodajo u jeseni, ga pravidno zakopajo, de so korenine dobro zasute z zemljo.
TJ starih časih so sadili drevje buj na pomlad, donàs pa parporočajo sajenje tudi u jeseni. Sevjeda ne smijemo mislit, de je parporočljivo jesensko sajenje za use kraje, lege an zemlje.
TJ jeseni posajeno drevo na pomlad prej poženč, posebno u parvem ljetu se sadika buojš razvija, kakor posajena na pomlad. Tuo se vidi posebno par drevesih, ki so bla posajena šele ob koncu aprila.
Ovire za jesenske saditve bi ble tele: mokra jesen, težka an mokra zemlja, ki ne pusti, de bi se drevesa ukorenlčila do zime, posebno še takrat, če je saditu pozna, kar pride že mraz. Tajšna zemlja je marzia an je nagobarnost, de korenine pozebejo.
Za ne imjet neušečnosti, posebno par novih nasadih, je dobro, de vjeste še tuole: Sadno drevje se sadi u jeseni predvsem u zavjetnih buj suhih legah, z lahko zemlo, ali pa po vrtovih u obdjelano
zemljo. U težkih an mokrih zemljah se parporoča pomladanska saditu. Na usako vižo pa je trjeba pred saditvijo zemljo dobro parpraviti, almanj nekaj tjednu pred saditvijo, de zemlja malo razpade an se prezrači (ušafa ajar) prej ku se zasuje jamo. Pozna jesenska saditu (druga polovica novembra ali buj pozno) se ne parporoča, ker so obrjezane korenine čez zimo postavjene u nagobarnost, de zmarznejo. Pa tudi pozna saditu na pomlad ob koncu aprila ali maja ni dobra,
ker pride u tistem času suša. TJ marzlih gorskih krajih je sevjeda buojš, de se sadi na pomlad, tuo je u drugi polovici marca do srede aprila, če pride suša, pa je trjeba drevje zalivat.
Važno je tudi, de se okuol posajenega drevesa pokrije zemljo z odejo. TJ ta nar m j en naj se potrosi u kolobarju droban gnoj, približno deset centimetru na debelo. namjesto gnoja lahko nucate tudi smrjekove veje, ki ne pustijo, de bi se zemlja posušila.
■ Miimi M n i i i i m i iiiiiii ii i lini iiiii iiiiiiiiiriiniiiiiiiii i m ii ii 11 n 11 m, m n (, mm m ni m i hhimmnninn
ZA NAŠE GOSPODINJE
Nekaj o korenju
TJ časih, kar še njeso poznali krompirja, je bilo korenje važna jed. S pardjelo-vanjem krompirja, pa je korenje nimar buj izgubljalo veljavo za človješko jed.
TJ zadnjih Ijetih pa se nimar buj pan poroča kot važno an zdravo jed ne samo za otroke, ampak tudi za djeloune ljudi an za stare.
Sada parporočajo mjedihi sok od korenja že otrokom, ki dojijo. Tud odrasli otroci radi glodajo sočno korenje zavoj tega, ki je sladek.
Korenje ima u sebi poleg drugih važnih sostane tudi vitamine, posebno vita-’ min A, ki pomaga rast an rinforčš, zdravje, kakor tudi fosfor, željezo an takuó imenovan provitamin »karotin«. Važno je tudi farbilo, ki je u korenju.
Dosti esperjenc je pokazalo, de so se otroci, ki so jedli korenje, odebelili an ohranili zdrave zobe.
Kakor je korenje zdravo za mlade ljudi, pni takuó je važno za odrasle, ker rinforča črevesje an pomaga prebavo (digestjon). Mladina, pa tudi odrasli ljudje imajo dostikrat gliste. Armeno korenje, posebno surovo an drobno na-stargano jih šobit ozdravi.
Korenje je lahko prebavljivo, poživlja kri an da muoč za djelo, zatuó naj bi ga ljudje več jedli, pa naj bo surouo ali kuhano.
Nastargano korenje z redkvijo (rava-nelo), zabeljeno z oljem an ažejdom je
zlo dobra solata, Pižou u juhi s kuhanim korenjem je sladkega savorja an ga u nekatjerih krajih jedo usak dan. Kuhano korenje, zrjezano na okrogle koščke, pre-mješamo krompirju an ardeči bjetuli, zabeljeno z oljem an ažejdom je tud prù dobra jed. TJ zadnjih časih dodajajo tudi korenje u marmelade.
Ker je izmed usjeh zelenjau narbuj lahko ohraniti korenje sočno za zimo u kljeteh an ker je važno živilo, bi bilo prti, če bi naše gospodinje zbrale use viže parpravljanja an nuca korenja u gospodinjstvu.
Djelo na vartu
TJ tjelem času je na vrtu že use pospravljeno. Iz koncu se odnaša še odpadke na kompost, še neprekopane koncé pognojite, jih prekopajte an pustite u brazdah. Par kopanju ne trosite gnoja u jarke, ampak na robove brazd, de ga buj pre-djelajo mokruota, ajar, gorkuota an mraz.
če ste pustili peteršil an radič na prostem, je dobro, če natrosite med var-ste kompost. Rastline, posebno radič an por malo prisujte. Med varste posajene zimske solate natrosite starega gnoja ali komposta, za silo je dobro tudi listje. Iz varta pospravite še zadnje rakle, fižolou-ko itd., očedite pota, pograbite odpadke, de bo vart tudi pozimi lepuó urejen.
Jurij Kozjak^
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zasmehljivo ga pogleda cigan. Pač je moral misliti: »To ti je brat! Ne bi bilo škoda zares, ko bi ga bil presunil moj nož, ali pa bi mu vrv zadrgnila vrat in izpodmeknila zemljo pod nogami!«
»Jaz ti povem, kako se lahko maščuješ nad mojim bratom, ki ti je ubil sina,« pravi Peter dalje, »kako ga še veliko bolj udariš, kakor bi mu zabodel nož v srce, ali kakor bi ga obesil za vrat. Samo pri-sezi, da te ne bo potlej nikoli več v deželo in v te kraje. Pridenem pa še sto zlatov k onim sto za plačilo.«
»Kako ti naj prisežem?« vpraša cigan, tn človek bi zapazil, da mu ni mnogo do take ali take prisege.
Peter mu narekuje prisego in cigan govori za njim vse: naj se mu jezik odvali, ako ne bo molčal, naj se nož obrne proti njemu v prsi itd.
»Poslušaj !« pravi Peter natihoma ciganu. »Moj brat Marko Kozjak, ki ti je do smrti pretepel sina, ima tudi sina, ki ga bolj ljubi, kakor si rad imel ti svojega.«
»Haha, in ti bi se ga rad znebil !« se zagrohoče dolgin. »In babje srce imaš, ne upaš se ga spraviti. To ti storim, tembolj
ako mi plačaš. Le pokaži mi, kje spi in jutri se ti ne bo več zbudil.«
»Ne!« šepeče Peter. »Tega nečem. Ti moraš delati tako, da se bo videlo, da sem jaz tebi nasproti in da nimam nič s teboj v tej reči.«
»Saj sem videl, da si zajčje nature!« odgovori cigan. »Nase ne vzameš nič, na tuja ramena bi rad naložil breme. No, naj ti bo, jaz ga vzamem, dal boš še sto zla-tov. Kaj pa vendar hočeš, kar naj storim z dečkom, tvojim trnom v peti?« Tj
»Z menihom hodi sest proti večeru v vas pod lipo. Ako prideš s svojimi tovariši,« groza malo prešine gospoda, ko se domisli na to tovarišijo, »lehko fanta pograbiš in odpelješ; ustavljal se ne bo nihče. Meniha mi pusti živega, da bo pričal. Otroka mi odpravi, kamor hočeš, ne rečem, da ga umori, ali daleč mi ga odpravi, daleč, na ga ne bo nikdar več nazaj, Plačal ti bom dve sto zlatov in mojemu bratu, svojemu sovražniku, boš storil huje, kakor bi ga umoril; ogrenil mu boš vse življenje.«
Prijezdita do grada. Vratar, ki je še svetil v svoji stražnici, pričakovaje gospoda, spusti naglo viseči mostič, in Peter gre s ciganom v dvor. Vse je spalo, le dva hlapca Čuvaja sta zaspano hodila po ozidju in gledala v megleno dolino.
Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu spremljevalcu odkupnino zase in za hlapca ter doda polovico krvavega plačila, polovico pa mu obljubi, kadar bo dovršeno delo.
Cigan odjezdi z grada. Vratar ga je sicer gledal po strani, rad bi ga nekaj ne prav prijazno vprašal, toda prišel je z gospodom, in tako je bil jezik zavezan skrbnemu možu.
Kmalu potem dospeta hlapca, še vsa v strahu, predramita vse tovariše s svojimi grozovitimi pripovedmi, da so jih hoteli obesiti črni ljudje, ljudje še groznejši od Turkov; da jih je le Bog rešil, sami ne vedo, kako in kaj, Nihče bi jima ne bil veroval, ko bi ne bila mogla kazati, kako so se jima zajedle vrvi na roki do krvi v kožo.
Šesto poglavje
Al prijezdi mož neznanski, časa dečku ni bežati, če ga ropar privezuje,
Sene ga naprodaj v robstvo.
A. Umek.
Storjena je bila pregreha, črna kakor srce Petrovo. Prodal je bil iz lakomnosti sina svojega brata — nedolžnega dečka. Tiščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in vest ga je morda pekla, kakor
peče vsakega grešnika, ali kesal se ni! Dobiček mu pride na misel, hudir mu šepeče na uho, da mu pride v last vse, kar bi imel podedovati sinovec: in v veselju si mane Peter roke. Kalil mu je to veselje samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal otroka in da bi ga utegnil izdati. Pa tudi za to si je -vedel poiskati tolažbe.
Naglo se je bilo razširilo po okolici, da je hotelo krdelo ciganov obesiti gospoda Marka ter naletelo na Petra in hlapca, ki so se morali odkupiti. Ko pa ciganov potem ni bilo videti nikjer v okolici — zakaj pomeknili so se bili v gozd — so menili vsi, da so odjezdili.
Peter, na videz ves v skrbi za svojega stričnika, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu voditi dečka iz grada. Malo dni pozneje pa je zopet dovolil, celo velel je, da sme iti v vas med kmetiške ljudi.
Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa košata hruška. Lesem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, mladim Jurijem; zakaj dober gospod mora poznati svoje podložne in jih mora ljubiti, je rekel oče Bernard, in zato je hotel, da se turi Jurij že v mladih letih privadi svojini kmetom. Torej je minilo le malo dni, da ne bi bil ž njim na/ klopi pod va-
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	200	do 260
Voli	»	250	» 260
Jenice	»	250	» 2S0
Teleta	»	420	» 470
Ovce	»	140	» 160
Koze	»	90	» 100
Jagnjeta	»	300	» 320
	ŽIVINA ZA REJO		
		po glavi	
Krave mlekarice	L. 140000 do 180000
Jenice breje '	»	140000	»	180000
Prašiči do 20 kg.	»	8000	»	12000
ŽITARICE
po kuintalu
Pšenica	L.	7000 do 7150
Sjerak	»	4100 » 4300
Pšenična moka (0)	»	9650 » 9800
Sjerkova moka	»	4900 » 500»
PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA		
		po kg.
Piščeta	L.	509 do 650
Kokoši	»	500 » 550
Gosi	»	400 » 45»
Race	»	475 » 525
Zajci	»	230 » 255
Jajca (usako)	»	40 » 42
GRADBENI LES	V	HLODIH
		kubični m.
Bukev	L.	16000 do 17000'
Smreka (brina)	»	170C0 » 18500
Oreh	»	19000 » 21000
Jesen	»	19000 » 2050»
Cerješnja	»	18000 » 1950»
Bor	»	12500 » 15500
Mecesen ^	»	18000 » 2000»
Javor	»	20000 » 21500
Topol	»	8000 » 11000
Dob	»	13500 » 1500»
Hrast	»	20000 » 22500
DRVA IN OGLJE
po kuintalu
Bukova suha L.	820 do	925
Bukova surove »	650 »	750
Mehka drva »	550 »	64»
SADJE IN ZELENJAVA		
	po kg.	
Jabolka L.	50 do	8»
Hruške »	50 »	8»
Krompir »	30 »	35
Solata »	120 »	13»
Radič »	120 «	14»
Zelje »	40 »	6»
Karfjola »	40 »	6»
SIR IN MASLO	po kg.	
Sir do 2 mjesca star L.	420 do	46»
Sir čez 2 mjesca star »	580 »	70»
Mlekarniško maslo »	950 »	100»
Domače maslo *»	800 »	85»
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina	615»
Napoleon	440»
Dolar USA	636
Dolar Kanada	636
Sterlina karta	1715
Francoski frank	1,70
švicarski frank	1,48
Belgijski frank	12,4»
Argentinski peso	15,9»
Uragvajski peso	192
Brazilski kruzir	10,5»
Avstrijski šiling	24
Nemška marka	15»
Dinar	1,3»
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric*
ško hruško. Ljudje so radi gledali mladega okretnega gospodiča in sivega pri' jaznega meniha v beli kloštrski halji-Oče Bernard je bil prišel odnekod iz tu-jega v zatiški samostan. Ko so ga ljudje* spoznali vprvič, se niso še mogli pogovarjati ž njim, zakaj govoril je tuj jezifc-Pozneje šele se je bil naučil po govorici slovenščine, kakor jo je govoril kloštrd podložni narod. Potem je bil ljudem najljubši duhovnik izmed vseh menihov. Re® se mu je znalo na jeziku, da je tujec, vendar ljudje so ga še rajši poslušali, ko j» zavijal njihov govor drugače kakor domači.
Govorilo se je, da je bil ta gospod nekdaj vojščak, da je pa storil obljubo in S® porcenišil. Ljudem res ni šlo v glavo, kako bi bil mogel biti kdaj tako ponižen gospod oduren vojnik. 2e marsikomu je bila na jeziku, da bi ga bil povprašal sam, ali nihče se ni upal, vsakemu J» ostalo vprašanje na jeziku. Oče Bernard sam pa je rajši pravil o drugem in o drugih kakor o samem sebi.
Sedela sta tudi tisto popoldne duhovni učitelj in plemeniti njegov učenec P°d hruško. Vaščani so hodili mimo. Vsak j® že od daleč grede snemal pokrivalo z g1®' ve in spoštljivo ogovarjal očeta,
(Se nadaljuje)