Št./№ 2	Marec/Marzo 2001	letnik/anno XI
шшашшшт ^ »_шг^ж^
Končno so seciplji ulovili!!!
POPUSTNE MELANHOLIJE
Imeli smo že pomlad, pa je prišel pust in jo odgnal. Res pa je tudi, da pustna tradicija pri nas vse bolj zamira. Vse bolj postaja samo še za najmlajše. Nekaj let zapovrstjo smo v Portorožu že imeli skorajda pravi karneval, s pravo pustno povorko... Lahko bi ga gojili in razvili v vseslovensko tradicionalno atrakcijo. Smo pa rajši pustili da izdihne. Zaradi apatije, neznanja, naše zaprtosti, nevoščljivosti (v stilu: naj še sosedu koza crkne, če je že mi nimamo). In tako se v Portorožu za pusta spet ni dogajalo nič, razen običajnega otroškega rajanja v Avditoriju, vaškega veseljačenja belokriških šem, skratka: mrtvilo.
Občinski svetniki so bili pridni in so že sprejeli letošnji proračun. Ki pa v Portorožu ne predvidena tako rekoč nobene naložbe v komunalno infrastrukturo: Belokriška cesta kot da je ni, portoroški center okoli avtobusne postaje in Kaštela kaže iz leta v leto vse bolj klavrno podobo kakšnega zakotnega, zanemarjenega predmestja, v Pacugu in Šentjanah ostajajo brez kanalizacije, pa komu mar... (Šentjančani zadovoljno pravijo, da bodo z veseljem vsem tam spodaj pod njihovim hribom še naprej srali na glave, če oni nimajo nič proti). Imamo pa zato v Portorožu novo nadkritje nad letnim prizoriščem Avditorija, za katerega občina plačuje lepe denarce. Pa nihče ne ve prav dobro, čemu naj bi ta streha pravzaprav služila, razen, da zastira pogled na poletno nebo. Seveda bo treba proračunsko malho tudi nekako napolniti. Nič lažjega! Ime Portorož (še) vleče! Zato bi jo bilo lahko, malho občinsko, nenasitno, dokaj zlahka napolniti s prodajo gradbenih parcel v Portorožu. Prav. Toda - za kaj bo potem ta denar porabljen? Za Portorož ne. In zato se ni čuditi, da so se člani in dve članici portoroškega krajevnega sveta ob preučevanju letošnjega proračuna njihove občine zares globoko zamislili. In (spet) ugotovili, da nekdo njih in z njimi vse Portorožane ter nenazadnje vse, ki hodijo počitnikovat v Portorož in polnijo tudi občinsko blagajno - vleče za nos. In začeli so razmišljati celo o tako radikalni rešitvi, kot je lastna občina. O čemer je bilo na našem koncu še pred nekaj leti, ko so se v Sloveniji oblikovale nove občine, pravi greh razmišljati. A zdaj jih je, člane sveta Krajevne skupnosti Portorož, ki so jih izvolili sokrajani (a imajo tako rekoč zgolj simbolno možnost odločanja o svojem kraju), spreletelo spoznanje, da bodo morali kaj narediti, če hočejo svoj kraj ohraniti pri življenju.
Kajti na Občini Piran - kot da vztrajno kopljejo Portorožu grob.
Livija Sikur Zorman
Ko gre Občina v maškare...
IZ VSEBINE:
Naš obraz: Lili Carsten Belokriška občinska sramota in še marsikaj..
LEPOTA SRCA-LEPOTA TELESA
Že od pamtiveka se lepota prepleta s človekovim razmišljanjem, z njegovimi stremljenji in stvaritvami. Iskati lepoto, jo spoznavati, častiti in tudi ustvarjati, je eden od najbolj dragocenih darov, kar nam jih je poklonila narava. Brez njega ne bi nastajala nesmrtna umetniška dela, bili bi prikrajšani za mnoge užitke, kakršne nam nudi pogled na cvetoče veje, na polje zrelega žita, na harmonijo oblik kamnite palače, na prisrčen nasmeh dobrega človeka...
Naš kraj si je za svoj dom izbrala gospa, ki je življenje posvetila lepoti: gospa Lili Carsten, priznana avtoriteta v svetu kozmetike, občudovana ne le zaradi vrhunske strokovnosti in uspešnosti temveč tudi zaradi izjemnega posluha za govorico srca. Ena od zakonitosti, katere je vpletala v svoje delo, je trdno prepričanje, da sproščenost, notranji mir in prijazen odnos do sveta blagodejno vplivajo na človekov izgled. Z drugimi besedami - lepota se poraja znotraj nas in je neodvisna od skladnosti potez in drugih elementov zunanjega videza.
Gospa Lili Carsten, svetovljanka, ki se je šolala v tujini in sodelovala tudi v novinarskih krogih, se (zaradi bolezni) ne ukvarja več aktivno s kozmetiko, vendar pa v tej stroki ostaja vodilno ime, zlasti še po izidu njene druge knjige, v katero je zlila bogastvo svojega obširnega znanja, življenjske modrosti in človeške topline. Prav tej knjigi, ki nosi privlačen naslov Lepota skozi letne čase (pri čemer letne čase lahko razumemo tudi kot naša življenjska obdobja), je veljalo naše prvo vprašanje. Zanimalo nas je, kdaj in kako se je gospa Carsten lotila te zahtevne vsebine in povedala nam je:
"Predno mi je pot prekrižala bolezen, sem vodila svoja kozmetična salona - enega v Ljubljani, drugega, ki je bil pravzaprav sedež mojega podjetja, pa v hotelu Emona na Bernardinu. Tu smo, med drugim, organizirali tudi tako imenovane počitnice za lepoto in rekreacijo, udeleževale pa so se jih cele družine. Starši in otroci so bili zaposleni vsak s svojimi programi, včasih so v njih tudi skupaj sodelovali. Ljudje so silno radi prihajali, dosti lepih ur smo preživeli skupaj. Poleg tega sem urejala kozmetično rubriko v reviji Jana in na eni od radijskih postaj. Pri meni se je učilo in izpopolnjevalo precej mladih kozmetičark, pa tudi sama sem skrbno sledila novostim in istočasno iskala lastne nove poti in prijeme; skratka, bila sem zelo aktivna. Zaradi bolezni pa se je vse skupaj čez noč spremenilo v popolno mirovanje, v
pasivnost, ki mi je življenje postavila na glavo. Nenadoma nisem več vedela, kam gre moja pot. Moja zdravnica mi je takrat dala dragocen nasvet: Svojega znanja ne smete samo zaradi bolezni skrivati pred ljudmi; napišite vse, kar bi jim povedali osebno, če bi bili zdravi! O teh besedah sem veliko razmišljala. Pred leti, ko sem izdala svojo prvo knjigo, me je gospod Bizjak, takratni direktor Mladinske knjige prosil, naj še kaj napišem. No, zdaj sem imela dovolj časa, da izpolnim obljubo bralcem (čeprav sem knjigo Lepota skozi letne čase objavila pri Prešernovi družbi). Tako se je rodila zamisel o knjigi, ki bi bila knjiga za vso družino. V njej naj bi bili odgovori na vsa vprašanja - babičina in vnukova. K urejenosti in naravni kozmetiki naj bi ta knjiga spodbujala tako moške kot ženske, ne glede na starost. Vsebuje številne nasvete, kako si lahko iz dosegljivih naravnih pripomočkov sami pripravimo preprosta lepotila in tako prihranimo denar. Tudi ostala kozmetična sredstva, katera v knjigi priporočam, so proizvod naravnih sestavin. Seveda pa v knjigi zelo priporočam tudi telesno aktivnost in zdravo prehrano, ki sta pomembni ne le za zunanji videz ampak predvsem za zdravje; zdravje pa se seveda spet odraža na naši koži, laseh in še kako drugače."
"Besedilo vaše knjige je vse prepleteno z globoko življenjsko modrostjo; od kod črpate to poznavanje človeške duše?"
"V svojem življenju sem bila neprestano v stikih z različnimi ljudmi, znala sem jim prisluhniti in se
m«tminMitinmii.il'	- k- hn; »	"чгоншиш......n
Lili Carsten
Naslovna stran knjige Lili Carsten Lepota skozi letne case, ki je izšla lani pri Prešernovi družbi.
jih tako naučila spoznavati in razumeti. Marsikaj pa seveda najdem tudi v knjigah - izkušnje in situacije, katerih sama nisem doživela. Dosti namreč čitam, saj so knjige in klasična glasba moj hobby; no, pa tudi križanke zelo rada rešujem. Predno sem zbolela, je bil moj hobby tudi vrt - torej spet lepota."
"Če se vrnemo malo nazaj: kako razpoloženje in kozmetika sodelujeta pri izgledu človeka?"
"Naše notranje življenje je zelo pomembno -včasih govorimo o kozmetiki duše, kjer si človek lahko sam pomaga, če se le zaveda pomembnosti tega dejavnika. Duhovno ne smemo ostati pasivni, to je lahko nevarno do iste mere kot telesna pasivnost. Človek mora namreč biti lep najprej zase, ne le zaradi drugih, šele potem se bo dobro počutil. Ženska se čuti lepo tedaj, ko ve, da je tudi notranje lepa in čista, navzven pa urejena od glave do pet - tudi na skritih mestih telesa; to ji daje prijeten občutek samozavesti, kar se odraža na njenem obrazu, v pogledu. Dobro počutje in zadovoljstvo s samim seboj človeku pomagata, da nudi svojo naklonjenost drugim in da spoštuje življenje."
"Kaj pa menite o kozmetiki in ličenju današnje mladine?"
"Mladina je zmeraj imela svoje kriterije. Generacijske razlike so stare toliko kot človeštvo. Vsekakor pa mladim lažje oprostimo napačno ličenje kot starejšim osebam. Mladi še nimajo izkušenj, medtem ko se, na primer, petdesetletnica že mora zavedati svojih početij in se ličiti letom primerno."
"Ali lahko - za konec - pošljete našim bralcem kakšen nasvet ali sporočilo?"
Gospa Carsten se namuzne:
"Pomlad je pred vrati in vse se prebuja - naj se torej prebudijo tudi ženske, ki so pozabile nase!"
Nekaj novih, zelo lepih misli smo slišali. Velja si jih zapisati v srce - temu so namreč tudi bile namenjene. Zagotovo so vam zbudile radovednost in boste poiskali knjigo Lepota skozi letne čase, za katero mnogi pravijo, da bi jo morala imeti vsaka družina - pa ne le zaradi telesne kozmetike marveč predvsem zaradi toplega sporočila o vrednotah, kakršni sta zdravje in življenje.
Ob koncu se zahvaljujemo gospe Carsten, da se je ljubeznivo odzvala naši prošnji in nas sprejela. Zahvaljujemo se tudi za očarljive besede in njeno željo, da bi se ljudje znali potruditi za svoje dobro počutje. Upamo, da nas bo presenetila s še kakšno publikacijo - saj znanja in močne volje ji ne manjka!
Sonja Požar, Lucija
Marec 2OO1I
i n i 11.....i......m.....шштшш
čestitamo* zahvaljujemo se* pozdravljamo
m- A Laura SLAMA-GIACHIN che il 25 febbraio ha festeggiato il compelanno auguri per questa ricorrenza dagli amici di Portorose. d®9 Edi, ki dela prelom Portorožana na računalniku, je praznoval svoj rojstni dan 8. marca. Ob tem dogodku mu želita veliko sreče Ervin in Oksana. Čestitkam se seveda pridružujemo vsi Portorožanovci.
Aleš SIMON je imel svoj 15. rojstni dan 1. februarja, Luka BUTUČI je 14. februarja praznoval 18 let, Rajo MARGETIČ pa je bil 16. februarja star 61 let, zadnjega - 28. februarja - pa je 20 let imel še Jan SIMON. Vse najboljše vsem od domačih, prijateljev - vseh, ki jih imajo radi. cs* Tjaši STANIČI Iskrene čestitke za tvojih čarobnih osemnajst let - prijatelji. bs* Kalji JELARČIČ iz Pirana želita vse naj, najboljše za rojstni dan - mama in sestra! o®1 Valentini KLEMŠE, ki svojemu rojstnemu dnevu nazdravlja 12. marca, Aci SEMIČ in Rozi RAŽEM, ki nazdravljata 4. marca - vse najboljše od prostovoljk in prostovoljcev pri Rdečem križu Piran. Valentini še posebej nazdravljamo Portorožanovci.
ns» Tanti auguri affettuosi a Darinka SVETTINI che proprio l'otto marzo festeggia il suo compleanno. A tutta la famiglia ed agli amici si unisce il nipotino Mattia con un fortissimo abbraccio!
Tanti auguri per il compleanno a Vanja DILICA che festeggera' il 14 marzo, da tutti gli amici del coro »G. Tartini« di Pirano! ns* Glasbeni šoli Piran ob njeni 45-obletnici iskrene čestitke in še veliko uspehov. Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-0948), |ih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
PORTOROŽANOVI SLAVUENKI
Dva rojstna dneva v portoroškem župnišču
		! 5 i
it		i
V torek, 20.februarja sta vsaka svoj rojstni dan praznovali sestra portoroškega župnika Kristina Prelc - za portoroške župljane preprosto sestra Kristina - , ter Berta Valente, zastopnica Italijanov v portoroški cerkvi. Po večerni sveti maši so se v župnišču zbrali župlja-ni, ki so obema slavljenka-ma, resnično neutrudnima ženskama, s petjem zaželeli še na mnoga leta.
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
Ob ženskem prazniku
...Skrbno čuva, da bi nikoli nihče ne zvedel za kapelico, v kateri brani svoje najsvetejše boli, svoje najtišje radosti, brezmadežnost svoje mladosti, svoje najplemenitejše dejanje...
Ivan Cankar: Podobah iz sanj
Naša doba je čudna, ne znajdemo se najbolj, ne moški ne ženske.
V davnini so bili moški večinoma zdoma - vojskovali so se, lovili divjad, iskali nov življenjski prostor za svoj rod. Ženske so bile doma, skrbele za ogenj, vzgajale otroke in čakale na moža.
Moški so morali biti hrabri, močni in vzdržljivi. Nevarnost je polnila njihovo kri z adrenalinom.
Danes je moški zmeden. Nima priložnosti, da bi se izkazal. Vojn ni več, hrana je v trgovini. Današnji način življenja je bolj ženski. Ni več ni razlik, vsi delajo vse. Skoraj.
Mitov ni več. Kar ni razumljivo, ne obstaja. Moški in ženske so ves čas skupaj, delajo skupaj, vsi vedo vse o vseh.
Naše kamrice v srcih so odklenjene in vanje gleda, kdor hoče. Niso več naša svetišča, v njih ni več skrivnosti. Nismo več mi. Zato smo bolj ranljivi. Življenje je razgaljeno in razdvojeno. Kar je bilo božjega v človeku, je odplavalo, in kar ni vidno, tega ni.
A še vedno smo naravna bitja, snovno in duhovno. Naravna in družbena pravila so navzkriž. Rodbinskih vezi ni več. In družinske se krhajo. Izgubili smo ravnovesje, o tem pričajo prepiri, krize in nasilje.
Nehajmo s tem. Ne stopnjujmo. Ločitve niso nujne. Le svojo kamrico v srcu zaprimo! Vanjo stopajmo sami in na tiho. V njej se pogovorimo in umirimo. Za sabo zapremo. Čutili bomo, da nas življenje ne more več tako premetavati. Nihče nas ne more prizadeti, na nikogar nismo jezni. V naši kamrici je zaklad. In vemo, da ga ima vsak, in vsak je drugačen, drugim nedosegljiv. Spoštujmo drug drugega.
Nada Kozina
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: Orjana ČESNIK 2.000 tolarjev, Ferrucio RADEŠIČ 1.000 tolarjev, Vida MEDVEŠČEK 3.000 tolarjev, Olga LIPUŠČEK 3.000 tolarjev, družina ŠTRANCAR 3.000 tolarjev, gospod iz Portoroža 1.000 tolarjev, Sonja DEVIČ 2.000 tolarjev, Gizela MAHNIČ 1.000 tolarjev, Božo KOŽAR 1.000 tolarjev, Elizabeta POSPEH 5.000 tolarjev, Sonja MOČNIK 2.000 tolarjev in J. KRIŽMAN 10.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
vo vlade, saj je v že podpisano pogodbo med vlado, Turistico in Visokošolskim središčem, po nastopu novega ministra za šolstvo dr. Lovra Šturma, poseglo državno pravobranilstvo in pogodbo razglasilo za sporno. »Stvari, ki so jih očitali pogodbi, so bile zgolj formalnosti, ne pa vsebinska vprašanja. Po moje pogodba ni bila sporna v nobeni točki,« meni Danijel Božič. Realne formalne očitke so takoj upoštevali in pripravili novo soinvestitorsko pogodbo, ki je bila potrjena na vseh inštancah, kljub temu pa je dr. Šturm ni nikoli podpisal. S tem je bila novogradnja Turistice ustavljena. Še več, vlada je začela postopek za prenos celotnega premoženja v lasti treh obalnih občin pod ljubljansko univerzo. Postopek ni bil nikoli izpeljan. Zaradi zapletov lani jeseni tudi ni prišlo do podpisa pogodbe med Visokošolskim središčem in Visoko šolo za podjetništvo, ki naj bi investirala v naslednji objekt na omenjenem zemljišču, saj v takih oko-
jevati. »Predlog, s katerim nas je vlada tudi uradno seznanila, je bil, da portoroški Casino' Vilo Mario, kjer ima sedaj najete prostore Turistica, proda banki, šola pa naj jo od banke odkupi na leasing. To bi pomenilo, da bi za 1100 m2 površin že na začetku porabili 480 mio SIT, skupaj z odplačevanjem leasinga pa 700 mio SIT, zatem pa bi morali zgradbo še obnoviti,« razlaga Božič.
zakaj je bila ustavljena gradnja Turistice?
Lani smo v Portorožanu poročali o načrtih za gradbena dela, predvidena na 2,5 hektarov velikem območju, namenjenem za potrebe visokega šolstva v Portorožu (območje bivšega hotela Korotan). Potem ko so odstranili nekatere starejše objekte in izselili ilegalne podnajemnike, naj bi 15. septembra lani pričeli z gradnjo nove zgradbe šole Turistica. Sredstva za investicijo naj bi zagotovila šola sama, država pa bi zagotovila zemljišče in infrastrukturo. Kljub napovedim pa z gradnjo niso pričeli. 0 razlogih za zamudo smo se pogovarjali z Danijelom Božičem, direktorjem Visokošolskega središča v Kopru in dr. Stanetom Renčljem, prodekanom Visoke šole za turizem in gostinstvo Turistica, odgovornim za novogradnjo. Zapletlo se je pravzaprav z lanskoletno menja- liščinah z načrtovanimi projekti niso mogli nadal- Za novogradnjo, s katero bodo pridobili 2000 m2
površin, bodo predvidoma porabili 400 mio SIT.
Kredit za novogradno v višini 300 mio SIT je zagotovila Banka Koper. Zaradi nečrpanja kredita šola že plačuje interkalarne obresti, kljub temu pa je dr. Renčelj v pogovoru posebej pohvalil banko, ki je pokazala veliko pripravljenost za sodelovanje. Sama šola bo v novogradnjo vložila okoli 100 mio SIT, država pa komunalno opremljeno zemljišče v ocenjeni vrednosti 116 mio SIT, seveda potem, ko bo podpisana nova pogodba. Na podpis nove ministrice za šolstvo, dr. Lucije Čok čaka tudi pogodba, s katero se obalne občine obvezujejo, da bodo v projekt vlagale do leta 2003 in so jo občine že podpisale.
»Čakamo na novo vladno proceduro, ki naj bi po mojih predvidevanjih trajala poldrugi mesec,« pravi dr. Renčelj. »Zadeva se vleče že predolgo in ustvarja nepotrebne stroške, zato upamo, da bomo z gradnjo lahko pričeli še pred poletjem.«
Alja Tasi
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Antena
Naslednja glavna obravnava o belokriškem srednjevalovnem oddajniku nad Portorožem bo na Okrožnem sodišču v Kopru dne 21. marca 2001 ob 11. uri, soba 153 v 1. nadstropju. Kogar zanima, je vljudno vabljen!
BELOKRIŠKA OBČINSKA SRAMOTA ALI SVETI JURIJ NAM POMAGAJ!
Ko potujem po naši lepi deželi, me bolj kot velika mesta privlačijo manjši kraji in še zlasti podeželska naselja. To niso več neke zaostale kmečke vasi z neurejenim in zanemarjenim okoljeml Zdaj so to hiše z urejenimi, lepimi pročelji, pobarvanimi oknicami (polkni), okni in balkoni s cvetjem, negovanimi vrtovi okoli njih... Cesta - ali tudi ulica - skozi vas ima skoraj vedno tudi razsvetljavo in pločnik. Ko tako potujem, gledam in občudujem, si mislim - kot najbrž tudi drugi popotniki -: »Tod živijo delavni in urejeni ljudje, vsa čast jiml Lep dom imajo.«
Ob tem pa se mi, hočeš nočeš, pred
oči prikaže naša Belokriška ulica:
brez pločnikov, razsvetljave, podrtimi zidovi ob njej in me kar nekako stisne pri srcu. Kdor koli bi kaj takega imel ob svojem domu, bi se tega moral sramovati! Ta prometnica se ne nahaja v nekem zaostalem in nerazvitem podeželju. Belokriška cesta je v Portorožu. Po njej prideš na Bernardin, Piran, Fieso, Strunjan... Belokriška pot povezuje vsa ta naselja in je zato tudi njihova sramota. Tisoči turistov najbolj turistične občine v državi potujejo tudi po Belokriški cesti in si zagotovo ob tem mislijo svoje o Portorožu, tukajšnjih ljudeh in njihovi občini. Tudi gostov v zasebnih turističnih sobah v okolju Belokriške ceste lahko naštejemo v tisočih. Ti že leta in leta plačujejo turistično takso za urejenost turističnega okolja, česar jim v državah EU ni treba. Še dobro, da tudi oni ne napišejo kake peticije ali pa enostavno ne prenehajo plačevati davka, ki se ne porablja v namen, za katere se ga pobira!
Že več kot desetletje romajo na Občino in Krajevno skupnost pritožbe in zahteve občanov za ureditev Belokriške ulice (kar so prebivalci že plačali s prispevki za gradbeno parcelo, pa je bil njihov denar porabljen za druge namene). Že v letu 1992 je bila na Krajevno skupnost Portorož in takratni izvršni svet Občine Piran poslana peticija s podpisi krajanov, ki so odločno zahtevali ureditev Belokriške. Podobne zahteve so se v naslednjih letih kar vrstile. Iz občine pa so, zlasti ob sprejemanju letnih proračunov, prihajali le izgovori in obljube za prihodnost. To pa je približno tako kot
v trgovini, ko se trgovec za blago, ki ga »slučajno« nimajo, izgovori, da ga bodo dobili drugi teden. Iz povedanega izhaja, da se Občina z Belokrižani enostavno norčuje in jih vleče za nos. V medijih smo lahko prebrali (P.N. 9.2.), da so občinski svetniki na hitro in brez večjih pripomb sprejeli 3,3 milijarde težak občinski proračun in ob tem gladko zavrnili amandma svetnikov (dr. Kopiloviča in ing. Mavra), da naj se v proračunu za leto 2001 zagotovi denar tudi za Belokriško cesto. Z letošnjim proračunskim denarjem se bo gradilo v Luciji, Sečovljah, Padni, Novi vasi, Orešju, Kampolinu in še kje, le na Belokriški ne. Prav nič jim ob tem ni mar, če moramo Belokrižani, poleg cestnega, plačevati še »antenski« oblastniški davek. Ob tem je umestno vprašanje, ali se je oblast zarotila proti Belemu Križu. Pravico imamo izvedeti za imena občinskih svetnikov, ki so glasovali proti »belo-kriškemu« amadmaju in za imena odgovornih občinskih uradnikov z Belega Križa, ki bi že sami
v vseh teh letih morali kaj konkretnega storiti za odpravo te občinske sramote! Da bomo ljudje vsaj vedeli, na koga pokazati s prstom! Očitno bomo morali še naprej telefonariti in pisariti protestna pisma na naslov Tartinijev trg št. 2. Morda se nas bodo nekoč le naveličali in končno le naredili tisto Belokriško (in tako opravičili svojo plačo). Če kljub temu uspeha ne bo, se lahko obrnemo s prošnjo še na Tartinijevega soseda, občinskega patrona sv. Jurija. Mogoče bo on imel več razumevanja za križe in težave Belokrižanov in nas bo uslišal!?! Če bi Belokriško cesto uporabljali izključno, za kar je usposobljena - to je za cestni avtomobilski promet - in je ne bi hoteli na silo spreminjati v ulico, večjih problemov na njej niti ne bi bilo, saj motorni promet po njej teče tekoče in brez zastojev. Težave povzročajo izključno pešci! Prostora za njih na njej ni (posebej ne na spodnjem delu ceste - tisti, ki vodi do križišča pri restavraciji Tomi). Treba bi bilo postaviti prometne znake o prepovedi zadrževanju pešcev na ali ob tej cesti in kršitelje primerno kaznovati. Smo pač v dobi avtomobilov. Kdor ga še nima, naj ga kupi. Otroke, šolarje, starejše ljudi, invalide in druge pešce pa bi morali preusmeriti na druge poti. Potem pa morda še davkov in oblastnikov ne bi več potrebovali. O protestni zapori Belokriške za tranzitni promet in o tistih svetnikih, ki so skovali tak antibelokriški proračun in nas kar naprej nategujejo z obljubami, pa bi vseeno veljalo razmisliti!
Jakob Čemažar
Bodo v Portorožu morali razmišljati o lastni občini
Svet Krajevne skupnosti Portorož je na svoji poslednji seji med drugim razpravljal tudi o naložbah v komunalno infrastrukturo na območju Portoroža, še posebej pa o protestu krajanov z Belokriške ceste, s katerim Občino Piran opozarjajo na katastrofalno stanje te portoroške slemenske ceste. Predlagali pa so tudi nekaj najnujnejših ukrepov na spodnjem delu ceste kot na primer omejitev hitrosti motornih vozil, vzpostavitev prehoda za pešce, ureditev vsaj skromnega pločnika izza varovalne ograje, pogostejšo policijsko kontrolo in meritev hitrosti vozil... Prav ta protest je bil povod, da se je na mestu samem sestala komisija (prometni oz. cestni inšpektor, predstavnik Občine Piran in KS Portorož), ki naj bi presodila, kaj od predlaganega se lahko takoj uredi. Člani portoroškega sveta pa so menili, da je ureditev Belokriške ceste vsaj tako nujna, kot je sanacija Liminjanske ceste v Luciji (ki se prav zdaj - predvsem zaradi pritiskov tamkajšnjih stanovalcev - ureja). Ugotavljali so tudi, da se v Portorožu s turizmom ustvari veliko dohodka, žal pa se ga premalo vrne v kraj! V kolikor se razmere ne bodo spremenile, bodo v svetu Krajevne skupnosti Portorož prisiljeni razmišljati o ustanovitvi lastne občine, če bodo hoteli ohraniti vitalnost kraja (in s tem mimogrede - tudi celotne občine)!
Razprava o Morskem parku na Bernardinu
Na predvečer kulturnega praznika je bila v Krajevni skupnosti Portorož javna obravnava osnutka odloka o spremembi dela odloka Zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin za Morski park. Sprejetje tega dokumenta bi omogočilo Hotelom Bernardin uresničitev posega v sedanjem mandraču, kar je v javnosti sprožilo tudi precej nasprotovanj, predvsem med naravovarstvenih.
Predstavljeni prostorski dokument zajema le manjši, južni del bernardinskega turističnega kompleksa in predvideva, da se na mestu sedanjega mandrača s privezi za čolne zgradi tri ali štiridelni bazenski kompleks z različnimi vodnimi atrakcijami in ogrevano morsko vodo, kar naj bi kopalno sezono raztegnilo od maja do oktobra. Zdajšnjo betonsko obalo okoli mandrača nameravajo potem hortikulturno uredili s posodami z zizmezel-nim rastjem. Obstoječi pomol naj bi podaljšali na okoli 40 metrov. Predvidoma naj bi odstranili oz. ukinili tudi oder ob mandraču, kjer se poleti odvijajo predvsem glasbene prireditve in ga vključili v bazenski kompleks. Pomembno je, da se bo ohra-
nila pešpot ob morju, kar ves čas, odkar so Hoteli Bernardin prišli z načrti na dan, vztrajajo občani. Nataša Umek s piranskega občinskega Urada za okolje in prostor je menila, da predvideni poseg predstavlja lepo, novo dopolnitev turistične ponudbe. Obala bo ostala nespremenjena, le mandrač z betonskim dnom, ki je bil narejen za potrebe nekdanje ladjedelnice, bo preurejen v bazenski sistem oz. »Morski park«. Domačinka Olga Lipušček je menila, da bo poseg koristen, saj mandrač po njenem ne služi svojemu namenu, celo nasprotno, v njem se nabira zgolj umazanija. Opozorila je še na problematiko parkiranja na območju Bernardina in na pomanjkanje sprehajalnih poti. Sergej Gregorič pa je podvomil, da bo sprehajalna pot ob bodočem Morskem parku resnično prehodna v času kopalne sezone. Govorice, da bo Hotele Bernardin prevzela neka ameriška hotelska veriga, ki bi utegnila ukiniti prosto sprehajanje skozi turistično naselje, pa je zavrnila članica hotelske uprave Marija Strniša.
Pojasnila je, da ameriška veriga hotelov prihaja v podjetje ne kot lastnik, temveč zgolj kot upravl-jalec, ki naj bi v hotele pripeljal goste višjega cenovnega razreda. Zagotovila je, da v nobenem primeru pravice krajanov ne bodo okrnjene.
Z Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa se je oglasil mag. Robert Turk, ki je prisotne opozoril, da predstavlja nameravani poseg Hotelov Bernardin - sprememba mandrača v Morski park - primer prisvajanja morja, medtem pa krajane skrbi zgolj pešpot... Po Turkovem mnenju je prav neverjetno (»ali pa tudi ne«, je dodal), kako javne površine lahko čez noč postanejo zasebna last! Opozoril je še na prometni znak pred vstopom na Bernardin, ki že vrsto let prepoveduje promet s kolesi... Nataša Umek je Turku odgovorila, da so Hoteli Bernardin prostor, kjer je zdaj mandrač, v zemljiško knjigo lahko vpisali kot svojo last na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor.
Zaključek javne obravnave je bil, da se izgradnjo Morskega parka podpre, saj bo obogatila turistično ponudbo. Izrecno pa je bilo poudarjeno, da je nujno ohraniti pešpot skozi Bernardin. Javna pot za pešce (široka naj bo najmanj tri metre) pa naj bo od morskega parka ločena.
Livija Sikur Zorman
Morski park Laguna Bernardin pred ustavnim sodiščem
Občinski svet piranske občine je ob koncu lanskega leta sprejel odlok o spremembah odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za Morski park Laguna Bernardin. Skupina občanov (Andrej Susman, Ugo Fonda, Magda Šuler, Vladimira Cerin, Rafael Dodič, Janez Lenassi in Josip Rugelj) pa je letos ustavnemu sodišču poslala pobudo za oceno ustavnosti tega odloka, ki je prižgal zeleno luč Hotelom Bernardin za preureditev mandrača na Bernardinu v kopališče (bazene). Medtem je Urad za okolje in prostor naše občine že zaključil enomesečno javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za Laguno Bernardin (o javni obravnavi poročamo v tej številki Portorožana).
Odvetnik mag. Josip Rugelj, zastopnik podpisnikov pobude, je lani, še pred sprejetjem odloka, ki je zdaj pod drobnogledom ustavnega sodišča, protestno izstopil iz občinskega sveta, ker - po njegovem mnenju - pri sprejemanju odloka niso odločali argumenti, temveč strankarski interesi in interesi močnih lobbyjev. V pobudi ustavnemu sodišču dokazuje, da je občinski svet s sprejemom spornega odloka ravnal protizakonito. Sprememba omogoča posege v morje in priobalni pas - torej javno dobro - o katerem pa naj bi imela glavno besedo država. Mag. Rugelj trdi, da je že sprejeti odlok protiustaven, ker z njim obstoječe morje v akvatoriju mandrača na
Bernardinu (okoli 4 tisoč kvadratnih metrov) ne bo več sestavni del našega morja. Postalo bo interno kopališče delniške družbe Hoteli Bernardin, s čemer se bo že tako majhno slovensko morje, še bolj skrčilo. Tako pomembna odločitev bi morala biti le v domeni države, ki je sprva s spremembo občinskega plana sicer soglašala, vendar ga je kasneje preklicala. Naslednje, kar je po mnenju skupine pobudnikov za presojo ustavnosti sporno, pa je vpis lastninske pravice Hotelov Bernardin nad dnom mandrača. Prav neverjetna akrobatika je bila potrebna pri dokazovanju, da dno morja (mandrača) pravzaprav ni sestavni del morja (kar določa zakon o vodah iz leta 1981), ampak je funkcionalni objekt Hotelov Bernardin na podlagi neke pogodbe iz leta 1973. Po Rugljevem in mnenju drugih somišljenikov sporni odlok torej ne ureja le prostora, temveč slovenski državi jemlje delček njenega naravnega bogastva, spreminja geografijo slovenskega morja ter ga brezplačno prenaša v zasebno lastnino. Prav zato je skupina ustavnemu sodišču poslala pobudo ustavne presoje tudi zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč, ki ne priznava posebnega statusa priobalnim zemljiščem, kar je omogočilo privatizacijo obale. Ustavnemu sodišču še predlagajo, naj dokončno zadrži izvajanje občinskega odloka, ki omogoča pretvorbo mandrača v kopališče.
L.S.Z.
Zakaj je ponudba v Trgovski ulici na Bernardinu iz leta v leto slabša?
Sedmega februarja je bila v Krajevni skupnosti Portorož ponovno obravnava spremembe 8. člena občinskega odloka za del zazidalnega načrta Turističnega kompleksa portoroškega Bernardina. Prvič so razpravljali že 10. marca letos, ko so razpravljalci pobudniku spremembe - Hotelom Bernardin -predlagali, naj sestavi seznam dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju sodile v turistični kompleks Bernardin in bi bile usklajene s ponudbo hotelov. Hoteli Bernardin so namreč s predlagano spremembo odloka želeli doseči, da bi o kakršnikoli spremembi namembnosti lokalov lahko soodločali.
Hoteli Bernardin so, kot je znano, v poslednjih kot Občina Piran in tudi Upravna enota Piran. Spori
letih, prodali skoraj vse svoje poslovne prostore. Žal pa potem člena v kupoprodajnih pogodbah, ki prepoveduje spremembo namembnosti, niso vpisali v zemljiško knjigo, kar pri nadaljnjih prodajah omogoča tudi spreminjanje dejavnosti v lokalih. Razprava na javni obravnavi, katere se je udeležilo precej lastnikov poslovnih prostorov na Bernardinu, je pokazala, da je med njimi in vodstvom hotelskega podjetja vse preveč nasprotij, nesporazumov in čisto navadnega nagajanja. Seli Arben, ki ima v tako imenovani Trgovski ulici že od izgradnje Bernardina zlatarno, trdi, da je raven ponudbe, ki je bila prej na evropski ravni, strmo padla. Nad sedanjo ponudbo na Bernardinu tožijo tako turisti kot domačini. Postopoma so odšli: najprej pošta, pa banka, frizerski salon, trgovina izdelkov slovenske domače obrti,... Krivdo za to po njenem prepričanju delijo tako Hoteli Bernardin
nekaterih lastnikov lokalov s Hoteli Bernardin so že tako zaostreni, da so se preselili na sodišče, ali pa so tik pred tem, da se tja preselijo.
Lastniki poslovnih prostorov pogrešajo komunikacijo z vodstvom hotelske družbe, kakšen pre-potreben usklajevalni sestanek - pač nekakšno vez s hoteli.
Andraž Eller, podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Portorož, ki je vodil obravnavo, je dodal, da si tudi portoroška Krajevna skupnost želi na Bernardinu kvalitetno ponudbo, kar je v interesu vsega kraja, zato bo vodstvu Bernardinovih hotelov predlagala iskanje ustreznih rešitev. Mimogrede: Hoteli Bernardin pa svojega seznama dejavnosti, ki bi si jih želeli v svojem »malem mestu pod soncem«, niso pripravili.
L.S.Z.
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen.
Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
borzno posredniške družbe
v Kopru, Pristaniška 12
tel.: 05/663-31-00 Primorski Finančni Center Inlerfin
PFC
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.P.f
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
Cvetoči kongresni center Bernardin
V Hotelih Bernardin se lahko upravičeno pohvalijo, da je bila naložba v ureditev kongresnega centra zadetek v polno, saj nočitve kongresnih gostov iz leta v leto naraščajo. Leta 1998 so jih v marcu našteli 2.265, leto kasneje so jih v enakem mesecu imeli 2.936, lani je bilo 3.856 nočitev, v letošnjem marcu pa naj bi gostili čez 4.000 kongresnih gostov. Pa poglejmo še po številu udeležencev večje kongresne prireditve v Bernardinskem kongresnem centru, ki so predvidene v tem mesecu: od 8. do 11. marca se bo sestalo kar okoli 500 optikov, od 12. do 16. marca bo Slovenski oglaševalski festival, na katerem pričakujejo od 400 do 600 udeležencev, 500 gostov pričakujejo tudi 19. in 20. marca, ko bo srečanje skupnosti vrtcev, potem bodo svoje srečanje imeli še računovodje (okoli 600 bi naj jih bilo), ob koncu meseca pa se bodo na Bernardinu sestali še ženevski pravniki (okoli 80). Zares lepa bera!
L.S.Z.
.Fll
UNID d.o.o. Piran
#m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design
v
Zupančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05 / 674-70-18
http://www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
Marec 2001
tudi za polpismene - saj slike povedo vse (pa še tisti iz pomembne hiše v Piranu jo razumejo, vsaj tako kažejo reakcije.)
V decembrskem izvodu Portorožana je objavljena fotografija pokazala, pod kakšno nevarnostjo hodi v Piranu vsak dan vsaj dve tretjini otrok v osnovno šolo. Pa smo v naslednji številki (letošnji št. 1 - op.uredništva), dobili standarden odgovor z Občine Piran, da nimajo pooblastil. Ne vem pa, od kod jim pooblastilo, da ti s pajkom ukradejo avtomobil, žrtev pa nato nima niti možnosti za pravdni postopek. In če želi vozilo dobiti nazaj, mora seveda najprej plačati! Pa naj potem »pajkova žrtev« dokazuje, da ni kriva, namesto da bi oni, na čigar strani je moč, oblast in prisila, morali dokazovati krivdo domnevnega kršitelja...
No, pa začnimo. Če še
ni bila dovolj piranska Marksova 23, je čez dober mesec začel omet odpadati le deset metrov naprej, na hiši, ki prav tako stoji ob šolski poti. Kosi so bili težki tudi po 10 kilogramov in več. Nekaj jih je k sreči prestregla električna napeljava. Ko so otroci dobro sedli za klopi, so prišli delavci Elektra in umaknili nevarne predmete (gl. sliko).
Bernardin, močno zaščiten z vsemi mogočimi znaki in varnostniki - predvsem poleti se človek ne sme peljati s kolesom, rolko ali rolerji (kod naj človek pravzaprav gre???), včasih pa še peš ne mimo lagune. Ko so namreč tam prireditve, je vsepovsod tako neverjetno zaparkirano s pomembnimi vozili pomembnih ljudi (ki vozijo samokolnice ali so celo zidarji...).
Tudi drugje ni veliko boljše. Lahko bi poslikali cel film, pa kdo ve, če bi odgovornim in pristojnim ljudem le dopovedali, da je hoja po piranskih ulicah brez čelade na glavi zares nevarna!?!
Ali je ros tako malo denarja, da so prisiljeni dajati v najem celo pločnike, ali je to zgolj samovolja? Pričakujemo odgovor pristojnih...
Se dobro, da sto|l pred Piranom prometni znak z oznako, da je vstop v mesto dovoljen vozilom do 3,5 ton nosilnosti in urnik dostave. Na prometni zapori pa kar po starem: tega enostavno ne spoštujejo! Če je vseeno vam, je meni tudi (Le s svojim vozilom se bom vedel, kot mi bo velevala potreba! Samo da se ne bo kje našel kdo, ki bi me zaradi tega kaznoval...)
Mar zmanjkuje prostora (tudi) za prometne znake? Ta je že več let postavljen prav idiotsko sredi pločnika!
MESEČNA KRONIKA
Pa končajmo z malo več optimizma? Pešpot od Pirana do Fiese se vendarle počasi prenavlja! Tako bomo Pirančani v nekaj letih le imeli bolj urejen, predvsem pa varen dostop do mestnega parka. Lepo, ni kaj.
Če že moraš podreti drevo, ga
vsaj pametno uporabi. Verjetno se tega ni spomnil kakšen birokratski veleum, ampak je to plod zdrave kmečke logike, ki je vedno najboljša. Drevo - kuža stoji tam nekje na koncu Portoroža, v smeri proti Piranu: prepričan sem, da se bo marsikdo med letošnjo turistično sezono za spomin fotografiral prav ob njem. Kuža bo tako potoval po širnem svetu (in naredil nekaj prisrčne reklame za naše kraje. Česa takega, drobnega a učinkovitega, se ne bi nihče od pristojnih (z vsemi mogočimi dragimi študijami za sabo) ne bi domislil! Čestitke in pohvale ustvarjalcu!
Opaznejša je prenova lucijske Liminjanske ceste v obrtno cono.
Neverjetno - že druga dobra novica. (A naj vendarle bralce spomnimo, da imajo pri tem zagotovo svoje zasluge tudi vročekrvni prebivalci Liminjanske ulice, ki so lani kar nekajkrat odločno protestirali pred občino in se niso pustili kar tako odpraviti - op. uredništva).
И t

Za zahodu pa nič novega: pred policijsko postajo na Fizinah na cestišču že več kot pol leta leži »krepan« golf.
Za vas slikal in nekaj besed zapisal Župan brez n - torej Župa.
9(pzmetiAa Џ ana Jiozic. t.p.
£epa c&Ata 1, 6320 (fotto*oi .
Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masama Klasična masama Tui~na masama Depilacija Manikura Pedikura
Klub študentov občine Piran je na Fizinah (Korotan) odprl galerijo cyber point 2 (korotan). Galerija je odprta vsak delovnik med 13. in 21. uro ter ob vsakem drugem koncu tedna. Februarja in marca je v galeriji razstava računalniških grafik, ki si jih lahko ogledate vsak dan. Ob sredah ob 20-ih potekajo v galeriji tudi literarni večeri ali potopisna predavanja. Na voljo pa so tudi računalniki, če se komu zaželi malce medmrežnega povezovanja. Z veseljem Vas pričakujejo (Info 05 67 100 22).
Marec 2001
IZ SOSEDNJE LUCIJE Kruh naš vsakdanji
Lucijski šolarji so, na pobudo njihove učiteljice slovenščine Dragice Kocjančič, ob letošnjem kulturnem dnevu šole (6.februarja) v šolski knjižnici pripravili razstavo kruha s pomenljivim naslovom »Kruh - dober dan!«. Obiskovalci so si lahko ogledali številne vrste kruha: od pšeničnega, koruznega, zeliščnega, ajdovega do raznih domačih mešanic kruha. Razstavljene so bile tudi krušne peči, pa fotografije, otroški spisi in likovni izdelki o kruhu, izdelki iz slanega testa, ki so jih ustvarili otroci pod mentorstvom mojstrice Dori Burubu. Ves čas razstave se je odvijala video projekcija peke istrskega kruha pod črpnjo, ki jo je v pravi istrski peči v Svetem Petru predstavila simpatična Pirančanka Lili Špeh. Obisk razstave, ki je gostovala tudi v portoroškem Avditoriju, je bil izjemen.
80 let od poboja otrok v strunjanu
Občina Piran, Krajevna skupnost Strunjan in Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Piran vabijo na komemoracijo v spomin na 80. obletnico poboja otrok v Strunjanu.
Strunjanski otroci so bili leta 1921 prve nedolžne žrtve fašističnega nasilja pri nas. Spominska slovesnost bo v petek, 16. marca ob 11. uri pred spomenikom v Strunjanu. Udeleženci slavnostne prireditve se lahko pridružite pohodu skozi predor iz Portoroža v Strunjan. Zbirno mesto je na osrednji avtobusni postaji v Portorožu ob 10. uri.
Piranska delegacija za pusta v pobratenem Castel Goffredu
Piranska delegacija pod vodstvom gospe županje Vojke Štular se je v obdobju pusta mudila na tridnevnem obisku v pobrateni italijanski občini Castel Goffredo. Z županjo so bili še gospa Milica Maslo, predstojnica Urada za družbene dejavnosti, Atilio Radojkovič (predstojnik Urada županje) in višja svetovalka za mednarodno sodelovanje na Občini Piran, gospa Nada Zaje. Piransko delegacijo je gostil župan Castel Goffreda, Mario Berufti, ki je svojim gostom predstavil gospodarsko dejavnost svoje občine. Pobratenje obeh občin sega v leto 1993, medtem pa sta se v obeh občinah zamenjala župana, zato je bil tokratni obisk tudi priložnost za osebno znanstvo, učvrstitev dosedanjih dobrih odnosov in za dogovor o nadaljnjem sodelovanju.
Občina Castel Goffredo je znana kot mednarodni center proizvodnje ženskih hlačnih nogavic. Zato so seveda piranski delegaciji najprej predstavili strokovni center, kjer lahko tamkajšnji proizvajalci nogavic dobijo od poslovnih nasvetov do laboratorijskih analiz vlaken. Center je nastal na pobudo Castel Goffreda in še enajstih okoliških občin, ki skupaj tvorijo mednarodno industrijsko središče in v italijanskem državnem merilu pokrivajo 70 odstotkov izvoza nogavic. Oba župana sta pozitivno ocenila dosedanje sodelovanje med občinama. Podprla pa sta tudi že tradicionalno, vsakoletno izmenjavo med krvodajalci, ki poteka že trideset let. Predstavnik krvodajalcev iz Castel Goffreda je našo županjo povabil, da se v začetku letošnjega junija s piranskimi krvodajalci udeleži 40. obletnice njihovega združenja AVIS. Najodmevnejša dosedanja akcija s Castel Goffredom je bila predstavitev slovenske književnosti v okviru literarne nagrade Acerbi leta 1997. Za letošnji praznik naše občine pa naj bi letošnji dobitnik te književne nagrade predstavil pri nas v Piranu.
Piranska delegacija je na pustno nedeljo na glavnem mestnem trgu Castel Goffreda doživela še karnevalsko slavje (ki se v naši občini na noben način ne uspe razviti v tradicijo). Gofredčani imajo tudi svojega pustnega kralja; to je Re Gnocco (Kralj Cmokov), saj je mesto tudi znano po odličnih cmokih.
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
V slaščičarn» Mi$nen v torterGŽu se vam vedne na volje »zbrane sladice iz pekarne Stari pek
Slaščičarna
in pekarna
samo za izbran okus.
ZfiKLJCKNfi GRfiDBENfi DELfi
Franjjo PERAS, s.p. Senčna pot 18, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
DOBROTA m SIROTA
PRVE PROSTOVOUKE V BOLNIŠNICI IZOLA
Ob Mednarodnem letu prostovoljcev je tudi generalna skupščina Združenih narodov želela opozoriti na pomen in vlogo prostovoljstva ter civilne družbe v novem tisočletju. V prizadevanjih, da bi prostovoljstvo še bolj zaživelo so na Rdečem križu Piran začeli z novim projektom, s katerim so posebno pozornost posvetili vključevanju mladih v prostovoljske dejavnosti in razvijanju »navade solidarnostnega vedenja«. Tako so januarja in februarja stekle intenzivne priprave na izobraževanje in usposabljanje dijakinj 2. in 3. letnika piranske gimnazije za prostovoljno delo na nevrološkem oddelku pri Splošni bolnišnici Izola. Prve tri prostovoljke so z delom začele 27. februarja. Vseh prostovoljk je šest, njihova opravila na oddelku pa bodo usmerjena predvsem k pomoči nepokretnim bolnikom pri hranjenju in družabništvu. Njihovo delo bo vodila tankočutna in prizadevna mentorica, profesorica na Gimnaziji Piran, Miranda Majcen. Prostovoljkam pa pomaga in jim z nasveti stoji ob strani tudi vso osebje izolske bolnišnice.
V.K.
Krajevni odbor Rdečega križa Lucija obvešča, da bo vsako prvo sredo v mesecu dežurstvo na sedežu Krajevne skupnosti Lucija v času od 15. do 16. ure.
Dežurni prostovoljci vas pričakujejo z informacijami in konkretnimi oblikami pomoči, ki jo morda potrebujete ali želite.
Prostovoljki, dijakinji Gimnazije Piran, Helena in Jasmina, na nevrološkem oddelku Bolnišnice Izola.
VOZIČEK ZA INGRID
Dobro leto je že od tega (bil je december 1999), ko smo v Portorožanovi rubriki Naš obraz predstavili gospo Ingrid Velikanje iz Parecaga, ki je težka invalidka že od mladosti. Takrat nam je zaupala svojo željo: zaželela si je boljši, močnejši invalidski voziček na motorni pogon, ki bi ji omogočil boljšo gibljivost in večjo neodvisnost od drugih. Odzvalo se je tudi Društvo invalidov Piran, ki je skupaj z Zvezo društev invalidov Slovenije sklenilo nameniti del denarja za nakup vozička za Ingrid. Vendar vsa ta zbrana sredstva niso zadostovala za nakup relativno dragega vozička. Na srečo se je k humanitarni akciji pridružila zavarovalna družba ADRIATIC iz Kopra, ki se je odločila primakniti manjkajoča sredstva.
Akcija zbiranja sredstev za nakup boljšega invalidskega vozička za Ingrid Velikanje se je, po več kot letu dni, torej vendarle uspešno zaključila (za kar imata zasluge tudi mnogi bralke in bralci Portorožana, ki ste darovali za nakup vozička). Zdaj je na potezi podjetje Medicus Matea, ki bi moralo prav kmalu gospe Ingrid dostaviti težko pričakovani invalidski voziček. O predaji vozička pa vas bomo, dragi bralci, z veseljem obvestili.
KRVODAJALSKO SREČANJE V ZNAMENJU MEDNARODNEGA LETA PROSTOVOUCEV
»Krvodajalec? Postati krvodajalec? Čemu le in zakaj ravno jaz? Ko bom jaz ali moji najbližji potreboval(a) kri - morda sploh nikoli - mi bodo ali bomo že na pomoč priskočili prijatelji in sorodnikil Le zakaj bi se že danes obremenjevali) s tem?« si najbrž marsikdo od nas misli, ko se odloča o tem,
da bi tudi sam postal krvodajalec, "i"	Pa kako pravzaprav lahko sploh
postanemo krvodajalci? Imeti moramo vsaj 18 in največ 65 let, zdravje, ščepec korajže in veliko srce. Med vami pa so, na srečo, tudi taki, ki izražajo in udejanjajo svojo dobroto na samoumeven, tih in skromen način. Da, tudi v naši občini je velika, skoraj 900-člans-ka družina krvodajalcev. Le ti so naši »dobri angeli«, ki kadarkoli darujejo del sebe za zdravje in življenje soljudi. Letošnje srečanje krvodajalcev-jubilantov bo, kot že .: •..v • :•.:••	vrsto let 9. marca v portoroškem
i!; i	hotelu Marko.
Nagrajenec Zavarovalniške hiše Slovenica iz Kopra je ŽELJKO KRIŠTOFIČ, ki je svojo kri daroval 84 krat. Ob letošnjem letu, ki je proglašeno za mednarodno leto prostovoljcev, pa bo predstavnik Rdečega križa Slovenije za dolgoletno prostovoljno delo nagradil nekatere najzaslužnejše pri Rdečem križu.
Z Zlatim znakom bo nagradil Humanitarno organizacijo iz Trsta S.O.G.IT, Nado PUKŠIČ iz Portoroža in Rozi RAŽEM iz Pirana. S srebrnim znakom bo izraženo priznanje Roži KANDUS, Zvonki FIRM, Rozi MEDVEŠČEK, Ivanki PLOJ, Cilki BARLIČ, Lidiji BARRILE, Danici KEKIČ-LAPANJA in Cesarini SMREKAR. Bronasti znak pa bodo prejele: Emilija VUK, Barbara MURGEC, Dragica ŠKAPIN in Darinka ŠUŠTERŠIČ.
Ne moremo pa seveda mimo letošnjih jubilantov, ki so svojo kri darovali zelo velikokrat:
20-kratni darovali krvi so: Franko Fičur, Lino Fabbro, Henrik Perat, Nadja Šumenjak, Gregor Lahajnar, Darijo Vitrih, Branko Krigl, Vladimir Mahnič, Nada Zetto, Stane Trbižan, Marko Marancin in Valter Suban.
25 krat so kri darovali: Rado Butja, Milan Guzijan, Boris Sabadin, Zdenka Razboršek, Zorko Tul, Marjan Vrčon, Peter Nussdorfer, Frenk Godnič, Branimir Tomažič, Rikardo Gei, Marija Bratina.
Tridesetič so bili darovalci: Milan Vuk, Alma Poropat, Lorelej Reja, Mojca Tomič, Milan Jeremič, Ljubomir Mahnič, Francesco Codiglia.
Miha Kolenc, Boris Grgič, Dušan Pavlin in Damjan Filipčič so kri darovali 35 krat.
Štiridesetkrat pa so bili darovalci: Rober Turk, Mario Markežič, Sandro Sambi, Silvan Franinovič, Fabio Sorgo, Iztok Vukovič, Fabricio Radovac in Silvana Špeh.
45 krat so darovali kri: Milan Jeras, Marija Kramersteter, Valter Stare.
50 krat sta kri darovala kri Boris Sink in Branko Čavar.
55 krat je daroval kri Mirko Potočnik.
65 krat sta darovala kri Danilo Sergaš in Tomaž Kuselj.
75 krat so kri darovali Zdravko Vesel, Ivan Mehle, Anton Božič in Stojan Ješelnik.
90 krat pa je kri daroval Edo Krajnc.
UMETNIŠKI MOZAIK
To je naslov literarnega večera ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bil 10. februarja v obnovljeni restavraciji Ljubljana v Portorožu. Združenje književnikov Primorske je predstavilo novi dvojezični zbornik z naslovom TJA IN NAZAJ / ANDATA E RITORNO, v katerem so zbrane pesmi in proza številnih priznanih pa tudi svežih literatov. Vse je Jolka Milic iz Sežane prevedla v italijanščino.
Goste, zbralo se jih skoraj sto, je seveda najprej pozdravil gostitelj, direktor Hotelov Palace, Danilo Daneu. V imenu združenja je govoril predsednik Jurij Paljk iz Gorice, v imenu založbe Žbrin-ca, ki je izdala zbornik, pa David Terčon iz Sežane. Nastopili so člani združenja, avtorji objavljenih literarnih del v zborniku: Vera Pejovič, Vanja Strle, Maja Vidmar, Marij Čuk, Zlatka Obed, Danilo Japelj, Magda Svetina in Jurij Paljk. Predstavili so se tudi člani literarne delavnice, ki jo vodi pisatelj Marjan Tomšič: Irena Gubane, Katja Gorup, Nataša Hočevar, Marija Furlanič, Marija Vodnik, Ivan Novak. Večer so popestrili flavtistka Alenka Zupan, plesalka Ana Kerševan, šansonjerka Olga Weissbacher in pianist Damir Devic. Nekaj svojih svežih pesmi je prebral tudi Tone Pavček. Večer je vodila mlada animatorka Hotelov Palace, Karla Šešerko. Hoteli Palace, eden glavnih sponzorjev literarnega zbornika, so vse prisotne lepo pogostili. Vodja restavracije, Boško Sredojevič se je izkazal tudi kot soorganizator prireditve, saj je uredil vse tako, kot so si nastopajoči zamislili.
Res, hotelskih gostov je bilo med poslušalci le malo. Take "hotelske" ponudbe niso navajeni, tudi
je ni v prospektu. Najbrž tudi niso taki gostje, ki bi jih kultura zanimala: v Portorož so se prišli spočit in nakopat v toplih bazenih.
Vendar pa bi bilo morda prav, da bi se spomnili, da je v Portorožu kulturni turizem poleg zdraviliškega najstarejši. Monografija igralnice Casino iz leta '95 navaja, da so ob ustanovitvi igralnice leta 1913 zapisali v statut tudi nalogo »pospeševati družabna srečanja in doprinesti k dvigu kopalnega življenja v zdraviliškem kraju«. Stari hotel Palace je imel že v starih časih čitalnico. To je bil, tako piše mladi domačin leta 1934 (vir: La voce di San Giorgio) velik salon in nekaj manjših, v katerih so bile mizice in udobni naslanjači. V velikem salonu je bila široka miza, polna časopisov in revij. Čitalnica je bila namenjena gostom. Vanjo pa so zahajali tudi domači izobraženci in mladina. Danes ni več tako močne povezave med turistično in kulturno dejavnostjo. Kulturne dobrine so na lestvici vrednot za materialnimi dobrinami. In to se odraža tudi pri oblikovanju ponudbe portoroških hotelskih hiš.
Literarni večer torej v Palacu ni nekaj novega. Je pa res, da ga že dolgo ni bilo. Lepo bi bilo oživiti tradicijo. Tako bi obogatili bivanje gostov v
Portorožu in v hotele privabili domačine.
Prav je, da se gost počuti v kraju domače, sprejeto. Za to je premalo, da so z njim prijazni samo v hotelu in da mu ponudijo vse, kar potrebuje za dobro fizično počutje. Seveda je to dobro tudi za njegovo dobro duhovno počutje. Je pa premalo. Več pomeni gostu stik z domačini. Tako gostje spoznajo življenjske razmere in razmišljanje domačih ljudi. Še več doživijo, če se pridružijo domačinom na kulturnih prireditvah in če jih sprejmemo v svoj duhovni svet.
Literarna srečanja tu so pomembna zaradi bližine meja. Leta 2000 je bilo v Umagu srečanje v spomin na umrlega istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. Potekalo je enakovredno v treh jezikih: v hrvaškem, slovenskem in italijanskem in je vzbudilo veliko medijske pozornosti. Udeležili so se ga priznani književniki, književni kritiki, slavisti, prevajalci, kulturni novinarji, lokalni in državni politiki iz vseh treh držav. Vodja simpozija, istrski pisatelj Milan Rakovac, je predlagal, da bi bilo naslednje spominsko srečanje v Sloveniji.
Zakaj ne bi bilo v Hotelih Palace?
Nada Kozina
Barke v očeh piranskih gimnazijcev
PREŠERNA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Da bi počastili slovenski kulturni praznik, so člani fotografskega krožka Gimnazije Piran pod mentorstvom njihovega vsestranskega hišnika, g. Edija Poniža, pripravili razstavo fotografij, s tematskim naslovom Barke. Fotografije Mihe Bejeka, Sabine Černe, Maje Gaspari, Tine Hladnič, Zulejke Jeveršek, Mihe Jejčiča, Aishe Kandare, Kristine Perger, Mateja Ušaja, Sare Vidmar in Kire Zorman so pozdravile tudi osnovnošolce, ki so se udeležili letošnjega informativnega dneva piranske gimnazije.
Razstava je na ogled do konca marca.
7. februarja so dijaki in profesorji Srednje pomorske šole Portorož in Srednje zdravstvene šole Piran počastili slovenski kulturni praznik s skupno prireditvijo v portoroškem Avditoriju. Dijaki so se pomerili v poznavanju življenja in dela Franceta Prešerna, predstavili nekaj svojih prvih pesmi in prikazali dramatizacijo Povodnega moža. Gosta prireditve sta bila akademski solo pevec Dušan Kobal in pianist prof. Aleksander Vodopivec, ki sta srednješolcem približala Prešernove pesmi v glasbeni izvedbi.
нВШ
besedilo in foto: novinarski krožek SPŠ Marec 20011
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA LETA 2001
Kot že nekaj let, so otroci v vseh šolskih in splošnoizobraževalnih knjižnicah v Sloveniji tudi letos izbirali svojo najljubšo knjigo. Na našem področju se je v akcijo vključilo devet osnovnošolskih knjižnic: iz OŠ Dušana Bordona Koper, OŠ Pinka Tomažiča Koper, OŠ Prade, OŠ Šmarje, OŠ Janka Premrla Vojka Koper, OŠ Sečovlje, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Vojke Šmuc Izola. Sodelovala sta še Oddelka za otroke in mladino v Mestni knjižnici Piran in Matični knjižnici Izola. Skupno je glasovalo kar 1053 otrok!
Kot je bilo pričakovati, so največ glasov (123) dobile knjige avtorice J.K. Rowling Kamen modrosti, Dvorana skrivnosti in Jetnik iz Azkabana ali na kratko HARRY POTTER. Med najljubšimi knjigami slovenskih avtorjev so DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI (vid Pečjak), PEKARNA MIŠMAŠ (Svetlana Makarovič), PET KUŽKOV IŠČE PRAVEGA (Polonca Kovač), UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA (Branka Jurca), HČI LUNE (Desa Muck) in NE BOM VEČ POBEGNILA (Špela Kuclar).
Da je bila reakcija izbiranja najljubše knjige tako uspešna, imajo največ zaslug otroci, ki radi berejo in seveda knjižničarke, ki jih vzpodbujajo. Med mladimi bralci, ki so glasovali za svojo »naj knjigo« so izžrebali tudi nagrajenko - Moniko Žgavec -, ki so ji v Matični knjižnici v Izoli podarili poučno nagrado, knjigo profesorja Silva Faturja Slovenska leposlovna književnost.
Špela Pahor
Nove pesmi
Društvo prijateljev mladine občine Piran vabi pesnike začetnike, da preberejo svoje stihe! Odprto branje ob svetovnem dnevu poezije, ki ga je razglasil UNESCO, bo v sredo, 21. marca ob 18. uri v Piranu, v Studiu Galeriji Gasspar.
Pesniki začetniki, ki bi radi predstavili svojo poezijo, se lahko prijavijo Društvu prijateljev mladine, p.p. 89,6330 Piran s pripisom Dan poezije (do 16. marca). Pesmi so lahko v kateremkoli jeziku! Nastopajoči pa bodo tudi nagrajeni. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel.: 673-2515.
Vabljeni ste pesniki in vsi, ki imate radi poezijo!
Kulturni klub - Club culturale
9. marca meseca bo v Etnografskem muzeju v Kopru družabno srečanje s kulturnim programom kulturni klub se predstavi.
Kulturni klub je bil ustanovljen letošnjega 15. februarja v Boninih pri Kopru. Člani upravnega odbora so Dušan Podgornik (tudi predsednik kluba), Vlado Šav, Irena Batista, Marino Kranjac in Nada Kozina. Nadzorni odbor vodi Daniela Paliaga.
Pobudnik ustanovitve je Vlado Šav, predsednik Društva za kulturne raziskave in ekologijo iz Kopra. Navdihnile so ga osebne izkušnje med obiski in šolanjem v Angliji in na Nizozemskem, med seminarji in kulturnimi prireditvami v Franciji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in Kanadi. Koprska občina je za delovanje kluba namenila Perkavčevo hišo, eno najstarejših hiš v srcu Kopra. Osnovna dejavnost Kluba bo druženje ustvarjalcev in ljubiteljev kulture. Pripravljal bo tudi kulturne prireditve, delavnice, predavanja in srečanja. V njem bo dobil obiskovalec najbolj sveže in celovite vesti o kulturnem dogajanju.
Klub vabi vse ljudi svežih misli in dobre volje,
vse drugačne in samosvoje. Predvsem bo prostor človeškega povezovanja in ustvarjalnega sodelovanja na vseh področjih v Istri in širšem kulturnem, gospodarskem in družbenem prostoru. Del dejavnosti bo posvečen mladim, njihovi ustvarjalnosti in oblikovanju identitete v tem prostoru.
Pripravili bodo • prireditve: koncerte jazza, etno in klasične glasbe, plesne nastope, literarne in multimedijske
večere, video in filmske projekcije, komorne gledališke predstave, razstave in instalacije,
•	plesne, gledališke, likovne in glasbene delavnice in druge oblike izobraževanja na področju umetnosti,
•	predavanja na teme iz kulture, družbe, ekologije in duhovnosti,
•	simpozije, pogovore in okrogle mize o
možnostih razvoja koprske in drugih občin v Istri, o nadaljnjem oživljanju starih mestnih jeder.
•	izdajo revije in drugih publikacij s področja kulture s poudarkom na domačih avtorjih (pesniška, prozna, esejistična besedila, monografije).
S svojo dejavnostjo bo Klub pomagal premagovati z zgodovinskimi in sodobnimi potrošniško tehnološkimi okoliščinami pogojeno neidentiteto, ato-miziranost, odtujitev, defetizem in kulturni minima-lizem tukajšnjega prebivalstva, z mnogimi iz njih izhajajočimi negativnimi posledicami za posameznika in družbo. Postal naj bi živo srečevališče predstavnikov sedanjih in novih kulturnih, znanstvenih in drugih družbenih ustanov, mestne uprave in javnosti, kraj neformalnih ali strokovnih soočanj njihovih pogledov na razvoj mest, njihovega medsebojnega oplajanja in prilagajanja.
Vlado Šav in Nada Kozina
Tokrat gremo:
Na koncert klasične glasbe. V piranskem gledališču Tartini bo 16. marca s pričetkom ob 20.30 gostovala skupina MIKADO DUNAJ, ki vam bo s svojo virtuozno igro, nezamenljivim zvenom kljunaste flavte predstavila dela od srednjega veka do 20. stoletja.
Naslednji koncert - 31. marca, prav tako v piranskem gledališču - pa bo posvečen Giuseppeju Tartiniju. Nastopil bo LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET, za klavirjem pa bo LUCA FERRINI.
Tudi v letošnjem glasbenem abonmaju so v Avditoriju, ki organizira ta koncerta, rezervirali kotiček za tradicionalne koncerte posvečene velikemu piranskemu umetniku Giuseppu Tartiniju. S prvim koncertom bodo gostili prav Ljubljanski godalni kvartet, ki je v slovenskem glasbenem prostoru navzoč že domala pol stoletja.
DIVAGAZIONI
Dopo averci lusignati con le giornate calde e piene di sole, quest1 inizio di primavera s'e n'e andato lasciandoci delusi a riflettere sui vecchi proverbi dei nostri nonni che non si fidavano troppo dei suoi capricci. Infatti ecco due detti che rispecchiano la filosofia popolare:
»Quando le stelle sono lucenti, a mezzanotte cambiano i venti.«
e ancora: »Primavera di febbraio porta sempre qualche guaio!«
»Ingannata dal tepore del sole anche la mimosa nel mio orto e' fiorita in anticipo, e oggi e' un albero quasi sfiorito che ormai ha perdu-to la sua bella veste gialla. Guardandola, con un po' di malinconia penso anche all' otto maržo... Beh, tante cose cambiano! Probabilmente quest' anno il mio fiore šara' una rosa o un ciclamino che coltivati in una serra non avranno fatto la brutta fine dei boc-cioli impazienti sorpresi dal freddo. Ciao, primavera!
Cesarina
Marec 2001
KUL-(T)-URA

RAZSTAVE
✓	Od 23. februarja de 25. aprila je v Studiu Galeriji Gasspar v Piranu
na ogled pregledna samostojna razstava akademskega slikarja Franceta Slane. France Slana, ki se je rodil 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru, je svoje prvo strokovno srečanje s slikarstvom doživel na risarskih tečajih Hinka Smrekarja, ko se je njegova družina preselila v Ljubljano. Leta I945, še gimnazijec, se je prvič predstavil na skupinski razstavi slovenskih likovnikov v Črnomlju. Na Akademiji likovnih umetnosti je diplomiral leta 1949 pri prof. Gabrijelu Stupici. Od leta 1951 ustvarja kot svobodni umetnik. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, s katerimi je njegova priljubljenost in občudovanje med obiskovalci galerij nezadržno rastla; kar v nekem določenem obdobju ni veljalo za krog ljudi, ki so sredi 60-ih oblikovali in vodili likovno sceno v domovini. Med nagradami, ki jih je prejel za svoje umetniška dela, naj omenimo, da je leta 1957 na II. Sredozemskem bienalu v Aleksandriji dobil 1. nagrado, leta 1962 pa je bil nagrajenec Prešernovega sklada.
i/ V Galeriji Krka Zdravilišča Strunjan je od 28. februarja do 27. marca na ogled razstava fotografij Dore Benčič iz Izole. Benčičeva je rojena leta 1936 v Hrušici pri Podgradu, leta 1958 je končala poklicno fotografsko šolo v Ljubljani, leta 1974. pa je postala članica Društva slovenskih fotografskih in filmskih delavcev. Predstavila se je na dvanajstih osebnih razstavah, sodelovala na več mednarodnih predstavitvah slovenske fotografije doma in v svetu (v Nemčiji, ZDA,...) ter za črno bele fotografije prejela štiri nagrade. Tematsko jo izzivajo žanrska in etnografska motivika, krajine, vedute in tudi portreti. V strunjanskem razstavišču je predstavljen izbor fotografij iz cikla MOJI ZAPISI, ki so nastajale od leta 1975 dalje. Fotografije Benčičeve so opredeljene z izvirnostjo in pestrostjo istrske kamnite stavbne dediščine, kjer se posebej izstopa motiv okna.
✓	V piranski galeriji Atelje Duka je od 3. marca do 3. aprila postavljena razstava »Pomladanska suita« avtorjev dipl. kostumografinje Maje Ljubotine in ak. kiparja Bojana Mavsarja. Maja Ljubotina se vse bolj uveljavlja kot kostumografka in modna oblikovalka. V piranskem Ateljeju Duka je postavljena njena nova kolekcija unikatnih pletenin - večernih in dnevnih oblačil, kjer,
kljub sodobnemu kreiranju, še posebej izstopajo naravni materiali in dekoracija z etnološko simboliko različnih slovanskih civilizacij. Razstavljene so še modne ilustracije v kombinirani tehniki kolaža, akvarela, tuša, pastela in gvaša. Bojan Mavsar je imel že deset osebnih razstav in sodeloval na dvajsetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Aktiven je v ljubljanskem Gledališkem ateljeju kot kipar-sce-nograf, sicer pa ustvarja še v slikarstvu in grafiki. V Ateljeju Duka so predstavljene njegove skulpture -torzi iz integralnega termopora, ki jih je poimenoval Piranoidke.
TUDI V PORTOROŽU POČASTIL1100. LETNICO VERDIJEVE SMRTI
Portorož se je v nedeljo, 28. januarja pridružil 250 mestom v 22 državah, kjer so se odločili proslaviti letošnji največji glasbeni jubilej. Portorož se je največjemu in najbolj izvajanemu italijanskemu opernemu skladatelju v zgodovini, Giuseppeju Verdiju v Avditoriju poklonil z izjemnim koncertnim večerom Simfoničnega orkestra in zbora Furlanije - Julijske krajine. Če ob tem še pomislimo, da je Verdijeva glasba, ki kot vemo vsebuje tudi širše socialne konotacije, sovpadla s sprejetjem globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, dobi ta koncert, ki je plod sodelovanja s sosedi, še večji pomen. Italijani bodo prirejali koncerte in Verdijeve legendarne opere ter ga na tak ali drugačen način slavili, vse do njegove 200. obletnice rojstva leta 2014. Veliki skladatelj pomeni namreč Italijanom vsaj toliko, kakor Slovencem pesnik France Prešeren. Obožujejo ga celo tisti, ki sploh ne poznajo njegove glasbe. Državna radijska postaja je na dan 100. obletnice smrti vrtela njegovo glasbo 36 ur skupaj in vse televizijske postaje so prenašale mašo in katero od opernih predstav.
E.B.
iv.Festival slovenskega filma
Med 28. in 31. marcem bo v Avditoriju Portorož potekai iV.Festival slovenskega filma. V Sloveniji filmska ustvarjalnost vse bolj narašča, znto se je organizator • Filmski sklad RS - odločil, da bo letošnji festival podaljšal na štiri dni.
Namen festivala je prikazati in nagraditi kakovostne celovečerne, televizijske, dokumentarne, risane, študentske in kratke filme ter s trn vzpodbujati in razvijati filmsko ustvarjalnost.
Največ zanimanja pričakujemo za predpremiere celovečernih filmov in filmov študentov AGRFT. Med celovečerci se bodo za številne nagrade potegovali: Barabe (režija Miran Zupanič), Poker (režija Vinci Vogue Anžlovar), Kruh in mleko (režija Jan Cvitkovič), Oda o Prešernu (režija Martin Srebotnjak), Samotarji (režija David Ondviček), Trdnjava Evrope (režija Želi-mir Žilnik), Zadnja večerja (režija Vojko Anzeljc), Prešeren (režija Franci Slak).
Kot vedno bo tudi naše občinstvo sodelovalo pri ocenjevanju filmov. Žirijo občinstva bomo izbrali med našimi rednimi obiskovalci filmskih predstav. Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev bo podelilo Badjurovo nagrado za življenjsko delo Matjažu Klopčiču. Razstava, posvečena njegovemu delu, bo na ogled v Beli dvorani.
Pričakujemo veliko gostov iz vse Slovenije in tujine. In seveda tudi vas, domače ljubitelje filmov.
Spodbudno je, da ravnokar nastaja še 11 celovečercev, ki bodo prikazani na festivalu leta 2002: Sladke sanje (režija Sašo Podgoršek), Zvenenje v glavi (režija Andrej Košak), Na nikogaršnji zemlji (režija Daniš Tanovic), Varuh meje (režija: Maja Weiss ), Future shock 2001 - Ljubljana (režija Igor Šterk), Nemir (režija Andrej Žumbegar), Marmelada - omnibus (režija: Hanna A.W.SIak, Varja Močnik, Boris Petkovič in Zoran Živulivič), Ljubezen rabi čas (režija Janez Burger), Zgodba gospoda P.F (Režija Karpo Godina) in Poel -Film o Francetu Prešernu.
Festival slovenskega filma in z njim Portorož odmevata skozi vse leto. Filmi, prikazani na drugih festivalih po svetu, so vedno omenjeni kot filmi, prikazani in nagrajeni v Portorožu.
Povedano drugače, kot je Cannes francoska filmska prestolnica, tako je Portorož slovenska filmska prestolnica.
Barbara Krt
PIRANSKI SPREHODI NA ROBOVIH STOLETIJ
POMEN ZBIRANJA RAZGLEDNIC
Na nedavni predstavitvi piranske fotomonografije 15. februarja v Pečaričevi galeriji v Piranu, je poleg avtorja Slobodana Simiča sodeloval tudi dr. Stane Bernik. Fotomonografijo z naslovom Piran na robovih stoletij je izdal Inštitut za komunikacije in informatiko iz Ljubljane, kjer sicer priljubljeni Pirančan Slobodan Simič-Sime danes pretežno živi, vendar se v svoje mesto pogosto vrača. Z izdajo reprezentativne fotomonografije o svojem mestu je Simič uresničil svoj življenjski cilj. Avtorju so pri tem podvigu pomagali prof. Jože Hočevar (vsebinsko urejanje), Iztok Šeme (oblikovanje) ter številni lokalni informatorji in zbiratelji starih razglednic (med drugimi tudi Portorožanov stalni sodelavec Mitja Jančar - op.ured.) in drugega domoznanskega gradiva. Hvalevredno pa je tudi dejanje piranske županje Vojka Štular in Občine Piran, ki so z ustreznim finančnim vložkom omogočil izid te zanimive publikacije. Avtor, po stroki sicer informatik, se že desetletje intenzivno ukvarja tudi s fotografijo, zbiralstvom, krajevno zgodovino, ladjami in ladjarstvom, modelarstvom. Plod te njegove zagnanosti so, poleg drugega, publikacija »Giuseppe Tartini« ter večjezični vodniki po naših obmorskih mestih in Istri. V pričujoči monografiji so predstavljene stare razglednice iz obdobja od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. To je obdobje, v katerem je piranska občina iz velike blaginje in razcveta, ki ju je omogočala avstrijska oblast (1814-1918), zašla v stagnacijo in nazadovanje pod italijansko vladavino v letih 1918-1945. Simičeva knjiga pa prinaša tudi več novih, še neobjavljenih informacij iz zakladnice etnološkega in zgodovinskega spomina, dragocene podatke o razgledničarstvu, nekdanjih piranskih fotografij in založnikih, o ribiških barkah, navadah ljudi, oblačilni kulturi, hotelirstvu in gostilničarstvu, zdraviliščih, pivovarnah itd. Objavljeno je okoli 340 starih razglednic, ki so večinoma nastale na prehodu iz 19. v 20. stoletje na širšem prostoru današnje piranske občine, in blizu 100 primerjanih fotografij, ki so bile posnete danes, torej 100 let pozneje oziroma na samem prehodu v 21. stoletje, in če je bilo le mogoče - z istega mesta in pod enakim zornim kotom, kot jih je naredil fotograf nekoč.
Slavko Gaberc
"REMITUR A ROVIGO CON I PIRANESI..."
Continuano i successi della compagnia filodrammatica della Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano che, nei giorni scorsi, e stata ospite della 9o Rassegna internazionale "Weekend a teatro" di Rovigo. II gruppo teatrale "II mosaico", organizzatore della manifestazione, dopo il successo ottenuto lo scorso anno dalla commedia "Va Piran...", ha voluto proporre al pubblico veneto un lavoro della compagnia istriana: cosi, in poche settimane, per questa occasione, e stato riallestita la piece "Remitur in famea" di Nives Zudič e Ruggero Paghi che gia tanto successo aveva ottenuto alcuni anni fa con la regia di Spiro della Porta Xidias e della stessa Zudič.
La commedia s1 impernia su alcune delle problematiche piu diffuse al gior-no d'oggi, non ultima quella di una "terza eta" attiva e poco propensa a rin-
Razglednice in njihovo zbiranje spadajo med mlajše konjičke, saj so se prve pojavile šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja, najprej v Nemčiji, takoj zatem v Franciji, Angliji, na Dunaju in drugje. Razvile so se iz predhodnih dopisnic, ki so se pojavile okoli leta 1869 in so se od drugih pisemskih pošiljk razlikovale po sličici na hrbtni strani. Prve znane razglednice s področja občine Piran so iz leta 1897, sicer pa obstaja velika verjetnost, da se je pisanje razglednic na tleh današnje Slovenije začelo najprej v zdraviliških krajih, kar je bil že tedaj tudi Portorož. Obdobje od leta 1897 pa vse do konca prve svetovne vojne velja za zlati vek razgledničarstva. Razglednice so zlagali, tiskali, pošiljali in zbirali vsepovsod, pri čemer tudi v Portorožu niso zaostajali. Na razglednicah so upodobili skoraj vse hotele, vile, čolne, regate, zanimivosti in pomembnejše obiske tistega časa. Po letu 1990 litografijo nadomesti fototi-
pija, risani motivi z razglednic pa postopno izginejo. Skoraj izključno ohranijo samo še fotografijo. Krajinske razglednice z motivi iz občine Piran so do druge svetovne vojne izdajale založbe iz vse Evrope, skupaj nad 40 založb. Med njimi je bilo tudi okoli deset tukajšnjih založnikov, kar je za tako majhen prostor zelo veliko. Založniki pa so se lotevali tudi zanimivih oblikovalskih poskusov: nič nenavadnega niso bile dvojne, trojne ali celo velikanska pet-delna razglednica Portoroža. Izdajali so tudi razglednice v bloku, reliefne razglednice, pa razglednice na gumiranem platnu in podobno. Razglednice, ti drobni, vendar praviloma verodostojni »zapisi« so za današnje čase neprecenljiv vir zgodovinsko pomembnih podatkov. Pomembne niso le zaradi slikovitih motivov, temveč tudi zaradi sloga pisanja, besednega zaklada pošiljateljev, nekdanjih imen in podobe krajev, ki počasi bledijo v našem kolektivnem spominu.
Slavko Gaberc
chiudersi a riccio: liberi da impegni costrittivi, gli anziani vogliono oggi diver-tirsi, uscire dal guscio di una famiglia che spesso Ii vorrebbe... piu aderenti all'immagine di "nonnini" delle fiabe di un tempo. Su questo tema di base, s'inseriscono gli scontri generazionali fra genitori e figli mentre il tutto crea una gran confusione, un vero e proprio "Remitur". II ruolo principale, quello di una nonna dinamica ed energica (qual'e anche nella realta quotidiana), e stato di Antonietta Fonda mentre a farle da spalla e stata chiamata Emilia Vuk, altra nonna in questa commedia (e nella vita...). Nella parte dei figli si sono destreggiati Marino Maurel e Adriana Cab.
Ad interpretare la nipote ed il suo "moroso" sono stati giovani attori della compagnia Ela Jeličič e Kristjan Knez.
Un successo particolare e stato ottenuto pero da due nuovi acquisti del gruppo, i giovanissimi Eric Pravica e Moira Gei.
"Remitur in famea" verra riproposto nei prossimi giorni a Pirano mentre si attendono eventuali richieste dalle Comunita istriane.
Mercator-Degro
PORTOROŽ
ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/III, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
PORTOROŽANOV RECEPT: OUADRATO DI SFOGLIA CON LE MELE
Questa volta vi offro una simpatica variante dello »stt-ruccolo«, che si presenta anche come una torta ma e' molto piu' facile. Le dosi sono calcolate per circa 4 persone ed e' di veloce fattura.
Ingredienti: 1 pacco di pasta sfoglia, 400 gr. di mele, 30 gr. di zucchero, 2 cucchiai di zucchero a velo, 4 cucchiai di caramello, un cucchiaio di panna, 20 gr. di burro.
Sbucciate le mele, eliminate il torsolo e tagliatele a fettine non troppo sottili. Fate sciogliere il burro in una padel-la antiaderente, unite le mele, cuocetele a fiamma viva per 5 minuti. Girandole delicatamente con una paletta per evi-tare che si rompano. Spolverizzatele con lo zucchero e cuocete per altri 2-3 minuti fino a quando lo zucchero ini-zia a caramellarsi, assumendo un bel colore dorato. Stendete i due quadrati di pasta sfoglia come la misura della rostiera, metteteli sulla placca del forno e cuoceteli a 220 gradi per 15 minuti circa. Mettete un quadrato nella rostiera o nel piatto di portata e copritelo con le mele calde, tenendo da parte qualche fettina. Coprite con la seconda sfoglia, premetela leggermente per compattare il dolce e spolverizzate con lo zucchero a velo. Sistemate al centro le fettine di mela tenute da parte e tagliate a dadi-ni. Irrorate tutto con il caramello mescolato alia panna.
Per le amiche che non sapessero fare il caramello:
2 - 3 cucchiai di zucchero ed un po d'acqua mettere al fuoco fino a che lo zucchero si scioglie e diventa dorato, mescolando in continuazione. Mescolarlo alia panna dopo averlo raffredato! Auguri di buona riuscita!
Cesarina
AVTO-MOTO DRUŠTVO "FINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Avtokamp Strunjan
6323 Strunjan tel.: (05) 678-20-76 fax: (05) 678-23-44
Avto Sola - Avtokamp - Turistične usluge
KOPER
CAPOOISTRU
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-911 718-142 05/674-62-30 05/677-04-26
iSBE -
ШшШ ШшШт k. d.
Obala 55, PORTOROŽ
UČENCI - STARŠI - ŠOLA
V Osnovni šoli Lucija so si za prednostno nalogo zadali izboljšanje komunikacije na vseh ravneh, kar naj bi v konkretnem življenju pomenilo izboljšanje odnosov med učitelji, učenci ter med učitelji in učenci, pa seveda tudi med učenci in njihovimi starši.
Kaj so že naredili?
Pripravili so vrsto izobraževanj na to temo: pedagoški delavci so se udeležili dvodnevne delavnice o medsebojnih odnosih in komunikaciji, ki je potekala na Krogu nad Sečovljami pod vodstvom dr. Bernarda Stritiha in Dubravke Kosmač. Učitelji nadaljujejo z izobraževanjem na mesečnih srečanjih. Vrsto delavnic in srečanj so na šoli pripravili tudi za starše. Starši otrok prvega in drugega razreda devetletke so se lahko udeležili dveh delavnic, ki so jih naslovili Kako se pogovarjati z otrokom, da me bo otrok slišal (vodi jih pedagoginja Neva Strel Pletikos). Za starše drugega razreda osemletnega programa pa so pripravili predstavitev »Cap programa«, ki je pravzaprav preventiva pred zlorabo otrok. Za starše otrok, ki obiskujejo 3. in 4. razred, je višja medicinska sestra Tadeja Bizjak pripravlja predavanje o zdravem načinu življenja otrok, za starše otrok 5. razreda pa je psihologinja Natalija Družina iz Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog v Piranu pripravlja pogovor o tem, kako izboljšati komunikacijo z najstnikom. Mag. Robert Trunkl je predaval o učnih navadah in stresu, kriminalist Cveto Kokalj pa o nasilju med vrstniki. O zasvojenosti z dovoljenimi in nedovoljenimi drogami se bo s starši otrok 7. in 8. razredov pogovarjala psihologinja Natalija Družina, pedagoginja Neva Flajs pa s starši osmošolcev o tem, da se je tudi z najstnikom mogoče prijazno pogovarjati.
Navadno pogovori potekajo v manjših skupinah, da bi tako dali možnost sodelovanja vsem staršem (starše vabijo s posebnimi vabili; srečanj pa se udeležujejo tudi razredniki, tako da so predavanja hkrati tudi pogovori z učitelji otrok).
Že četrto leto - z enoletnim premorom - deluje na lucijski šoli tudi »šola za starše«. Poimenovali so jo Srečanja staršev, ki želijo za svoje otrok narediti nekaj več. Tudi starši v tej skupini so si zastavili izboljšanje komunikacije. Na svojem prvem srečanju je skupina staršev predlagala, kako naj bi se povečala vloga predstavnikov v Svetu staršev, kar bi lahko za sabo povleklo boljši, odkritejši dialog med starši in učitelji.
Vrsto delavnic pripravljajo tudi učenci, zlasti na razrednih urah. Pripravljajo se na šolski parlament, ki so mu v tem šolskem letu dali naslov Otroci in mladi imajo težave. 0 tem pripravljajo plakate, pišejo spise in pesmi... Poudarjeno je delo v skupinah, kjer se pogovarjajo o komunikaciji, stresu, čustvih in odgovornosti. O svojih težavah in problemih so mladi govorili 13. decembra lani na šolskem parlamentu, ko so tudi iskali rešitve in poti za reševanje teh težav. Ker žal ni občinskega parlamenta mladih, so se Lucijčani udeležili regijskega parlamenta v Kopru. Učenko lucijske osnovne šole Anjo Žnidaršič pa so celo izbrali za sodelovanje na republiškem parlamentu v Ljubljani.
N.S.P.
APPUNTAMENTI DI MARZO 2001 DELLA COMUNITA GIUSEPPE TARTINI DI PIRANO
*	Venerdi 9 marzo alle ore 19.00 al Teatro Tartini di Pirano SERATA DEDI-CATA ALLA DONNA, con il Coro Misto "Giuseppe Tartini" ed il Gruppo filo-drammatico della nostra Comunita. Ingresso libero.
*	Venerdi 16 marzo alle ore 19.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini incontro dibattito: Minoranza italiana - minoranza slovena alia luce dell'ap-provazione della legge di tutela della Comunita slovena in Italia. (Parteciperanno: Maurizio Tremul, presidente della Giunta Esecutiva di Unione Italiana e Rudi Pavšič, presidente dell'Unione Economico Culturale Slovena).
*	Sabato 17 marzo alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini presentazione del lilo volume del periodico Lasa Pur Dir, "COGNOMI DEL COMUNE DI PIRANO E DELL'ISTRIA" di Marino Bonifacio.
*	Sabato 24 marzo alle ore 20.30 e domenica 25 marzo alle ore 11.30 al Teatro Tartini il Dramma Italiano di Fiume presenta il dramma del comme-diografo zagabrese Miroslav Krle'a "MICHELANGELO BUONARROTI". Regia di Gianfranco Pedulla. I biglietti saranno in vendita presso la cassa del teatro (adulti 1000 sit, studenti-pensionati 800 sit).
*	Martedi 27 marzo alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini L'ORA DELLA FIABA con Doriana Kozlovič.
*	Mercoledi 28 marzo alle ore 10.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini "INCONTRO CON GLI AUTORI". Gli alunni della Scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano incontreranno lo scrittore Ugo Vicich.
*	Giovedi 29 marzo alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONCERTO del pianista Pietro Massa. In programma: F. Schubert, F. Liszt, Verdi-Liszt. II concerto viene organizzato in collaborazione con l'Associazione Musicale "SERENADE ENSEMBLE" di Trieste.
*	Venerdi 30 marzo alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA di Aurora Fonda sul tema: GLI ETRUSCHI, UN GRANDE POPO-LO, UN GRANDE MISTERO.
*	Sabato 31 marzo GITA A VENEZIA.
*	Sabato 31 marzo alle ore 20.30 al Teatro Tartini di Pirano CONCERTO DEDICATO A TARTINI 2001 con il Quartetto di archi di Lubiana, al pianoforte Luca Ferrini. In programma: G. Tartini, L. V. Beethoven, E. Dohnänyi.
9. in 10. februarja je Srednja pomorska šola Portorož odprla svoja vrata za osmošolce in njihove starše. Na t. i. informativnem dnevu so jim bili predstavljeni učni programi Ladijski strojni tehnik, Plovbni tehnik, Elektrotehnik -elektronik in prvič tudi novi program Prometni tehnik. Profesorji so skupaj z dijaki prikazali pouk s sodobno učno tehnologijo. Nazorni prikaz učil in kabinetov za pouk je pritegnil kar lepo število "bodočih pomorcev", "elektronikov" in "prometnikov" ter njihovih staršev.
besedilo in foto: novinarski krožek SPŠ
GOVORIM TEBI, TI POSLEDNJI ČLOVEK, TI PRAZNI E-MAIL, NAPOLNJEN Z ILUZIJAMI
Lepo je gledati in videti s srcem, če ga imaš, če ti ga niso v otroštvu izruvali.
B. I.
Psihoanaliziral je več kot sto ljudi, a nikoli samega sebe; bal se je, da je težek primer.
J. R.
Tukaj smo, do kosti goli s svojim strahom, s svojim upanjem. Žalostno je, da ljudje, ki si najbolj želijo nežnosti in ljubezni, najbolj odrivajo druge v strahu, da se spomini iz otroštva, ko so bili ranjeni, ne bi spet vrnili. V procesu odraščanja ogromno energije porabijo za to, da jim drugi, ki predstavljajo grožnjo, ne bi nastavili ogledala. Odraščanje pa se v veliko primerih nikoli ne konča, nikoli ne dosežejo zrele, genitalne stopnje. Kaj se torej dogaja med spoloma? Res divja med nami neusmiljena vojna, ki za sabo pušča razmesarjena trupla?
Jaz sem moški, nikoli te ne bom mogel razumeti do konca, ker te je narava ustvarila drugačnega od mene, a to ne pomeni, da se ne moreva sporazumeti, si deliti usodnih in lepih trenutkov, si blažiti ran, ko je bolečina prehuda. To, kar vam hočem povedati, je, da se lahko zabavamo skupaj, se imamo »fajn«, a za posebno srečanje, za odnos v katerem se bosta uresničila kot ustvarjalna človeka oba, je potrebno trdo delo: da bi presegli svoj egoizem in patološki narcisizem, ki nas sili v izobčenje, v boj zgolj zase in za svoje sebične interese, ki nas na koncu pehajo v iluzije, v nezdrave simbiotične odnose in številne zasvojenosti z alkoholnimi pijačami, mamili, odnosi, hrano... Dolgo smo bili popolnoma sami in smo nekako, za silo preživeli, sedaj pa je čas, da se poskusimo odpreti ljubezni, svetlobi duše, na način, ki ga zmoremo. Če bo nekdo slišal nežno trepetanje moje duše, mojega strahu in poželenja, potem bova lahko skupaj potovala in presegla te ledeniške okostnjake samote. In zato gre: da je življenje zgolj sen, kratko kakor hip in če si se sposoben podariti drugemu, je tudi tebe več.
Me poslušaš, si pripravljen dati svoje srce na pladenj, si pripravljen dati svoja »jajca na tnalo«, da ne boš celo življenje gledal telenovele??
Vem, da se v vaših družinah, v varnih katakombah perverznih strasti, žalite med sabo, se pretepate in zlorabljate svoje otroke in da boste iz njih naredili čustvene invalide. A obstaja upanje, nov začetek, kjer se ne bomo ustrašili od otroštva podedovanih travm. Podoživeli jih bomo, si priznali, da ni bilo vse tako, kot v pocukranih nadaljevankah. Bilo nas je strah, bili smo nemočni. To skrušeno priznanje je priložnost za nov začetek, ti preplašeni človek, ti erotofob: NE BOJ SE LJUBITI. Pa še to vam bom povedal - vseeno mi je, če ste duševno bolni ali pa klinično zdravi - zdrav človek se sprehaja in gleda sončni zahod, njegovo pomembno delo je poslušanje morja, skrivnost sreče je dosegljiva tukaj in zdaj!
ČE SI V DUŠEVNI STISKI, ČE HOČEŠ POMOČ, MORAŠ BITI POPOLNOMA ISKREN S SABO IN DRUGIMI- PA NOBENE POLITIKE, NOBENEGA BOJA ZA MOČ IN UGLED - POVEDAL TI BOM SKRIVNOST, KONTROLIRAŠ LAHKO EDINO SAM SEBE.
DRUŠTVO OBZORJE- SKUPNOST ZA NOVOSTI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Igor Bizjan
Društvo Obzorje Piran nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Naročite se lahko vsak delovnik od 10. do 14. ure na mobilni telefon 041/954-769.
Vabljeni ste tudi na meditativni tek ali sprehod zdravja. Shod je vsak petek ob 16. uri pred Tatinijevim spomenikom (prinesite s sabo športno opremo in vselej do sproščenega gibanja v naravi).
Universita1 della III eta1
Quando qualche awenimento ci entusiasma siamo pronti a dare tutto di noi stessi per essere partecipi. Cosi' e' stato quando abbiamo avuto la pos-sibilita' di far parte della Societa' dell'Universita' della III eta'. E' scattato in molti di noi la voglia di impegnarci, di partecipare attivamente per non essere esclusi, soli e dimenticati. Com'e' bello ritrovarsi in un gruppo amalgamati dagli stessi interessi, dagli stessi scopi. Niente ci divide: ne' l'eta', ne la nazionalita', ne1 la lingua perche1 l'unico scopo e' di apprendere, di conoscere, di stare assieme.
Molti di noi negli anni precedenti sono stati impegnati con la famiglia, con i figli, con il lavoro e non hanno avuto spazi per i propri interessi personali. Ecco arrivato questo momento, per regalarci momenti di svago e sopratutto per non lasciare inerte la nostra mente che ha sempre bisogno di stimoli per essere attiva, rimanendo cosi' giovanili. L'anno scorso, al Seminario di lingua e cultura italiana, un professore incitava i docenti a far apprendere gli alunni l'informatica, asserendo che se non Pavessero appresa entro il 2010 sareb-bero stati degli »analfabeti«. Nemmeno noi vogliamo essere considerati tali e lo conferma la grande affluenza d'iscrizioni ai corsi d'informatica con I'aper-tura di ben 4 Corsi iniziati quest'anno presso questa Universita'. Naturalmente anche le lingue sono un bagaglio da non trascurare e cosi' i Corsi di lingua italiana e inglese operano con grande soddisfazione dei partecipanti, dando loro motivo di apprendere per una migliore comunicazione. Non manca nemmeno la possibilita' di trascorrere insieme una mattina ris-coprendo le bellezze della natura ed anche le bellezze architettoniche dei nostri paesaggi.
Un salto in cucina per assaporare manicaretti da preparare poi per I'entu-siasmo dei nipotini. E non da ultima la salute e' un bene da non dimenticare, percio' sotto la guida di esperti possiamo imparare il modo di vivere meglio e ritrovare la voglia di essere.
Ringraziamo le nostre Instituzioni che ci sono venute incontro, fornendoci aiuti materiali, servizi professionali, spazi dove operare e simili acciocche1 questa valida iniziativa abbia la possibilita' di continuare Questa iniziativa e' stata intrapresa da persone volontarie che hanno visto in questa struttura di supporto la possibilita' di assicurare una migliore condizione di vita offrendo una risorsa per migliorare la qualita' di questa.
»Nessuna giornata e' mai troppo lunga per chi ha qualcosa da fare« (Seneca)
Ondina Lusa
KAKO SMO SE ŠLI ZGODOVINARJE
Društvo Univerza za III. življenjsko obdobje je tudi v februarju poskrbelo za izobraževanje svojih članov iz oddelka umetnostne zgodovine. Po hvalevrednem načelu, da je ogled na licu mesta najboljši način spoznavanja stvari, smo se tokrat odpravili na enodnevno potovanje v sosednjo Benečijo, predmet naše radovednosti pa je bil Oglej. Najprej smo si privoščili kratek postanek in se sprehodili po znani Rilkejevi poti, nad prepadnimi stenami, ki kot oka-meneli slapovi padajo v morje. Pesnik je bil namreč v letih 1910 in 1912 gost plemiške družine Thurn-und-Taxis Hohenlohe, ki je bila takrat lastnica slikovitega devinskega gradu. Tu so nastajale njegove znamenite Devinske elegije.
V Gradežu smo ugotovili, da prebivalci tega nadvse zanimivega mesteca, polnega kamnitih prič o nekdanji slavi, sploh ne morejo biti razdražljivi ali celo nevrotični, tudi ako bi si tega želeli: spokojnost lagune in pomirjujoča širina pokrajine prej zazibljeta v zamišljenost in dremež kot pa da bi zbujali v ljudeh živčnost; človek komaj verjame, da so se v davnini prav tukaj neprestano lasali - zdaj s Huni, zdaj z Langobardi, pa z Goti, Franki in Benečani...
In končno Oglej! Ob tem imenu se zmeraj nejasno domislimo starih povesti in kronik o časih, ko je še gospodovalo Slovencem. Od začetka devetega stoletja pa vse do polovice osemnajstega so bili vsi Slovenci južno od Drave cerkveni podložniki oglejskih	- -
patriarhov. Le-ti pa so kaj radi pozabljali na cerkvene in verske dolžnosti in našli večje radosti v posvetnih ali političnih veseloigrah. Oglejska škofija, ki je nastala ob koncu tretjega stoletja, je postala patriarhija v času, ko so klavrno propadli vsi poskusi, da bi oživili rimsko cesarstvo. Pred tem je bil Oglej s širšo okolico - od leta 181 pred našim štetjem - rimska kolonija.
Biser Ogleja, spomenik, h kateremu romajo častilci umetnosti od vsepovsod, pa je bazilika sv. Mohorja in Fortunata z znamenitim mozaikom iz četrtega stoletja. Dobrih sto let kas-

neje so jo porušili Huni (nikoli mi ni bilo jasno, kaj žene osvajalce, da uničijo nekaj, kar so z muko prigrabili...) in ni bila nikoli več obnovljena v prejšnjo obliko. Ko odhajate, prevzeti od lepot, kakršne zna pričarati človeška ustvarjalnost, pa drobno, otožno misel namenite tudi vsem, ki so se pehali, splet-karili, trpeli, ljubili in sovražili, se bojevali in umirali, da bi dosegli moč in bogastvo; le kaj je ostalo za njimi? Ako bi ne bilo umetnikov, obrtnikov in zidarjev iz ljudstva, umskih in telesnih garačev, ki so jim z močjo svojih rok in z iskrivostjo svojega duha postavili palače in božje hrame - le kaj bi ostalo za njimi in njihovo minljivo mogočnostjo...?
Na poti smo videli tudi delto reke Soče, posebno doživetje pa je bil (ob
. i-i
v
fv
Pred oglejsko boziliko: nekateri so še notri, nekateri v batisteriju, nekateri bi se še enkrat radi sprehodili vzdolž tisočletnih zidov...
povratku) ogled kamnolomov marmorja v Nabrežini pri Trstu. Vsi ti kraji so del slovenske zgodovine; ni bila zmeraj dobra, še manj prijazna našim ljudem; ampak v Benečiji so pustili svoj pečat na vseh dokumentih preteklosti...
P.S.: Člani sekcije za umetnostno zgodovino se za uspeli poučni izlet zahvaljujemo mentorici, gospe Zvoni Ciglič, in spretnima organizatorkama, gospema Fanči Kuhar in Mirjam Mihaič.
Sonja Požar, Lucija
oebatni krožki
V društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje bodo v tem mesecu začeli še z eno dejavnostjo - z debatnimi krožki. Zanje so se odločili, ker bi radi v pogovorih skušali najti odgovore na mnoga vprašanja, ki se nam vsem, ljudem v tretjem življenjskem obdobju porajajo vsak dan: na primer kaj naj bo večja kvaliteta tretjega življenjskega obdobja in kako jo doseči. Prva debata bo 19. marca v knjižnici OŠ Lucija ob 16.30 - o sreči. Vodil jo bo Gustav Guzej. Naslednji pogovor z naslovom Poskrbimo za zadovoljstvo v naših letih bo potekal pod moderatorstvom Milice Maslo 26. marca 16,30.
Počitek na Škrlinah
0
1 i S i i i i i S l
i
i i
l i
S
l
i
s i
S
i i a
тшшшштшштттмшшшзтзЕтзмшемшшшштш&емттша®!
Vedno z Vami
BENCINSKI SERVIS
v Portorožu, Fizine 17 z
MINI MARKETOM IN BAROM
Delovni čas: 6 - 22 Tel. 674 86 50


Rokometni klub M - Degro vse bolj uspešen
Članska ekipa rokometnega kluba M-DEGRO Piran je bila izbrana za najboljšo v naši občini za leto 2Q00. Klub, ki se ponaša z že 47- leti obstoja dosega, tudi vidnejše uspehe v mednarodnih tekmovanjih. Letos se je uvrsti tudi v 4. krog evropskega tekmovanja v EHF pokalu. V državnem prvenstvu je tre nutno na 2. mestu državne lestvice. Preporod kluba se je pričel z letom 1985, ko so se zbrali rokometni športni navdušenci in začrtali novo smer delovanja rokometnega kluba. Gd leta 1993 tekmuje tudi v 1. državni ligi. Prvo tekmo so takrat odigrali prav v novo odprti športni dvorani v Luciji. Med roko metnimi navdušenci sodelovali pri vzponu piranskega rokometnega kluba, je bil tudi naš tokratni sogovornik, g. Franc Bergant, danes predsednik upravnega odbora kluba.
Portorožan: Kaj pomeni biti športni delavec v klubu, ki tekmuje v prvi državni ligi?
Raje bi uporabil izraz manager. S postopnim razvojem kluba in z napredovanjem v 1. državno ligo smo morali spremeniti našo organiziranost in miselnost pri vodenju kluba. Tekmovanje v 1. državni ligi zahteva profesionalni pristop pri vodenju kluba. Ob tem pa moram poudariti, da člani uprave svoje delo opravljamo prostovoljno.
Portorožan: Od leta 1993 tekmujete torej v 1. državni ligi. Kaj za vaš klub pomeni Igrati v takšnem tekmovalnem rangu ?
Uvrstitev v 1. državno ligo je rezultat dolgoletnega truda, načrtnega dela in vlaganja v mlade rokometašice. Smo med redkimi klubi v Sloveniji, ki imamo svoje ekipe na vseh tekmovalnih ravneh. Vsekakor je to zahteven logistični projekt. Dandanes se, brez profesionalnega trenerja in igralk, optimalnih pogojev za trening ter spremljajoče logistike, noben klub ne more obdržati v prvem rangu tekmovanja, kaj šele dosegati vidnejših rezultatov.
Pot do uvrstitve na trdno drugo mesto v letošnjem letu ni bila lahka in tudi ne poceni! Člani klubske uprave porabimo veliko truda in časa za zagotovitev potrebnih sredstev za nemoteno delo. Zahvalil bi se generalnemu sponzorju ekipe (to je podjetje Mercator- Degro - op.avtor-
ja) in drugim, brez katerih ne bi zmogli tekmovanj v prvi ligi.
Portorožan: Načrti za prihodnost?
V športnem centru Lucija smo si uredili športne prostore kluba, kar je za nas pomembna pridobitev. Uprava kluba se zaveda pomena marketinga v športu. Naša vizija kluba je ustanovitev ROKOMETNE ŠOLE (sprva za deklice, kasneje še za fante). Predvsem pa si moramo zagotoviti dolgoročnejše finančne vire za delovanje kluba. V mislih imam večletne sponzorske pogodbe, ki bi nam omogočile še boljše načrtno delo v klubu, kar pomeni vsakodnevno vadbo na igrišču, treningi v fitnes centru, kondicijske priprave, itd.
Veliko upanje vlagamo tudi v razvoj t.i. športnega turizma. Piran ima možnosti razvoja športnega turizma. Dokaz je organizacija dosedanjih različnih večjih športnih prireditev. Računamo, da bomo z argumenti o finančnih koristih prepričali hotelska podjetja in še druge organizacije ne le v naši občini, temveč tudi širše, da podprejo razvoj športa. V načrtu imamo, da bi v ta namen za polovični delovni čas zaposlili poslovnega sekretarja. Izpostavil bi še, da je članska ekipa le vrh »ledene gore«. Veliko namreč vlagamo tudi v mlajše igralke, ki že zdaj dosegajo vidne uspehe.
Bralce Portorožana vabim, da obiščejotekme in z navijanjem bodrite tako našo žensko kot tudi druge rokometne ekipe. Spoznali boste lepoto rokometne igre, taktičnih variant in sebi dali duška z navijanjem! Tudi to je eden od načinov, kako pomagati klubu pri pridobivanju finančnih sredstev!
Marjan Maslo
Osebna izkaznica rokometnega kluba MERCATOR-DEGRO Piran
*	Vodstvo kluba Predsednik: Anton Domnik Predsednik UO: Franc Bergant
Člani Upravnega odbora: Boris Žugelj, Mirko Milavec, Julij Pinter, Tanja Bejek, Bojan Golob Sekretarka: Silvana Nižetič Blagajnik - računovodja: Tanja Bejek Blagajničarki: Jana Bergant, Vika Pajek
*	Glavni trener: Mile Isakovič Pomočnik trenerja: Stanko Rupnik
Ostali trenerji: Vladoša Nižetič, Dunja Žugelj Fizioterapevtka: Nataša Bertok Medicinska sestra: Metka Žugelj
*	Dosedanji trenerji so bili: Vida Draksler -Flego, Tone Barič, Vida Murovec, Ivan Pušpan, Miha Jelovčan, Aleš Filipčič, Tone Medved, Tone Turk, Vojko Lazar, Karlo Kastelic.
*	Kategorije, v katerih klub tekmuje:-ČLANICE
MLADINKE, letnik 1981 KADETINJE, letnik 1984 STAREJŠE DEKLICE, letnik 1986 MLAJŠE DEKLICE »A«, letnik 1988 MLAJŠE DEKLICE »B«, letnik 1989
*	Seznam igralk v tekmovalni sezoni 2000/2001 (članice):
Suzana Veseli, Elma Pršeš, Mila Mijačinović, Helena Horvat, Ivana Batistič, Martineja Vrčon, Vladoša Nižetič, Marjana Bojovič, Alenka Popič, Dalija Erceg, Nada Tutnjlč, Tjaša Nižetič, Dunja Žugelj, Maja Kučinič, Nataša Bertok, Violeta Jovičlč, Katja Maršič, Silvana, Barbara Panger.
*	Naslov kluba: Tartinijev trg 10, 6330 Piran.
ŠAH
»Palma Lucija« obalno-kraški pokalni prvak
V Kopru je potekalo tekmovanje za obalno-kraški šahovski pokal. Udeležilo se ga je sedem moštev iz Kopra, Sežane in Pirana. Prva tri mesta so osvojila moštva, ki so jih sestavljali člani Šahovskega društva Piran. Ekipi Palme Lucija ter Pirana sta se uvrstili med 40 najboljših slovenskih moštev.
Končni vrstni red: I .Palma Lucija (Godnjavec, Grobovšek, Mllunovič, Treurslč) 10 točk, 2.Piran (Žnidarčič, Veber, Brečevlč, Vaslč) 9, 3.Piranska pomlad (Pregarac, Šuc, Hablan, Šutak) 8, 4.Sežana I 6, 5.Sežana II 4, 6.Koper-Žusterna II 4, 7.Koper-Žuster-na mladi 0 točk.
Besedilo in posnetek: Andrej Žnidarčič (Na sliki: Zmagovalno moštvo - od leve Ivan Grobovšek, Vlado Milunovič, Joško Joras (sponzor in rezervni igralec), Goran Treurslč in Franci Godnjavec).
NOVI - STARI ČOLNI
Kljub temu, da zima ni sezona veslanja, v Veslaškem klubu Piran ne počivajo, saj vsezkozi potekajo t.i. »suhi« treningi, pa tudi drugih aktivnosti ne manjka. Pred nekaj dnevi so s pomočjo sponzorjev in denarjem, ki so ga dobili od športne zveze, kupili nov enojec. Še posebej ponosni pa so na pet starih lesenih čolnov, ki so jih pozimi popolnoma obnovili in bodo služili predvsem mlajšim generacijam kluba.
Navdušenje za obnovo starih čolnov je »zakrivil« bivši aktivni veslač Davor Žeželj iz Sečovelj,
študent prvega letnika strojništva, ki se dobro spozna tudi na modelarstvo. Davor je zagrizen športnik. Pred veslanjem se je ukvarjal že s plavanjem in nogometom, pri tabornikih je taboro-vodja, še vedno pa veliko kolesari. Tudi zdaj, ko mu študij vzame večino energije, svoj prosti čas rad preživlja zdravo in v čistem okolju. Popraviti razbit čoln, dolga leta zavezan na podstrešju kluba, si ježe dolgo želel. Končno se je lani pred poletjem lotil dela in z njim nadaljeval letos pozimi.
»Čoln je star več kot 30 let. Bil je kar precej razbit, udarjen s strani, kljub temu pa je bila zunanjost dokaj zdrava. Obnovili smo notranjost, saj so bila polomljena rebra čolna,« razlaga Davor, ki se je pred začetkom prenove posvetoval s starejšim popravljalcem čolnov iz Izole, edinim, ki se še ukvarja s tovrstno obrtjo. Tam je dobil nasvete glede izbire lesa. Čolna pa ni samo »zakrpal«, marveč ga je po svojih načrtih tudi predelal, tako da je pridobil dodatnih 15 centimetrov veslaškega prostora. »Zamislil sem si ga tako, kot so narejeni novejši čolni,«
pravi Davor.
Na predlog tehničnega vodstva kluba je čoln oblekel v plastično maso, kar mu je vzelo veliko časa. Več kot mesec dni je vsak prosti vikend kital in brusil »svoj« čoln. Z zavzetim delom je navdušil tudi druge ljudi v klubu, predvsem člane upravnega odbora in starše, da so priskočili na pomoč in obnovili še dodatne štiri čolne. »Kar naenkrat se je pojavilo veliko ljudi, kup opreme in bilo je dosti lepše delati, pa tudi hitreje je vse skupaj potekalo,« razlaga Davor in ugotavlja, da je odnos do starih lesenih čolnov pri nas slab, saj se z njimi sko-
Davor Žeželj preizkuša enega od čolnov, ki jih v teh mesecih pripravljajo za treninge.
raj nihče več ne ukvarja. »Avstrijci, na primer, imajo dosti lesenih, lepo ohranjenih čolnov, s katerimi nastopajo na regatah. Prav tako Italijani. Leseni čolni na regatah sicer niso konkurenčni novejšim plastičnim. Tu gre predvsem za spoštljiv odnos do veslaške dediščine!«
Z obnovo čolnov je zadovoljen tudi trener Milan Kocjančič: »Čolni bodo prišli prav predvsem za mlajše kategorije in za šolo veslanja, ki bo potekala letos aprila. Ker bomo nove čolne hranili bolj za regate, jim bomo podaljšali življenjsko dobo. Obnovljeni čolni so za klub dragoceno darilo. Zelo sem zadovoljen, ker so se nekateri angažirali vso zimo: vsak konec tedna je bila v klubu delavnica in to nas je še bolj povezalo.« »Imam pet let lepih spominov na klub, zato rad pomagam,« razlaga Davor. »Dobro se razumemo, starejši člani imajo veliko znanja, ki ga prenašajo na mlajše in nas pustijo, da delamo samostojno. Odkar sem med tednom v Ljubljani, kjer ni nikoli prave tišine, mi preživljanje prostega časa v lepem ambientu Sečoveljskih solin pomeni dragoceno sprostitev.«
Alja Tasi
VEČKRATNI DRŽAVNI PRVAKI V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE
Tudi letošnjega državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave, ki ga je pripravila na Ptuju Gimnastična zveza Slovenije, so se udeležili telovadci in telovadke plesno akrobatske skupine Flip iz Pirana. Preko 200 tekmovalcev se je pomerilo v vseh kategorijah: od mlajših in starejših deklic in dečkov do mladink, mladincev, članic in članov. Naši mladi športniki so se tekmovanja udeležili pod vodstvom Mitje Mehora in Boruta Žerjala. Tako kot na zadnjem državnem prvenstvu v akrobatiki je bila tudi tokrat športna sreča najbolj naklonjena Športnemu klubu Flip iz Pirana. Njegove tekmovalke in tekmovalci so se domov vrnili s tremi zlatimi pokali za ekipne zmage: državne prvakinje so ekipno postale mlajše deklice (Sabina Nadižar, Lea Zupančič, Špela Vasic Stepančič, Andreja Dintinjana, Tina Lavrenčič in Tina Kocjančič), starejše deklice (Urša Jakin, Maja Cestnik, Sara Krastič, Sara Herceg, Rebecca Morgan) ter mladinke (Dijana Stanišič, Brina Klemenčič, Aja Golja in Sandra Belle). Državne prvakinje pri posameznicah sta postali Dijana Stanišič in Urša Jakin iz Pirana, na drugem mestu je bil med mlajšimi dečki Janez Peterlin, na tretjem pa Sabina Nadižar (oba sta iz Lucije). Na finalni tekmi posameznikov so se, poleg že omenjenih, iz naših vrst pri mladinkah uvrstili Brina Klemenčič in Sandra Belle, pri starejših deklicah pa Pirančanka Maja Cestnik.
POMLAD V STANOVANJU IN V VRTU
Ureditev vrta izgleda sprva lahkotno in sprostitveno delo za vsakega marljivega lastnika, celo rezultati dela so na začetku videti obetavni. Vendar se po nekem obdobju, navadno že po letu dni, lahko opazi, da rastline niso bile izbrane primerno danim pogojem, da ni bila upoštevana kasnejša razrast, zaradi pomanjkljivega ali neprimernega vzdrževanja pa so izgubile prvoten videz. Ravno tako je s travnatimi površinami. Obdržati lepoto trate je najzahtevnejše delo.
Marsikdo je zaradi tega izgubil voljo do dela na vrtu, hkrati pa svojega vrta ni nikoli začutil kot del svojega doma, kot povezavo z notranjim prostori in bivanje na prostem, na vrtu ni nikoli postalo običajen del njegovih življenjskih navad. Tako so se nekateri po pomoč k nam zatekli, ko so že zapravili veliko denarja za rastline, ki potem niso zadovoljile njihovih pričakovanj in potreb, vloženi trud se ni povrnil. Škoda, da z današnjo urbanizacijo žal že zelo utesnjenih individualnih vrtov in razpoložljivih parkovnih površin ne izkoristimo bolje za kvalitetnejše bivanje.
Prav zaradi tega se je naše podjetje osredotočilo na izdelavo načrtov urejanja vrtov in parkovnih površin in sicer tako, da jih čim bolj približamo uporabnikom, kar pomeni, da upoštevamo njihove življenjske navade in potrebe, da z različnimi pripomočki olajšamo vzdrževanje zelenih površin in vrtov tako, da mali raj ni breme uporabnika, temveč da najde v njem sprostitev in da v njem uživa.
Naš pristop k delu se od drugih razlikuje po v tem, da svojim strankam posvetimo veliko časa in pozornosti še pred začetkom urejanja vrtov in sicer z idejnimi rešitvami, ki jih s posebnimi računalniškimi programi obdelamo na podlagi slike obstoječega stanja. V različnih slikovnih, računalniško obdelanih variantah in s strokovno podko-
vanimi pogovori si naročnik zbistri želje in potrebe. Šele ko je trdno prepričan v svoje odločitve, se loti dela izkušena skupina izvajalcev. Rastline so izbrane z upoštevanjem bodoče razrasti.
Podjetje Cvet d.o.o. ima v letošnjem letu deseto obletnico obstoja.
Vodi ga Romana Rejc, univ.dipl.ing.agr.
Podjetje se je v zadnjih šestih letih intenzivneje osredotočilo in strokovno usposabljalo v glavnih dejavnostih, kot so:
I.	ZUNANJE UREDITVE
-	načrtovanje - projektiranje vrtov in parkovnih površin, ob upoštevanju danih pogojev (osvetljenost terena, talne in klimatske specifičnosti), želj in potreb investitorja, zasaditveni plan pa ob našem dobrem poznavanju rastlin, njihovih odraslih velikosti in zahtev;
-	načrtovanje in izdelava namakalnih sistemov, vzdrževanje;
-	zatravitev zelenic, sanacija trave in vzdrževanje;
-	posvetovanje, talno obdelovanje in vzdrževanje
II.	UREDITVE NOTRANJIH INTERIERJEV Z LONČNICAMI
Pri ureditvi notranjih prostorov upoštevamo dane pogoje, kot so svetloba, toplota, morebitni
Vrt v obstoječem stanju
prepihi; arhitektura, oziroma opremljenost prostora in želje stranke. Naša dejavnost zajema tudi presajanje obstoječih rastlin v prostorih in njihovo vzdrževanje.
III. CVETLIČARSKO ARANŽIRANJE
Cvetličarn po vsej Sloveniji je veliko. Vsaka ima svoje značilnosti, katere pa lahko z leti tudi spreminja. Naša ponudba v cvetličarni "Zala" želi zadovoljiti zahtevne stranke in jim izpolniti želje, pa naj gre za dekoracijo darila, za šopek, ki ga nameravajo podariti, za izbiro cvetja v svojem domu kot tudi za večje slovesnosti v priliki poroke, obletnic, obhajil in ostalih praznikov. Prav tako skušamo žalujočim olajšati zadnje pozdrave bližnjim. Cvet d.o.o.
Parecag 134/a, 6333 SEČOVLJE tel/fax: 05/ 672 22 33, 05/ 672 22 44 odprto od ponedeljka do petka med 8 in 15 uro, sobota med 8 in 14 uro Cvetličarna Zala
Postajališka 1, Portorož (na avtobusni postaji) tel: 05/ 674 73 44
odprto od ponedeljka do sobote med 8 in 19 uro nedelje med 9 in 12 uro e-mail: cvet@siol.net
Ena od variant idejne rešitve ureditve vrta


-	A	I

Hortikulturno društvo Portorož ima v restavraciji Taverna (Lucija) 9. marca svoj tradicionalni ples s srečelovom. Obljubljajo, da vsaka njihova srečka zadenel Ples se začne ob 19. uri, vabljeni ste vsi.
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
VI SPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO
Ali je kaj novega okrog belokriškega srednjevalovnega radijskega oddajnika?
Še nič. Če prav razumemo besede strokovnjakov, ki so povedali svoje mnenje, potem bi bil potreben instrument, ki bi bil namenjen tovrstnim meritvam, pri katerih pa včasih iz neznanega vzroka pride do napačnih podatkov pri odčitavanju merjenja, kar lahko pomeni vpliv manjšega ali večjega sevanja na tiste komponente instrumenta, ki so neprilagojene določenim meritvam sevanja in zaradi napačnih metod povzročajo sevanje instrumenta samega v obratnem sorazmerju s sevanjem oddajnika, pri čemer je skoraj nemogoče določiti, katere komponente so to, če ni pri roki ustreznega dodatnega instrumenta za meritev sevanja komponent instrumentov za merjenje sevanja. Jasno?
Kako to, da po skoraj enem letu še niso obnovili hiš, poškodovanih v lanski eksploziji na piranski Punti?
Ker vmes ni nobenega funkcionarskega "weekenda".
Okrog obnovitve starega hotela Palace se prička pol ducata užaljenih ljudi; ali je kaj upanja, da se bo vse skupaj srečno končalo in za koga?
Pa še kako srečno in sicer za turistične delavce! Še malo, pa bodo lahko za drag denar razkazovali ruševine sredi Portoroža...
Ali lahko kdo pove, kaj se dogaja z javno razsvetljavo na Belem Križu?
Oh, ko bi se vsaj kaj dogajalo...!
Ne razumem, zakaj se portoroški hotelski turizem tako obotavlja in ne začne s povezovanjem izven občine, kar se je ponekod že izkazalo za uspešno?
Zaradi znane portoroške bolezni: bojijo se, da bodo naleteli na bolj sposobne, ki jih bodo razkrinkali...
Vsak čas bo pomlad in že bo na pragu nova poletna turistična sezona: kakšni so načrti za ureditev okolja, da bo bolj privlačno za turiste?
Načrti se niso veliko spremenili glede na prejšnja leta: priredili bomo stalno, brezplačno razstavo vsemogočih odpadkov in smeti.
Zakaj je letošnji občinski finančni načrt višji od lanskega? Saj ne bodo izvedli bistveno več del kot so jih lani!
Izvedli bodo tista dela, katera bi morali lani, ko so bila cenejša. A kam da je šel denar, če načrtovanih del niso izvedli? No ja, za nenačrtovana...
Kako bo Morska biološka postaja porabila finančna sredstva, katera bo prejela od države?
Kupili si bodo svetilnik za oceanografsko postajo, katero so jim že dvakrat povozili spretni morjeplovci...
Ali je res, da bodo go-cart stezo v Luciji odstranili? Kje se bodo lahko potem zabavali ljubitelji avtomobilskega športa?
Kje pa živiš? V samem centru Lucije imamo vendar že celo večnost moto(avto)-cross stezo, ki pelje prav mimo vrat Telekomove telefonske centrale v Ukmarjevi ulici! Kar pelji se kdaj tam mimo, toda pozor: če ima tvoj avto nizko podvozje ali če ni posebno stabilen, se na ta košček vozišča (katerega je občina - kljub obljubi - pozabila asfaltirati) raje ne podajaj, ali pa si sposodi jeep. Lahko pa se pozabavaš še na drug način: če v največjo od lukenj zapelješ nekoliko hitreje, se boš prekucnil ali "zaribal", nakar lahko tožiš občino za odškodnino!
Kakšna je razlika med funkcionarji, strankarskimi veljaki, javnimi uslužbenci in drugimi VIP v naši občini in tistimi drugod v svetu?
V svetu si lahko satiriki, karikaturisti in drugi humoristi mirne duše privoščijo kralje, predsednike, poslance in druge, v naši občini pa vsaka kritika (resna ali izrečena v šali) povzroči hudo zamero in celo neprikrite grožnje.
Sonja Požar, Lucija
BOR
ZNANJ
A
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA Telefon: 05/ 66 31 285 ali 05/ 66 31 284 www.borzaznanja.mss.edus.si e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30
Borza znanja je središče v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki neko znanje imajo in so ga pripravljeni posredovati drugim in tistih, ki neko znanje iščejo.
Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti s kar najrazličnejših področij.
Borza znanja zagotavlja le informacije o ljudeh, ne preverja pa kakovosti njihovega znanja. Prav tako je oddolžitev ponudnikom znanja (menjava znanja za znanje ali brezplačno) zasebna stvar obeh uporabnikov Borze znanja.
Posredovati skušamo podatke o najrazličnejših znanjih in informacijah, tudi takšnih, ki jih ni mogoče pridobiti drugje. Tako vam naši člani povedo:
•	kako gojiti ostrigarje;
•	posredujejo vam informacije o Moskvi in zgodovini samega mesta;
•	ponujajo informacije o Wiehlerjevih gobelinih;
•	naučijo vas igrati backgammon;
•	spoznajo pa se celo na vzrejo polžev. Naši člani iščejo:
•	znanje pletenja košar iz vrbovih vej;
•	informacije o sadjarstvu in vinogradništvu;
•	naša članica bi se rada naučila igrati na saxofon;
•	uvajanje v računalniški program GoLive;
•	poznavalce break dance-ja;
•	znanje hipnoze ali avtohipnoze.
"Menjaj znanje, ne sanje!"

ш

E ffl
_n
Številka/Numero 2*marec/marzo 2001* letnik/anno ХГ Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ TUREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Cesarina SMREKAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajan-je: mesečnik* naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ* E-mail: ks.portoroz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Slavko GABERC, Valentina KLEMŠE, Andrej ŽNIDARČIČ, Sonja POŽAR, Jakob ČEMAŽAR, Neva STREL PLETIKOS, Marjan MASLO, Ondina LUSA, Igor BIZJAN, Alja TASI, Vlado ŠAV, Špela PAHOR, Ivan ŽUPANČIČ, Ana JAKIČ, Barbara KRT, Fulvia ZUDIČ in še kdo... Vinjeta: Sandro SAMBI
NOVA OGLAŠEVALSKA REVIJA
modri oglasnik primorske
modri oglasnik
Primorske GSM 040/208-219
ORTOKOZMETIKA - PRAVILNO NEGOVANJE KOŽE
Geslo "nazaj k naravi" ni samo vodilo osveščenih proizvajalcev prehrambnih izdelkov ampak je našlo zveste sodelavce tudi med kozmetiki. Eden deluje tudi v naši neposredni bližini: Beauty Studio Center v Luciji je prvi pri nas začel nuditi nego obraza s pomočjo izključno naravnih izdelkov. Gre za ortokozmetiko, celovito nego kože obraza in telesa. Razvila jo je gospa Marija Plautz Plautzofen, ki je tudi prva pri nas (leta 1980) začela v svojem lepotnem salonu uporabljati fango. Svoje bogato znanje je izpopolnjevala tudi v ZDA in Italiji, nato pa se je posvetila raziskovanju naravnih sestavin in jih postopoma vgradila v svojo kozmetično linijo.
Njen Beauty Studio Center (tel. 05/6778071) že postaja znan širom Slovenije, istočasno pa dviga kakovost javne ponudbe v naši občini.
S.P.

Ella in Lucky, pasme angleški beagle, oba odličnega porekla, iščeva za najinih osem mladičkov z rodovnikom, skrbne in ljubeče lastnike. Vse informacije prejmete po tel. 041/873-633 na naslov Nevenka Omejec, Kolodvorska 7, 4000 Kranj
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
X Ugodno prodam rabljeno pohištvo za dnevno sobo. Tel.: 040/291-425. X Podarim raztegljiv rabljen kavč za 2 ali 3 osebe svetlo rjave barve. Naslov: Jurčič Vera, Oljčna pot 14, Piran, tel.: 673-55-08, po 11. uri. X Prodam rabljen pralni stroj za 10.000 sit in trgovinsko blagajno prav tako ta 10.000 sit. Inf. Po tel.: 041/677-922, Valter. X V Luciji prodam mansardno stanovanje - 40 m2 z opremo po meri - in garažo. Informacije po tel.: 041/750-940, Lojze. X Prodam dobro ohranjen Renault 4. Letnik 1991, zgolj 77.000 prevoženih kilometrov, svetlo rjave barve, registriran do decembra 2001. leta. Cena 180.000 SIT. Dodatne informacije na telefonu 6772-543. X Čoln ELAN GT 450 ali podoben, kupim. Tel.: 041/615-771.
X V centru Lucije (nad pošto) oddamo v najem poslovni prostor (20 m2). Inf. na tel.št. 6778750.
X Za vodenje računovodstva in administracije v firmi iz Lucije iščemo sodelavko. Inf. na: 6778-074.
X Moped, skoraj nevožen, garažiran, prodam. Kličite na: 677-00-66.
X Prodam italij. poročno obleko štev. 40/42. Ogled fotografije na internetni strani http://www.geocities.com/oxanacka. Tel.: 041/602-705.
X Nudim pomoč na domu v popoldanskem času (čiščenje, likanje,...). Tel.: 041/239-229.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delo-vnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
V Krajevni skupnosti Portorož, Obala 16, v prenovljeni stavbi oddamo poslovni prostor. Za informacije pokličite na: 674-09-47 ali 674-09-48 ob delovnikih.
LITERARNA NAGRADNA UGANKA
Na našo literarno uganko, pripravljeno nalašč v počastitev slovenskega kulturnega praznika, je prišla reci in piši le ena pravilna rešitev. Res je, da je bil odgovor zelo izčrpen, a smo bili vseeno razočarani nad tako slabim odzivom (in očitno tudi majhnim zanimanjem za »kulturne zadeve«).
Preidimo k pravilnemu odgovoru (oz. odgovorom, saj smo od vas - priznamo - zahtevali več kot le običajno poznavanje slovenske književnosti).
Literarna umetnika, oče in sin, po katerih smo vas spraševali sta: Fran Milčinski, avtor med slovenskimi bralci najbrž najbolj popularnih Butalcev, pa romana Ptički brez gnezda... in Frane Milčinski - Ježek, avtor več radijskih in lutkovnih igric kot so Zvezdica Zaspanka, Dobri stari pianino, Kljukčev rojstni dan...
Reševalka, ki je več kot obširno odgovorila na naše vprašanje, je Emilija POHLEN, Strunjan 93,6320 PORTOROŽ. Najiskrenejše čestitke za njeno poznavanje slovenske književne umetnosti! Po knjižno nagrado lahko stopi osebno v knjigarno Kriza Žanra v TPC Lucija, kjer so našo uganko tudi sestavili (in seveda tudi prispevali nagrado).
No, ker smo vztrajni, Vam tudi tokrat zastavljamo (NAGRADNO!) vprašanje, z upanjem, da se boste ljubitelji knjig vendarle potrudili z odgovorom. Objavljamo odlomek iz pred kratkim izšle knjige z naslovom Srečanje z mor-jem/lncontri di mare, katere avtorica je znana umetnostna zgodovinarka, sicer domačinka, zaposlena v piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera.
Tintorettova slika Bitka pri Savudriji, naslikana v spomin na veliki zgodovinski dogodek, ki naj bi se zgodil v Piranskem zalivu, je več kot dve stoletji krasila veliko dvorano mestnega sveta (Sala del Consiglio) v piranski mestni hiši. Če verjamemo pisnim virom, je bilo platno izredno velikih dimenzij; visoko 11 in dolgo 21 čevljev, torej 348 x 635 cm, kar spodbija tezo, da bi bila ta slika osnutek za Tintorettovo platno v doževi palači v Benetkah. Gre torej za monumentalno delo, celo nekoliko večjih dimenzij od Domenico Tintorettu pripisanega platna Marija z otrokom in piranskimi mestnimi očeti (1578, 274 x 461 cm), kise od leta 1997 zopet nahaja na svojem mestu in situ - to je v dvorani, kjer je do leta 1801 visela tudi Bitka pri Savudriji.
Torej cenjene bralke in bralci. Odgovorite, kdo je avtorica knjige Srečanje z morjem, od koder je objavljeni odlomek. Nagrada je knjiga, ki jo poklanja Pomorski muzej S. Mašere Piran. Čas za vaše odgovore je 21. marec t.l.
NAGRADNA KRIŽANKA
Ч&ЈПШ M Trgovina Vaših nogavic ЈШ^К					RAZLIKA MED MOŠKIM IN ŽENSKO		OSKRBA VOJSKE IN NJENIH OBJEKTOV	OČE	POBUDA, GIBALO (KNJIŽNO)	ZAPREKA, BARIERA	MAKED. PESNIK (KOČO)	ČISTA VRSTA ENERGUE	CINK	RAVEN, STOPNJA	HUMORISTKA V PARU Z MATEVŽEM	AVSTRO-OGRSKI VLADAR	MESTO VINDU. DRŽAVI MAHA-RAŠTRA
					STROJ ZA REZANJE SLAME IN SENA												
Ж					PLAČILNO SREDSTVO V TUJINI TEROR												
					\								UREDNIK GASAR PRI NEDEUCU				
AVTOR MARKO, BOKALIČ	PODALJŠAN GOBEC PRI ŽIVALIH	IZBRANA DRUŽBA	DRŽAVA V AFRIKI SL. SPRIN- TERKA (ALENKA)					IZOLSKI VESLAČ TUL SILEN VIHAR					SVETLIKAJOČ SE DRAGULJ				
SLIKOVNA UGANKA						ZVENEČI SOGLA-SNIK							KORALNI OTOK	60 MINUT IME VEČ SLOVEN. VASI			
STARO LJUDSTVO NA VZHOD. JADRAN. OBALI						VOTLO MOČVIR. STEBI.Q BIVALIŠČE UMRLIH				VEČANJE ŽIVIH BITU						PIANIST BERTONCELJ	LUMP, KI KRADE
										POJAV PRI PREHODU SVETLOBE V DRUGO SNOV							
NAPRAVA ZA GLAJENJE PERILA									CEZIJ	KNJIŽEVNIK							
BASKOV. TEROR. ORGANIZACIJA				SLOV. SLIKAR IN GRAFIK (BOŽIDAR)						BLIŽNJA SOSEŠČIN«							
STARO-RUSKI VLADAR				AMERIŠKA IGRALKA (LINDA)						ZELEN POLDRAG KAMEN							
NAGRADNA KRIŽANKA
Ugotavljamo, da naše bralke in bralci zelo radi rešujejo križanke (kar ne bi mogli trditi za literarne uganke). Tako ste nas tudi tokrat kar zasuli s pravilno rešenimi križankami iz prve letošnje številke Portorožana. Reševalke in reševalce pa naj tokrat še opozorimo, da v prihodnje pri žrebanju ne bomo upoštevali več kot ene poslane rešitve istega reševalca/-ke (oz. iz iste družine). Bralke in bralce prosimo, naj zase v trgovinah jemljejo le po en izvod Portorožana in tako omogočijo tudi drugim, ki bi to želeli, da ga preberejo. V Krajevni skupnosti Portorož in v uredništvu se pač trudimo, da bi bil Portorožan brezplačen in tako na voljo čimširšemu krogu ljudi, zato računamo na vaše razumevanje in podporo.
Geslo križanke iz prejšnje številke Portorožana je: NOGAVICE PRISCO. In zdaj k bistvenemu, k nagradam, ki jih poklanja sponzor križanke, Kemična čistilnica in trgovina Mare iz Lucije. Tokrat smo iz zajetnega kupčka poslanih rešitev izžrebali:
1	- Ignaca HEFERLETA, Trg 1. maja 6, 6330 Piran, ki prejme torbo za oblačila z bonom za kemično čiščenje;
2	- Danijelo OMAHEN, Liminjanska 89, 6320 Portorož, ki je dobitnica dveh parov nogavic Levante-activa;
3	- Ingrid KOVAČIČ, Parecag 120,6333 Sečovlje, ki dobi za nagrado dva para nogavic Mura-Oasis-myto;
4	- Magdo ŠTEBLJAJ, Fizine 4, 6320 Portorož, ki jo bo tokrat razveselilo dva para nogavic Prisco;
5- Slava STERGAR, Razgled 11, 6330 Piran, ki je dobitnica dezodoransa za oblačila.
Iskrene čestitke vsem. Izžrebani reševalci lahko nagrade dvignejo v Kemični čistilnici Mare, Liminjanska 78 (Športni center Lucija) - v Luciji. Seveda pa vas zdaj že čaka reševanje križanke! Rešeno križanko ali izpisano geslo križanke lahko pošljete na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ, s pripisom: Nagradna križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki bodo v uredništvo prispele do srede, 21. marca t.i. (do prvega dne koledarske pomladi)! Veselo reševanje!
otosn! trafom
ftorfliire modni дшпМ nogavice
do

vse za vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka obdržala lep izgled.
Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji.
V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura.
Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 05/677-97-90; fax: 677-97-91
Direktor Turistične organizacije PORTOROŽ g.i.z. občine Piran -LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE
sklicuje, 3. redno sejo skupščine ki bo v torek, 3. aprila 2001 ob 11.00 uri,
v Avditoriju Portorož, Senčna pot 10, Portorož.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Imenovanje organov skpščine.
Predlog sklepa:
Na predlog direktorja se imenuje:
-	za predsednika skupščine_
-	za zapisnikarja_
-	za preštevalca glasov_
3.	Poročilo o izvajanju poslovnega načrta in programa dela združenja za leto 2000.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme Poročilo o izvajanju poslovnega načrta in programa dela združenja za leto 2000 v predlaganem besedilu.
4.	Sprejem letnega finančnega načrta združenja za leto 2001.
Predlog sklepa: Na predlog direktorja skupščina sprejme finančni načrt 2001 za izvedbo programa dela združenja
5.	Pobude in vprašanja članov
Pravico do udeležbe na skupščini imajo člani LTO (Lokalne turistične organizacije), to so vse pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost.
Skupščine se lahko udeležijo vsi člani oz. njihovi pooblaščenci. Glasuje se osebno ali po pooblaščencu, na podlagi glasovnice, ki jo član prejme ob vstopu v prostor skupščine. Uresničevanje glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do
ponedeljka, 2. aprila 2001 prijavili svojo udeležbo na obrazcu za prijavo udeležbe na 3. redni skupščini.
Obrazec za prijavo udeležbe je priložen v zadnji številki PORTOROŽANA, člani ga lahko dobijo na sedežu združenja oziroma v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16 (zgradba KS Portorož) in v Turistični informacijski pisarni v Piranu (bivša Pošta) ali ga člani zahtevajo oziroma naročijo po telefonu na telefonski številki 674 82 60 vsak dan od 10.00 do 17.00 ure.
Prijave morajo prispeti v navedenem roku ali oddane osebno na naslov: Turistično združenje Portorož, Obala 16, 6320 Portorož
Popolno gradivo za skupščino je na voljo na sedežu združenja v Portorožu, Obala 16. vsak dan od 10.00 do 17.00 ure. Morebitni nasprotni predlogi k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti pisno sporočeni direktorju združenja najkasneje 7 dni pred sklicom skupščine, to je do 28.03.2001.
Direktor združenja Ivan Silič
OBRAZEC ZA PRIJAVO IN UDELEŽBO NA 3. redni skupščini Turistične organizacije Portorož, g.i.z. občine Piran -LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE
/izpolniti/
I.
Ime - firma:_
(pravna oseba ali podjetnik posameznik s.p. ali sobodajalec ali kmet z gost. dejavn.)
Naslov - sedež:_
(ulica, poštna številka, kraj)
/izpolniti/
II.
Registracija:_
(navesti šifro in naziv glavne dejavnosti iz sodnega registra ali priglasitvenega lista oziroma drugega dokumenta)
/izpolniti/
III.
Celotni prihodek:_
(navesti celotni prihodek v SIT iz bilance uspeha ali drugega dokumenta za leto 2000)
Podatki bodo hranjeni kot poslovna skrivnost in uporabljeni samo za potrebe v skladu z odlokom o ustanovitvi LTO in odlokom o določitvi članarine v LTO.
Izpolnjen obrazec poslati ali oddati na naslov:
Turistična organizacija Portorož, Obala 16, 6320 Portorož (zgradba Krajevne skupnosti Portorož)
Rok za oddajo: 2. april 2001
Datum:
Podpis: